Poštnina plačana v gotovini Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/• leta 00 din, za llt leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo Številka 88. Uredništvo in upravnlttm je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisen! ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani 6t. 11.953. — Tel. St. 25-U, fzhala T8*k p®«*«««* sredo in petek Liubliana, petek 6. avgusta 7937 Cena P°TOme™J 1*50 vc,,a ttevlikl din * Vprašanje našega mrtvega kapitala Obveze na pokaz pri Narodni banki bodo kmalu znašale že 2400 milijonov dinarjev ter so v enem letu narasle za 700 milijonov din. Ves ta domač kapital leži pri Narodni banki brez haska in je za naše gospodarstvo mrtev in vsi jugoslovanski listi so že ponovno opozarjali na to veliko škodo za naše gospodarstvo. Zato postaja vedno bolj nujno vprašanje, kako bi se mogel vsaj del tega velikega kapitala koristno uporabiti za naše narodno gospodarstvo. Najbolj enostavna rešitev bi seveda bila, da bi se vsem denarnim zavodom zagotovili zadostni krediti za primer nenadnega navala vlagateljev, ker potem denarni zavodi ne bi bili prisiljeni imeti pri Narodni banki tako velike . naložbe brez vsega haska. Ker pa žal ni pričakovati, da bi se ta enostavna rešitev kmalu izvedla, je treba misliti na to, kako bi se na drug način mogli ti veliki domači kapitali uporabiti za naše narodno gospodarstvo. Mislimo, da bi se moglo to vprašanje rešiti tudi na naslednji način. Razpisala bi se n. pr. velika notranja posojila za dela, ki se morajo dobro obrestovati in bi zato mogla tudi država prevzeti jamstvo za izplačevanje zmernih obresti. Denarnim zavodom, ki bi takšna posojila podpisali, pa bi se zajamčilo, da morejo vsak hip dobiti pri Narodni banki toliko kredita po nizki obrestni meri, za kolikor so podpisali teh notranjih posojil. Denarni zavodi bi s tem bili rešeni nevarnosti, da ne bi imeli v primeri runa zadostnih sredstev, istočasno pa bi se sedaj v ta namen brezplodno naloženi kapital koristno porabil za naše gospodarstvo. Tako bi se mogla skleniti velika posojila za zgraditev cenenih in higieničnih stanovanj v naših mestih. Da so takšna stanovanja nujno potrebna, je dovolj znano in enkrat je že treba rešiti delavske družine iz nezdravih stanovanj v podstrešjih in kleteh, ki so poleg tega relativno silno draga. Znano je tudi, da se najbolj obrestujejo baš hiše, v katerih živi mnogo strank, ker je v teh hišah izkoriščen vsak prostor in se celo od stanovanj, ki tega imena že ne zaslužijo več, plačuje primeroma zelo visoka najemnina. Če bi se zgradile velike stanovanjske hiše po enotnem tipu, bi se mogla nuditi cenena in higienična stanovanja po isti ceni, kakor se plačuje sedaj za slaba in nehigienična stanovanja in bi se te hiše tudi pri nizkih najemninah dobro obrestovale. Prav tako bi se n. pr. mogle s posojili izvesti kanalizacije, zgraditi vodovodi in druge občekorist ne naprave, ki bi se vse tudi obre stovale. Ljudje bi pač radi bili pripravljeni plačevati obresti od kapitala, ki bi se investiral v te namene, saj bi bili rešeni težkih nadlog. Pomislimo samo na Ptuj, ki je še danes brez vodovoda in brez kanalizacije. Samo dobiček od tujskega prometa bi v znatni meri plačal ves investirani kapital Z vso pravico pa bi tudi država in občine sodelovale pri takšni za poslitvi sedaj mrtvega kapitala, ker bi se jim ta zaposlitev dobro obrestovala. Povečala bi se grad bena delavnost, večja gradbena delavnost bi pomnožila število zaposlenih ljudi, s tem bi zopet naraslo število davkoplačevalcev, poleg tega bi se povečal donos poslovnega davka, trošarin, carin, itd., da bi država in samoupravna telesa že na ta indirektni način dobila povrnjeno vse, kar bi žrtvovala za izvedbo tega načrta. Poleg tega pa bi se zdravstvene razmere zboljšale in zdrava sta- novanja bi pomenila najuspešnejši način boja proti jetiki. Ves naš nacionalizem res ni dosti vreden, če ne preskrbimo tudi revnejšim plastem higienska stanovanja po znosni ceni. Celo na kapitalistični podlagi bi se to moglo izvesti, vzrok več, da se tudi izvede. Na vsak način pa mora postati skrb, da sedaj mrtve naložbe našega domačega kapitala koristno uporabimo za naše gospodarstvo, ena naših prvih skrbi. Z vso doslednostjo bi morali začeti delati v tem pravcu in pokazali smo en način dobre in možne rešitve. Ker bi bila ta tudi v korist zdravju našega naroda, je tem bolj potrebno, da se tudi izvede. Čim prej se bo, tem večjo korist bo imelo naše narodno gospodarstvo in ves naš narod. Dr. Henrik Steska: Obremenitev z občinskimi trošarinami Trošarini je namen, da z davščino obremenjuje privatna potrošila gospodarstva (domača gospodarstva), nima pa namena ob-teževati privatna pridobitna gospodarstva (podjetja). Potrošno gospodarstvo v smislu narodno gospodarske vede, katere terminologija je odločilna tudi za finančno pravo, je le ono gospodarsko delovanje, ki troši dohodke, a ne pridobiva donosov. Ako zakon o občinah dovoljuje občinam ustanavljanje občinskih trošarin, bi bilo povsem nedopustno, ako bi takšne občinske trošarine obremenjevale pridobivanje kot tako, n. pr. produkcijo, transport in trgovino. Davek, ki se pobira od produkcije, bi le potem bil trošarina, ako je možnost dana in mu je namen, da se prevali na potrošna gospodarstva na ozemlju dotične občine. Ni torej potrebno, da bi trošarino moral plačati potrošnik (potrošilo gospodarstvo), marveč iz davčno-tehničnih razlogov, radi lažjega pobiranja trošarine se potrošnja raznih potrošnik predmetov s trošarino nikakor ne obremenjuje vedno v zaključni fazi gospodarskega procesa. Pri tej ali oni vrsti trošarine se namreč pobira trošarina tudi preje, toda podjetje, ki proizvaja ali prevaža dotične' predmete, oz. z njimi trguje, načeloma ne sme biti obremenjeno brez možnosti prevalitve trošarin na potrošnike. Na dvoje se morajo predpisi o trošarini ozirati: A. Predvsem je določiti stadij gospodarskega procesa, v katerem se naj trošarina pobira. To vprašanje se deli na dvoje nadaljnjih vprašanj, in to 1. na določitev trošarinskega predmeta. Trošarinski predmet ni vedno istoveten s predmetom potrošnje, ki jo hoče zakonodavec (uredbo-davec) obremeniti z davščir.o, nego trošarinski predmet je le predmet, od katerega se odmerja trošarina. V mnogih primerih se uji-mata trošarinski predmet in predmet s trošarino obremenjene potrošnje (n. pr. električni tok za razsvetljavo), v drugib pa ne (n. pr. električni tok za pogon kot trošarinski predmet, od katerega se odmerja trošarina, in pa fabri kat, ki se izdeluje s pomočjo elek tricnega toka in katerega potrošnja se naj obremeni; potem siro-vine in polfabrikati, od katerih se trošarina odmerja, n- en: strani in pa fabrikati, katerih potrošnja se naj obremeni, na drugi strani). Predmet, od katerega se trošarina odmerja, se pač takrat ne ujema s predmetom potrošnje, ki naj bi bila obremenjena, kadar se iz davčno - tehničnih razlogov kak predmet potrošnje ni direktno obremenil, nego indirektno. To se dogaja takrat, kadar se odmerja trošarina direktno le od surovin in polfabrikatov, iz katerih se predmet potrošnje mehanično ali kemično predeluje ali veže, oz. od pomožnih sredstev, ki se bodisi za pogon delovnih strojev (električni tok, bencin, olje za mazanje itd.), bodisi ob predelavi surovin in polfabrikatov (n. pr. razna čistila) popolnoma uničijo. V takšnih primerih se odmerja in pobira trošarina v eni izmed predhodnih faz tehničnega procesa. • 2. „Ako je trošarinski predmet določen (odmera od končne faze tehničnega procesa ali od ene izmed predhodnih faz), pa je nerešeno še vedno vprašanje, v katerem stadij« prometa naj se trošarina pobira. Trošarino je moč pobirati od producenta trošarinskega predmeta ali od vmesnega trgovca (in to ali od trgovca na veliko ali onega na malo) ali od onega, ki trošarinski predmet potroši v svojem potrošnem gospodarstvu, oziroma ga v svojem pridobitnem gospodarstvu (podjetju) uporablja pri izdelovanju faliri-katov. B. Iz izvajanj pod A. je razvidno, da se trošarina ne pobira vedno od potrošnih gospodarstev, nego tudi v prejšnjih stadijih gospodarskega krogoteka in torej od podjetnika. Gotovo pa pri trošarinah že po njihovem bistvu in po duhu ustreznih zakonov ni podjetnik določen za nosilca tega davčnega bremena nego potrošnik (po-edino potrošilo gospodarstvo). Kadar se torej trošarina pobira od podjetja (poedinega pridobitnega gospodarstva) in ne od potrošnika, takrat mora biti možno, da prevali podjetje to davčno breme na potrošnika (imetnika potrošnega gospodarstva). Ako ni takšne možnosti davčne prevalitve (svaljiva-nja trošarine), potem se davščina povsem nepravilno imenuje trošarina ter gre za kak produkcijski ali prometni davek, ki obremenjuje pridobitna gospodarstva. Občine, za katere velja zakon o občinah, smejo izmed posrednih davkov uvajati le trošarine in takse, ne pa razne druge posredne davščine, ki niso trošarine in takse. Uvoznine smejo uvajati le občine z mestnim pravom, to so obrtne po zakonu o mestnih občinah. Kadar torej občina brez mestnega prava pobira trošarino od podjetij, mora biti a) zadostne možnosti prevalitve na potrošna gospodarstva. Ker gre za občinsko trošarino, se morajo b) nahajati potrošna gospodarstva, na katera bi se mogla trošarina prekaliti, vsekakor na ozemlju one občine, ki trošarino pobira, ker bi se sicer s trošarino obremenjevale osebe, ki niso pod finančno oblastjo te občine. To poslednje bi pa bilo očividno nezakonito. Nedopustno je torej pobirati trošarine od takšnih industrij, ki izključno ali malodane izključno producirajo za izvoz iz občine. Takšne industrije morajo biti povsem oproščene plačila trošarine. Vsaj pa morajo dotični občinski trošarinski predpisi brez omejitve s kakšnim rokom (n. pr. z OOdnevnim rokom) omogočiti povračilo že pobrane trošarine, kolikor so se a) trošarinski predmeti izvozili, akoprav v predelanem stanju, dalje b) v kolikor so se trošarinski predmeti popolnoma uničili kot pomožna sredstva pri proizvajanju fabrikatov, namenjenih za izvoz iz občine. Velik del pravilnikov o pobiranju občinskih trošarin žalibog dokaj greši proti gori navedenim osnovnim načelom občinskih trošarin ter dokazuje nujno potrebo posebnega zakona o samoupravnih davščinah. Več trgovskega Na naslov poštne uprave naslednje: Sem star telefonski naročnik in plačam mesečno par sto din samo za telefonske pogovore z Beogradom. Poštna uprava me torej pozna kot zanesljivega plačnika in vendar me kratkoinalo izloči iz medkrajevnega telefonskega prometa zaradi par dinarjev, za katere je bil prekoračen mesečni kredit. Meni je s tem napravila poštna uprava veliko nerodnost, sama pa se. je spravila ob zaslužek, ki bi ga imela, če bi mogel telefonsko govoritil Samo škoda na obeh straneh je.bila vsled te ne-obzirnosti do stalnega telefonskega naročnika. Ali je to res bilo treba? Ali res mislijo nekatera držav-na podjetja, da zanje poslovna pravila ne veljajo, ker imajo mono-polski položaj? IV. plenarna seja predsed-ništva Zveze trg. združenj dravske banovine bo v torek, dne 10. avgusta 1937 ob 10. uri dop. v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, I. nadstr. Dnevni red: 1. Letošnji trgovski kongres. 2. Seja Centralnega predstavništva v Beogradu dne 12. avgusta. 3. Tekoče zadeve. Seja je zelo važna, zato prosimo vse člane zveznega predsed-ništva, da se je gotovo udeleže. Zveza trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani Predsednik: Stane Vidmar. Tajnik: Milko Gornik. Zadoščenje gen. tajniku Ivanu Mohoriču »Slovenec« z dne 4. avgusta Je objavil naslednjo izjavo, ki pač ne potrebuje nobenega posebnega komentarja: »V našem dnevniku z dne 9. februarja t. 1. smo objavili poročilo 9 seji Narodne skupščine, na kateri je bil predmet obravnave predlog trgovskega zakona. V tem poročilu smo omenili izvajanja nar. posl. g. Ivana Mohoriča, rekoč, da je vladni zaupnik izjavil, da njegovega predloga naj se registrirajo tudi lcaznilniške delavnice, ne more sprejeti. Medtem pa smo se prepričali, da g. Ivan Mohorič ni stavil takega ali sličnega predloga. Izjavljamo, da z omenjeno notico nismo hoteli g. narodnega po-j slanca v nobenem pogledu žaliti. V Ljubljani, dne 30. julija 1937a Uredništvo »Slovenca«. Naročnik lista nam piše: Ze večkrat ste s pravico grajali, da je v naših državnih podjetjih premalo trgovskega duha in da se zlasti mnogo premalo trudijo, da bi zadovoljili svoje redne odjemalce ter povečali njih število. Kakor vse kaže, pa se nekatera državna podjetja za vse te kritike, naj bodo še tako stvarne in utemeljene, nič ne zmenijo. To velja tudi za našo pošto, kakor dokazuje naslednji primer, ki se mi je pripetil danes. Hotel sem govoriti z Beogradom. Pa nisem mogel, ker mi je pošta telefon ža medkrajevne pogovore zaprla, ker sem že prekoračil mesečni kredit 200 din. Kot večina vseh telefonskih naročnikov tudi jaz ne vodim posebne evidence o svojih medkrajevnih razgovorih, ker se tu popolnoma zanašam na pošto. Zato sem tudi kot poslovni človek, ki ve, kako se mora poslovati s stalnimi odjemalci, bil prepričan, da me bo že poštna uprava sama opozorila, da je kredit za telefonske medkrajevne pogovore izčrpan in da je treba založiti nov znesek. Bilo pa je napačno, da sem računal na to poslovno sposobnost pošte in namesto čeka za poravnanje dolga sem dobil vest, da mi je telefon zaprt. Pri tem pa moram poudariti še Anketa o novem železniškem voznem redu V sredo je bila v Zagrebu v direkciji drž. železnic anketa glede, novega voznega reda, ki bi stopil v maju 1938 v veljavo. Iz Ljubljane sta se udeležila ankete generalni tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič in ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek. Hrvatske organizacije so predložile obširne: predloge, kako se naj vozni red zboljša. Slovenske zahteve je predložil v večjem referatu gen. tajnik' Mohorič. Zlasti je zahteval, da dobi Slovenija boljšo zvezo z morjem, da se zboljša zveza Bele Krajine z Zagrebom in da se zboljšajo železniške zveze z ozirom na potrebe tujskega prometa. Upravičenost vseh predlogov posl. Mohoriča je anketa prisnala. Smemo torej upati, da se bodo te zahteve tudi uresničile. (iPred zaključkom mariborskega tedna Vse, ki še niso obiskali VI. Mariborskega tedna, ponovno opozarjamo na to pomembno gospodarsko in kulturno prireditev naše Beverne meje. Kakor je že dosedaj ipokazal obisk tedna, je tudi VI. Mariborski teden popolen uspeh. Zlasti je razveseljivo, da je obiskalo Mariborski teden tudi lepo Slepilo Ljubljančanov. Prireditve Mariborskega tedna pa ta obisk tudi taslužijo. ! V nedeljo bodo zaključne prire-Hitve in nato bo VI. Mariborski leden zaključen in upamo, da bodo z doseženim uspehom zadovoljni tako prireditelji ko tudi razstavljali. Mariborski teden se je izkazal kot potrebna in zdrava institucija. iVsak obiskovalec bo to rad potrdil. Ponovno vabimo k obisku Mariborskega tedna. fcopet povišane telefonske takse V času močnega telefonskega prometa, t. j. od 8. do 21. ure je jaa medkrajevne razgovore s 15. julijem tarifa povečana in velja za jedinico razgovora naslednja tarifa: v coni din do 25 km 6'—, od 25— 50 km 10'—, od 50—100 km 15'—, * ©d 100—200 km 20'—, od 200—400 km 25'—, od 400—600 km 30'—, nad 600 km 35'—. Za navadne pogovore v času od iZl. do 8. ure pa velja naslednja tarifa: v coni din do 25 km 5'—, od 25— 50 km »•-, od 50—100 km 12-, od 100—200 km 16- od 200—400 km 20'—, od 400—600 km 23'-, in nad 600 km 25—. Naše stališče do tega povišanja telefonskih pristojbin je jasno in znano. S takšnim poviševanjem se ž,ivljenje podražuje, potrebno pa je življenje poceniti. Pošta naj poskrbi, da bo imela več telefonskih naročnikov in da z večjim prometom poveča svoje dohodke, ne pa da mnogo premalo številne naročnike čez mero obremeni z dajatvami. Previsoke tarife ubijajo telefonski promet, zato so napačne! Kinktim - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Karta Lorenza, trgovca v Slov. Javorniku. Konkurzni sodnik dr. Bregar, upravnik mase od-iVetnik dr. Steblovnik. Oglasitveni Tok do 25. avgusta, ugotovitveni narok dne 10. septembra pri sodišču v Kranjski gori. Nadalje ja razglašen konkurz o premoženju Simona Praha, veleposestnika na Vilkomu, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. Konkurzni komisar dr. Lešnik, upravnik mase od-(vetnik dr. Komavli. Prvi zbor upnikov dne 4. avgusta ob 11. Oglasitveni rok do 21. oktobra. Ugoto-ivitveni narok dne 28. oktobra ob 11. uri. Konkurz o premoženju trgovca jWalterja Bngeleta je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Forlunata Črtan -ea, ker je bila razdeljena vsa Vnaša. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Slavka Markoviča, trgovca s kovinskimi izdelki v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Hojnik. Narok za sklepanje poravnave dne 2. septembra ob 10. Rok za uglasitev do všlevši 28. avgusta. Potrjuje se prisilna poravnava, ki je bila sklenjena v konkurzni zadevi tvrdke Zabret in sinova v Bobovku pri Kranju. Narodna banka in naše gospodarstvo Glavne zahteve naših gospodarskih stanov Čeprav smo že precej obširno poročali o sestanku guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča z ljubljanskimi gospodarskimi zastopniki, smatramo vendar za potrebno, da ponovno pišemo o tem sestanku, ker je bil na njem naravnost podan program najnujnejšega dela, ki se naj izvede s pomočjo Narodne banke za dvig našega gospodarstva. Posebno jasno in obsežno pa je podal ta program bivši gen. tajnik Zbornice za TOI dr. Fran Windischer. Ta program je tako vsestransko utemeljen in z argumenti podprt, da mora postati skupna zahteva vse slovenske javnosti in zato je treba nanj neprestano opozarjati in delati za njegovo izvedbo. Predvsem pa je treba zahtevati, da se več stori za naš srednji stan. Gospodarski položaj našega srednjega gospodarskega človeka je vse prej ko ugoden. To ne velja le za obrtnike, temveč tudi za srednje trgovce in industrialce, zlasti pa še za podeželskega trgovca. Vzrokov za to težko stanje je več, toda na tem mestu se hočemo dotakniti le onih, ki bi se mogli s pomočjo Narodne banke odpraviti. Prva težava, ki pritiska našega srednjega gospodarskega človeka je pomanjkanje cenenega iu zadostnega kredita. Iz raznih vzrokov je nabava kredita danes tako težavna, da so za srednjega gospodarskega človeka krediti nedosegljivi celo proti hipoteki. Cenen in zadosten kredit, pa je pogoj vsakega gospodarskega napredka. Težka narodna nesreča je zalo, da je baš naš srednji gospodarski sloj, ki je podlaga in temelj vsega našega nacionalnega življenja, najbolj prizadet zaradi pomanjkanja cenenega kredita in zato onesposobljen, da bi vzdržal tekmo s podjetji tujega kapitala, ki se zato na naši zemlji tudi vedno bolj širijo. Zalo je nadvse utemeljena želja, da bi Narodna banka omogočila srednjim slojem kredite po takšnih pogojih, da bi bili ti zanje sprejemljivi. Danes je kredit odločno predrag in na vsak način ga je treba pocenili z znižanjem marže v zaslužku in poslovanju. Nujno potrebno bi tudi bilo, da bi imele podružnice Narodne banke več samostojnosti in da bi smele tudi v lastnem delokrogu dovoljevati vsaj v skromni meri kredite. Morda bi se moglo to vprašanje urediti tako, da bi se dovolil vsaki podružnici neki kreditni kontingent, v okviru katerega bi smel polnoštevilni cenzurni odbor dovoljevati posameznikom posojila. V zvezi s tem treba ponovno opozoriti, da je sedanja obrestna mera previsoka. Ker je poleg lega nabava kreditov zelo otežkočena, mora pristati interesent tudi na tako visoko obrestno mero, ki je danes ne prenesejo trgovina, industrija in obrt. Mnogo primerov je, ko propadejo solidna domača podjetja, ker zaradi visokih obresti ne morejo konkurirali z onimi tujega kapitala, ki teh obresti ne plačujejo. Zdravo organizirano gospodarstvo zahteva, da čezmerne obresti ne smejo ubijati podjetij. Namen gospodarstva je, da ustvarja blagostanje čim širših slojev prebivalstva, .ne pa da daje čezmerne obresti, čeprav jih interesent v svoji silni zadregi mora plačevali. Posebno pa je napačno, če zahtevajo tudi po 9% obrestovanje od svojih posojil zavodi, ki bi po svojem ustroju morali pomagati, da pride do znižanja obrestne mere. Vsem našim občinam bi bilo znatno pomagano, če bi Narodna banka omogočila konverzijo njihovih predragih posojil v cenejša. Škodljivo je tudi to, da imamo na trgu dvoje vrst denarnih zavodov. Tako imamo zavode, ki so pod zaščito in kateri so v večini. Majhno število zavodov pa še posluje normalno. Dejstvo dveh vrst zavodov ustvarja v praksi neenake konkurenčne pogoje zlasti pri ceni razpoložljivega denarja. Nujno je želeti, da se ta neenakost neha in da preide ves denarni trg zopet v normalno poslovanje. Pomoč Narodne banke bi bila tu neobhodno potrebna. Tudi razmere na valutnem trgu niso zadovoljive. Veliko valovanje valut, zlasti onih držav, s katerimi imaino močan trgovinski promet, potiska naše industrialce kar nehote v špekulacijo. Vedno se iz-preminjajoči tečaji lire, franka, marke in šilinga ustvarjajo trgovcem vedno nove težave in izgube. Zlasti še, ker preteče od sklepa kupčije pa do likvidiranja posla mnogo časa, da je tečaj tuje valute, v kateri je bil sklenjen posel, ob likvidaciji računa čisto drug kakor pa ob sklenitvi kupčije. Ta razlika je izredno velika in je znašala v zadnjem letu n. pr. pri avstrijskem šilingu 1'30 diij, ker je tečaj šilinga nihal med 7,80 do 9'10 din. Podobno je tudi pri marki, da je že vsaka kupčija z Nemčijo izrazito špekulativen posel. Seveda ni mogoče popolnoma preprečiti fluktuacije tečajev, toda vsaj preveliko skakanje tečajev naj bi se preprečilo. Zelo upravičene so tudi pritožbe naših izvoznikov, ki ne dobivajo za svoje v tujino izvoženo blago in svojo eksportno valuto prave cene v domači valuti. Izvoznik mora na ta način plačevati za izvoz posebno pristojbino, dočim dobivajo v vseh drugih državah za svoje dovažanje tujih deviz v državo posebne premije. Pomisliti je treba, da je eks-portna trgovina itak najbolj težavna trgovina, da je zaslužek skromen, pri tem liziko vedno visok. Najmanj, kar more in mora izvoznik zahtevati, je, da dobi efektivno vrednost svoje eksportne va- lute. Narodna banka naj bi vendar že enkrat upoštevala to, že neštetokrat poudarjeno zahtevo vseh gospodarskih slojev. Gospodarske ljudi je treba bolje informirati! Razni ukrepi in razne naredbe glede valut in deviz se izdajajo brez vsake razlage, da javnost ne ve in ne more vedeti, zakaj so bile te naredbe potrebne. Koliko neugodne kritike, koliko nezadovoljstva bi odpadlo, če bi se ljudem te naredbe zadostno pojasnile in razložile. Treba vendar upoštevati, da imajo ljudje, ki morajo nositi vsa ta nova bremena, vsaj to pravico, da vedo, zakaj so potrebna. Nad vse koristno bi zato bilo, če bi Narodna banka bolj skrbela za informiranost gospodarskih ljudi. Tudi tujski promet bi mogla Narodna banka bolj pospeševati, kakor pa to dela danes. To je tem bolj potrebno, ker je letos tujski promet slabši ko lani. Čas bi že bil, da bi se pri nas tujski promet vsaj primeroma tako pospeševal, kakor se pospešuje v Italiji, ki je za nas glavna konku-rentinja v tujskem prometu. Čeprav je Italija letos devalvirala valuto, čeprav je draginja v Italiji zelo narasla, so letos letovišča v Italiji primeroma cenejša ko pri nas. Seveda pa se v Italiji hotelska industrija podpira in letos je država prevzela jamstva za vse deficite hotelov. Pri nas se na kaj takega niti ne misli, a kako tudi, ko pa se poganjajo na dražbo celo aktivna podjetja. Pritožbe se množe v zadnjem času ludi zaradi nabave tujih valut, ki se morejo nabaviti (kakor šilingi, franki in lire) samo po višjih cenah, kakor pa se zahtevajo v prostem prometu. Turistične lire so poleg tega mnogo predrage, da so sploh izgubile vsak smisel. Povsod drugod je vendar tečaj turističnih valut nižji od normalnega tečaja. Vse te težave bi mogla Narodna banka, če že ne popolnoma odpraviti, pa znatno omiliti in takoj bi se zboljšalo stanje našega gospodarstva. Pri tem pa ne bi morala napraviti nobenih posebnih žrtev, da je tem bolj nerazumljivo, če bi ostale te zahteve neizpolnjene. Upamo v dobro voljo guvernerja Narodne banke in zato tudi upamo, da nismo zaman poudarili teh zahtev naših gospodarskih stanov. Glas z dežele Zadružni privilegiji in uradništ Podeželski naročnik nam piše: Vašemu potrebnemu članku >Hujskarija proti trgovstvu se nadaljuje« je treba dodati še nujno opozorilo uradništvu. Državni uradniki, ki sodelujejo pri tej hujskanji proti trgovstvu, naj vendar pomislijo, da vse njih plače izvirajo predvsem iz davkov. Tisti, ki piačujejo davke, skrbe tudi za plače uradništva, nikakor pa ne tisti, ki so davkov oproščeni, kakor so to razne nabavijalnc in konsumne zadruge. V interesu uradništva je zato, da je v državi čim več davkoplačevalcev in dobrih davkoplačevalcev, kajti čim več dohodkov bo imela država, tem bolje bo tudi mogla plačevali uradništvo. Med najboljše davkoplačevalce pa spadajo še vedno trgovci. Vejo. na kateri sedi, žaga zato uradnik, ki sc pridružuje onim, ki kriče, da treba vse trgovce uničiti! Ali bodo potem morda zadruge plačevale davke namesto trgovcev? — Naj vse to uradniki že enkrat dobro preudarijo in upamo, da ne bodo več med onimi, ki bi hujskali proti trgovstvu. Pa še na nekaj bi uradnike opozorili. Zagovorniki zadružnih privilegijev pravijo, da so ti privilegiji upravičeni, ker zaradi njih more država plačevati uradnikom manjše plače. Ali je to res v interesu uradništva? Ali ni bolj v interesu uradništva, da prejemajo uradniki za svoje delo pošteno plačo, s katero si morejo kupiti kar potrebujejo in kjer si hočejo. Znano je vendar, da se najbolj poceni in tudi najbolje kupi le z gotovino. Mnogo več ko vsi privilegiji na bavljalnih zadrug so za uradnike važne dobre plače. Danes pa so privilegiji teh zadrug argument proti zboljšanju uradniških plač. Ali je res v interesu uradništva, da je ta argument vedno večji? Palttičce vesti Listi zopet poročajo o bližnji iz-premembi romunske vlade. Predsednik vlade bi po teh vesteh postal Vajda Voevod, dočim bi bil sedanji ministrski predsednik Ta-tarescu imenovan za dosmrtnega člana senata. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dal zastopniku angleškega novinarskega koncerna »Uni-versal Service« dolgo izjavo o bodočih italijansko-angleških odnosa jih. Med drugim je naglasil: Položaj se je te dni zelo razčistil in odstranjena so bila vsa nesoglasja med Anglijo in Italijo. Izjavi Edena in vojnega ministra Cooperja sta bili podlaga za pismi Chamberlaina in Mussolinija in sedaj je pot prosta za obravnavo vseh drugih vprašanj. Gentlemen-ski sporazum med Italijo in Anglijo ni bil nikdar razveljavljen in je še nadalje v veljavi. Problemi, ki dosedaj po tem sporazumu še niso bili urejeni,_ se bodo sedaj uredili. Posebno važno je medsebojno priznanje, da se interesi Anglije in Italije v Sredozemskem morju ne križajo. Novi angleško-italijanski sporazum ne bo nič vplival na ita-lijansko-nemško prijateljstvo. Tako Nemčija ko Italija hočeta doseči prijateljsko sodelovanje z vsemi drugimi državami. Po komentarjih svetovnega tiska bo ostal novi italijansko-angleški sporazum brez vsakega škodljivega vpliva na francosko-angleško prijateljstvo, ki ostane še nadalje podlaga angleške in francoske zunanje politike. Angleži so po vesteh svetovnega tiska pripravljeni pristati na to, da se raztegne sedaj veljavni mednarodni režim v Tangerju na vse ozemlje okoli Cevte. Italija pa bi morala na vsak način izprazniti Balearske otoke. Tudi režim gen. Franca bi bili Angleži pripravljeni priznati, zahtevajo pa, da se prej le še reši vprašanje odhoda prostovoljcev. Ameriški listi poročajo, da se je Mussolini odločil k izpremembi italijanske zunanje politike, ker ni dobil na svoje vprašanje, če bi Nemčija podpirala Italijo v primeru angleškega napada, od Hitlerja nobenega pozitivnega odgovora. Laburistični »Daily Herald« piše, da hoče Mussolini vključiti v rimski imperij vse arabske države, ker da so te spadale tudi nekoč pod oblast Rima. Laburistični listi napadajo nadalje Italijo, da rovari v Palestini proti Angliji in da je glavni krivec sedanjih nemirov v Palestini. Za glavni razlog angleškega zunanjepolitičnega preokreta smatrajo v rimskih krogih najnovejše dogodke na Daljnem vzhodu, kjer je Anglija neposredno zainteresirana. Ker Anglija še ni dokončala svoje velike oborožitve, bi ji bilo sedaj zelo težko, če bi se morala izpostavljati na dveh straneh, t. j. v Španiji in na Daljnem vzhodu. Zaradi tega želi po tem tolmačenju Anglija čim prej urediti sredozemsko vprašanje in vprašanje zapadnega pakta. Angleži se še vedno trudijo, da bi rešili odbor za nevmešavanje v španski zadevi. Preje sta onemogočala delo odbora Italija in Nemčija, sedaj pa se brani Rusija, da bi popustila. Zato je le malo upanja, da bi neslavni odbor za nevmešavanje dosegel kakšen uspeh. Veliki manevri italijanske vojske so se začeli vzdolž Piave in Taglia-menta. Glavni namen manevrov je, da se preizkusi bojna sposobnost nove italijanske motorizirane brigade. Manevrov se udeleže kot opazovalci tudi zastopniki vojnih misij Avstrije, Madžarske, Nemčije in Švice. Nemški tisk je zopet začel divjo kampanjo proti Češkoslovaški, ki jo obtožuje, češ da je centrala komunistične internacionale v Evropi. Poljski listi poročajo, da posluje v Gdanskem posebni nemški naborni urad, ki skrbi, da služijo vsi gdanski naborniki v nemški vojski. Tako je bil senatni predsednik Gdanska Greiser tri mesece odsoten, ker se je kot nemški mornariški oficir udeležil manevrov nemške vojne mornarice. Vlada v Salamanci je objavila uradno obvestilo, da je Vatikan priznal vlado generala Franca. Iz Vatikana pa označujejo to vest kot prezgodnjo. Koncentracija japonskih in kitajskih čet se nadaljuje. Japonci pripravljajo splošno mobilizacijo. Rusija oborožuje zunanjo Mongolijo. Kitajci zapuščajo Japonsko, japonski trgovci pa beže iz Kitajske, ker se_ protijaponsko gibanje vedno bolj širi. Zaenkrat še ni bojev, toda sedanje zatišje je pravo zatišje pred hudo nevihto. Kitajska vojska gradi ob Žolti reki velike utrdbe, kar je dokaz, da se bo vojna nadaljevala. Ameriška eskadra, ki je pred kratkim priplula v Vladivostok, je zopet zapustila mesto. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 31. julija navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0,8 na 1686,1, in sicer se je povečalo za ta znesek zlato v blagajnah banke, dočim je zaloga v tujini v višini 30,9 ostala neizpre-menjena. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so znova nazadovale, in sicer za 33,9 na 723,3. Vsota kovanega denarja v bančnih blagajnah se je znižala za 34,9 na 384,9. Dvignila so sc posojila za 16,3 na 1580,6. Menična posojila so se povečala za 15,3 na 1331,2, lom-bardna pa za 1 na 249,4. Razna aktiva so se povečala za 74,1 na 1507,7. Obtok bankovcev sc je povečal za 273,9 na 5687,2. To veliko povečanje je nastalo zaradi znižanja obvez na pokaz, povišanja raznih aktiv in tudi zvišanja posojil. Seveda pa so vplivale na povišanje tudi obveznosti ob ultiinu. Vsota obvez na pokaz se je zmanjšala za 220 na 2177,4. Državne terjatve so se zmanjšale za 64,9 na 19,5, depoziti po tekočih računih pa za 170,7 na 1198,9. Razna pasiva so se zmanjšala za 30,9 na 312.6. Skupno ki.' je se je znižalo od 27,72% na 27,53%, samo zlato pa od 27,21% na 27,04%. • Seja upravnega sveta Narodne banke, na kateri se bo razpravljalo o sanaciji našega denarništva bo koncem avgusta. Posamezni člani upravnega odbora so že pripravi)! referate za to sejo. Bolgarski finančni minister je objavil podatke o gibanju bolgarskih državnih dohodkov. V prvem polletju so znašali vsi državni dohodki 3.37 milijarde levov, dohodki drž. železnic pa 0,64. da so znašali vsi dohodki 4.14 milijarde levov. Lani v istem času so znašali dohodki samo 3,5 milijarde levov. Slasti so se povečali carinski dohodki (za 61 milijonov), takse (za 58) in dohodki drž. železnic (za 55 milijonov levov). Italijanska vlada je določila nov tečaj za turistično liro. Novi tečaj velja za 8 držav ter je določen na bazi 100 lir = 127 fr. frankov. Francoska banka je znižala eskontno obrestno mero od 5 na 4%, lombardno pa od 6 na 5%. Banka se je odločila za ta ukrep, ker je nastalo na francoskem denarnem trgu znatno omiljenje napetosti ter so se zaradi tega francoske rente okrepile. Angleška, banka je zaradi Ste V1 ,'b potovanj Angležev v tujino povišala obtok bankovcev za 5.2 milijona funtov, da je dosegel ta višino skoraj pol milijarde funtov Zlato kritje je zaradi tega nazadovalo od 22,4 na 19,1%. Predsednik Roosevelt je Izjavil v pismu na senatorja Thomasa, da je za to, da se preprečijo vse nepotrebne fluktuacije dolarja in da se dela na to, da bi imel dolar za cele generacije isto kupno moč. Zaradi sedanjega kompliciranega mednarodnega položaja pa vendar ne kaže, da bi v tem času pod-vzele Združene države Sev. Amerike kakšno posebno akcijo, ker bi mogla ta več škodovati ko koristiti. ± . . barv«, pletlra In Zb v 24 urah k*m,iiB,> ",UH oblek«, klobuke Itd. 8krobi la ovetlolika srajce, ovratnike la manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova al. 8 Telelon št. 22 72. Tvornica biciklov se ustanovi v Jugoslaviji? Ker je kolesarski šport v Jugoslaviji silno razvit, posebno v Sloveniji ter se vsa kolesa uvažajo, hoče neka novosadska tvornica strojev začeti izdelovati kolesa. Tako bomo pošiljali v Vojvodino denar ne samo za žito, mast in druge produkt« temveč tudi za kolesa. Obrtno nadaljevalno šolstvo v letu 19 1. Vrste šol in število učencev Obrtne ali strokovne nadaljevalne šole, ki jih obiskujejo obrtniški (rokodelski) vajenci, se dele v tri skupine. Prva skupina so splošne strokovne nadaljevalne šole, namenjene učencem raznovrstnih strok, ako njihovo število znaša preko 50. Drugo skupino tvorijo specialne strokovne nadaljevalne šole za določene rokodelske stroke s specializiranim poukom, ka- Vrsta šol Obče obrtne nad. šole . Spec. strokovne nad. šole Občasni strok, tečaji , štev. šol 32 5 20 terega učni program je prilago-den dotični stroki. V tretjo skupino pa spadajo občasni strokovni tečaji, ustanovljeni tam, kjer število učencev ne dosega 50. Njihov učni program je zalo okrnjen. Po uradnih podatkih, ki jih je zbornica za 701 prejela od upra-viteljstev poedinih Šol :n od inšpektorata za strokovno nadaljevalno šolstvo pri kralj, banski upravi, kaže sumarna statistika obrtnega nadaljevalnega šolstva za leto 1936/37. to-le sliko: Stevik) Število učencev štev. razredov m os. žen. skupno učit. 136 2813 869 3682 286 46 742 354 1096 74 obč. 20 434 115 strok. 10 148 27 725 76 Skupaj . 57 Pripomniti je treba, da obstojijo specialne strokovne šole samo v Ljubljani, in sicer moška oblačilna, ženska oblačilna, za mehanične tehnične obrte, stavbene obrte, umetne in oblačilne stroke, grafična (vzdržuje Združenje gra-tičnih strok v Ljubljani) ter vsakoletni dvomesečni tečaj za elektrotehnične obrte (vzdržuje Združenje elektrotehničnih obrtov v Ljubljani). 2. število učencev po poedinih strokah Porazdelitev učencev, ki so v letu 1936/37. obiskovali obrtne nadaljevalne šole, je zbornica po podatkih šolskih upraviteljev sestavila takole: Bandažisti 2, barvarji usnja 1, bičarji 1, brivci 285, frizerji (lasu-ljarji) 2, frizerke 27, brusači kovin in jekla 7, brusači stekla 3, cementarji 1, čeparji 14, čevljarji 277, čevlj. štepariea 1, dežnika rji 2, dimnikarji 22, elektroin-stalaterji 78, fotografi 4 ž., 10 m., izdelovalci galanterijskega blaga iz usnja 13, glavnikarji 1, graverji 1 ž., 1 m., inštalaterji 28, inštalaterji centralne kurjave 1, jedkarji 1, jermenarji 1, kamnoseki 8, ke-migrafi 2, keramiki 2 ž., 1 m., kleparji 93, izdelovalci klavirjev 1, ključavničarji 524, klobasičarji 2, klobučarji 2, knjigovezi 16, sitarji 12, slaščičarji 16, kolarji 61, kotlarji 12, kovači 186, krojači 641, krojačice-šivilje 527, krovci 1, krznarji 2 ž., 8 m., ličarji 3, litografi 3, livarji 16, lončarji 2, medičarji 5, mehaniki 210, mesarji 1 ž., 208 m., mizarji 512, mlinarji 27, mo-distke 106, nožarji 10, optiki 2, pasarji 4, pečarji 8, peki 158, pilarji 2, pleskarji 26, pletarji ži-častih mrež 4, pletničarji 17, pletilje 5, podobarji za les in kamen 3, prešivalke 1, pretiskarji 3, puškarji 3, sedlarji 39, tesarji 12, tiskarji 3, slikarji 109, sodarji 19, srebrarji in draguljarji 7, strugarji kovinski 41, strugarji lesni 3, suknarji 1, stavci 19, steklarji 5, steznikarica 1, strojniki 3, tapet-niki 30, tehničarji 5, torbarji 7, urarji'11, usnjarji 6, vezilje 2, vrtnarji 40, vrvarji 2, vulkanizatorji 3, zidarji 43, zlatarji 1 ž., 8 m., žimoprejka 1, vtiskači kovin 2, Posebej ne označene stroke 843; skupaj 5503. 3. Vzdrževanje obrtno-nadaljevalnih šol Po podatkih, ki jih je zbrala zbornica od poedinih šolskih odborov obrtno nadaljevalnih šol, so znašali stroški za vzdrževanje navedenih nadaljevalnih šol skupno okroglo 1,800.000 din. Od te vsote je odpadlo na honorarje, ki so se gibali med 15 do 25 din od ure, skupno okroglo din 1,300.000'—. Od ostanka se je porabilo za vodstvo din 130.000’—, za učila in tiskovine din 180.000’—*, ostanek se je porabil za razne materialne izdatke (ca. din 200.000'—) in za nagrado šolskim slugam. 212 4137 1365 5503 436 V kritje teh stroškov so prispevale občine ca. din 800.000'—, banovina ca. din 370.000'—, učni mojstri in starši vajencev ca. dinarjev 390.000*—5 obrtniška združenja ca. 70.000'—, Zbornica za TOI pa iz proračuna za L 1937 v denarju din 100.000'— in v učnih knjigah in pripomočkih v vrednosti din 54.890'—. Preostanek se je kril iz raznih manjših prispevkov. 4. Učne moči Iz poročil upraviteljev obrtnih nadaljevalnih šol je razvidno, da ima od učnih moči, ki poučujejo na teh šolah, 42 izpit za meščanske šole, 65 ima celo visokošolsko izobrazbo (inženirji, filozofi, juristi), 15 učiteljev ima tehniško, umetnostno ali trgovsko izobrazbo in končno 22 praktičnih strokovnjakov. Ostali pripadajo učiteljstvu osnovnih šol. Tečaja za strokovno risanje izkazujeta 66, komercialni tečaj pa 128 učnih jjioči. 5. Učila Podatki, ki jih je prejela in zbrala zbornica o stanju učil na obrtnih nadaljevalnih šolali, niso dovolj konkretni in izčrpni, da bi bil mogoč točen pregled, s kakšnimi učili in učnimi pripomočki šole razpolagajo. Zlasti velja to za učne knjige, risarske pripomočke (modele), predloge, blagoznanske zbirke in knjižnico. Toda splošne navedbe poedinih upravileljstev in učnih moči kažejo, da primernih učnih knjig manjka, one, s ka terimi razpolagajo, n. pr. obrtno računstvo, kalkulacija, knjigovodstvo za razne stroke (stavbeno oblačilno, kovinarsko), dalje čitanke in risarske predloge po večini ne ustrezajo sedanjim razmeram in potrebam obrta, pa tudi mnoge šole ne razpolagajo niti z zadostnim številom teh • učnih knjig in pripomočkov. Lastne knjižnice obrtnih nadaljevalnih šol so jako redke, a še te, ki obsto je, so nezadostne, času ustreza jočih strokovnih knjig in časopisov sploh ni na šolah. Učila so v mnogem oziru zastarela. Kjer obstoje modeli in predloge, datir..-io ponajveč iz časov pred svetovno vojno in so zelo pomanjkljivi. Predloge, ki jih je založila zbornica za kovinsko, stavbeno in mizar sko stroko, služijo učiteljstvu kot pripomoček za pouk, ker razpolagajo šole -amo s pičlim številom i/vodov. tčnih delavnic sploh ni. 6. Pouk Pouk in njegov uspeh jako trpi radi naznačenih pomanjkljivosti in neenake, a obenem tudi nezadostne osnovno - šolske prediz-obravbe vajencev. Nova uredba o uslrojspiu obrtnih nadaljevalnih Šol posveča pouku v strokovni smeri vse premalo pažnje, kar se vidi že iz (. orazdelilve učnih pred metov in določitve števila ur za poedine predmete. Zlasti velja to za strokovno risanje, praktično računstvo in kalkulacijo, poznava- nje surovin in blaga ter ustroja in opreme delavnic. S strani obrtništva se kaže kot na enega jako tehtnih razlogov za neuspešnost pouka na dejstvo, da se pouku ne pritegnejo, v zadostni meri in številu učne moči iz vrste strokov-njakov-praktikov. Temu je občutna ovira ne samo to, da se doslej ni skrbelo za primerno izobrazbo mojstrov za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah, temveč tudi strokovna porazdelitev vajencev. Zbornica je sestavila pregled, na kolikih šolah je več kot 8 učencev ene stroke in je ugotovila, da prihaja v poštev samo 37 šol, a na teh šolah so v glavnem samo ključavničarji (16 šol), krojači (23 šol), krojačke (15 šol), mizarji (19 šol), brivci (6 šol), čevljarji (12 šol), elektroinstalalerji (3 šole), kleparji (2 šoli), kovači (4 šole), mehaniki (4 šole), modistke (4 šole), peki (3 šole), mesarji (6 šol), slikarji, strugarji, tapetniki, čepičar-ji izven Ljubljane (po 1 šola). Vrhu tega je še upoštevati, da velja to število za vse tri razrede skupaj. Na vseh ostalih šolah so stroke zastopane z manjšim številom kot 8 učencev v vseh razredih skupaj. Če naj se vpelje intenzivnejši strokovni pouk, bo treba premostiti ne samo težkoče z ozirom na sedanje načelo, da mora biti v vsakem razredu večje število učencev iste stroke, temveč bo treba izobraziti za smotern in načrten strokovni pouk tudi primerno število mojstrov. Zbornica je v tem pogledu na podlagi razprav v obrtnem odseku že pokrenila ak- Pisaliie in hnjigovodstvene stroje strokovno popravlja BORIS V.SIMANDL Dvorakova 3, tel. 24-07 cijo, da se pritegnejo k pouku mojstri vsaj na. večjih šolah. S-tem pa je treba roko v roki delati tudi na izpremembi učnega programa v smeri, da se prilagodi strokovnim potrebam obrta. 7. Zaključek Predpogoj za reorganizacijo strokovnega pouka v smeri njegove prilagoditve potrebam ih zahtevam naprednega razvoja obrta je predvsem izpopolnitev učnega načrta, ki mora posvečati posebno pozornost predmetom, ki usposabljajo učenca za njegovo strokovno prakso in poklic. Nujna potreba je, da se šole opremijo s praktično prirejenimi učnimi knjigami, risarskimi predlogami in modeli in strokovno knjižnico za učne moči in učence. Pritegniti je treba k pouku tudi strokovnjake-praktike, zlasti mojstre in jih v ta namen izobraziti v posetv-ih tečajih za strokovni pouk. Preskrbeti je treba šolam izdatnejša vzdrževalna sredstva, ker sedanja sredstva izčrpajo v pretežni meri honorarji, za nabavo učil pa pre-ostajajo popolnoma nezadostne vsote. Na pomoč mora priskočiti država z najmanj enakim letnim prispevkom kakor banovina, poleg že prispevajočih delodajalskih korporacij pa tudi delojemalske. Nekaterim največjim obrtnim nadaljevalnim šolam je treba zgraditi lastna šolska poslopja z opremljenimi vzornimi delavnicami za praktičen pouk. K otvoritvi aiuminiia Prva jugoslovanska tovarna aluminija, ki je bila, kakor smo že poročali, slovesno otvorjena v nedeljo, leži v Lozovcu, nad slapovi Krke. Tovarna je last družbe >Tvorniea aluminija« d. d., ki je bila ustanovljena 12. oktobra 1935 in ima 10 milijonov din delniškega kapitala. Družba se je obvezala, da bo zgradila v treh letih vse naprave za proizvodnjo aluminija iz boksitove rude, in sicer v obsegu produkcijske kapacitete 1000 ton aluminija letno; v štirih letih pa se je obvezala zgraditi naprave za proizvodnjo aluminijevih zlitin in za predelavo surovega aluminija. Družba mora kriti vso domačo porabo aluminija v Jugoslaviji; če pa bi potrošnja narastla nad 1000 ton letno, mora družba proizvodnjo aluminija sorazmerno povečati. Za te dolžnosti pa je prejela družba razne privilegije, zlasti pa izključno pravico za proizvodnjo aluminija v Jugoslaviji in velja la pravica za dobo 15 let. Družba pa ima še druge ugodnosti. Pri javnih nabavah ima prvenstveno pravico, kadar pri enaki kakovosti njene cene ne presegajo 15% najnižje ponudbe inozemskega ponudnika. Družba je za 15 let oproščena zemljarine in zgradarine za vse tvornične zgradbe, vseh taks in ostalih državnih in samoupravnih dajatev, ki so v zvezi z ustanovitvijo družbe, z nakupom nepremičnin, kakor tudi dopolnilne prenosne takse. Družba je oproščena tudi carin, državnih in samoupravnih trošarin in dajatev pri uvozu strojev, aparatov, nadomestnih delov, državnih in samoupravnih trošarin in dajatev na električni tok itd. Plača pa dividendni davek. Tovarno so začeli graditi lani v oktobru, šibeniška občina je odstopila podjetju brezplačno zemljišče v izmeri 500.000 kv. metrov in potrebno množino vode ter oprostila podjetje plačila občinskih taks. Poslopje tovarne je zgrajeno iz armiranega betona im znaša dolžina glavne zgradbe 120 metrov. Tovarna se mora še izpopolniti za proizvodnjo aluminijevega oksida. Zaenkrat proizvaja aluminijev oksid Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani, ki ga kot polfabrikat pošilja v Lozovec, kjer ga pomešanega s kriolitom pretvorijo v čisti aluminij. Tovarna je s tremi kabli posebnih dimenzij zvezana z električno centralo Ante Šupuk v Jarovi, ki ji bo dobav-, ljaia letno 25 milijonov kilovatnih ur toka. Tovarna je zgrajena v neposredni bližini ogromnih ležišč najboljšega in najčistejšega boksita, ki vsebuje 96% čiste rude in je med najboljšimi na svetu. V glavni dvorani tvornične zgradbe je sedaj postavljenih 16 celic za elektrolizo aluminija, prostora pa je še za 12 celic. Vsaka celica lahko proizvaja 55 ton aluminija na leto. Letna proizvodnja tovarne bo torej znašala 1500 ton aluminija, more pa se povečati na 5000 ton. Z zgradnjo tovarne v Lozovcu je stopila naša država v vrsto maloštevilnih držav, ki proizvajajo aluminij. Doslej smo morali izvažati na? boksit kot ceneno surovino v inozemstvo, največ v Nemčijo, odkoder smo potem uvažali aluminij. Naš uvoz aluminija sicer ni bil velik, vendar smo bili glede te važne kovine navezani na inozemstvo. V zadnjih štirih letih je bil naš uvoz aluminija naslednji: ton mili j. din 1933 117 6,4 1934 139 6,1 1935 225 10,3 1936 194 9,8 Ko bo tovarna izrabila vso svojo kapaciteto, bomo mogli torej izvažali precejšnje količine aluminija. Svetovna proizvodnja aluminija je znašala lani 300.000 ton, potrošnja pa je bila še večja in se naglo dviga, ker se aluminij vedno bolj uporablja v industriji, posebno v vojni. Uradno poročilo o vzrokih smrti patriarha Varnave Beograd, 5. avgusta AA. Ker so | dali upravniku mesta Beograda se ob smrti patriarha Varnave raz- tole pismeno izjavo: širili glasovi, da je smrt Nj. Sv. Glede na nalog upravnika mesta patriarha posledica zastrupljenja, Beograda Pov. štev. 198 z dne 2. ; . l _ rt_____„ J I t. ir in«trt 1 nn oi lični je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave vseh zdravnikov, ki so zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek. Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja: ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patriarh Varnava je bolehal za ali-mentarno zastrupitvijo prebavnih organov z reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem; ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in 1937 se je odredilo, da se zdravniki slabo srce. dr. Aleksander Ignjatovski, dr. La- ad 3. Ta obolelost ni v neposred-zar Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, ni vzročni zvezi z njegovimi prejš-vseučiliški profesorji, in dr. Andra njimi boleznimi, toda glede na to Nikolič, šef živčnega oddelka, dok- da je Nj. svetost prej večkrat bo-bor Nikolajevič, dr. Rudolf Kobal, lehal na obolenju organov za pre-sanitetni brig. general, dr. Zdravko bavo, se more domnevati, da je Nizetič, šef očesnega oddelka, dok- obstajalo splošno nagnjenje za tre-tor Aleksander Vukovala, primarij bušna in črevesna obolenja, sploš drž. bolnišnice in dr. Simeon ad 4. Zastrupitev je nastopila po Popov, ki jih je sam sveti sinod prehranitveni poti, iz anamnestič naprosil, da so zdravili pokojnega nih podatkov se pa ni moglo skle patriarha Varnavo, takoj poklčejo pati na kakšno namerno zastrupi-na upravo mesta in da tu pred tev in tudi ni bilo suma za to. oblastjo pismeno izjavijo: ad 5. Odgovor na točko 5. je že v 1. Za kakšno boleznijo je bole- točki 4. , hal pokojni patriarh Varnava. .a£, Kakor se vldl 12 Ji® • " 2 Kaj je bil vzrok njegove smrti, ni bilo suma za namerno zastrupi-3. Ali so ugotovili, da je pokojni I tev in zato nismo stvari prijavili. patriarh Varnava kdaj imel isto ali podobno bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z| boleznimi prejšnjih let. 4. Ali je šlo za kakšno zastrup ijenje in kakšne vrste, in posebej a) prehranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali b) avtointoksikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali zmerom v praksi uporablja za ohranitev materiala. Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kem.-bakteriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poskuse, in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poizkuse z izbljuvkom in eno kontrolno preizkušnjo samo z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu gosp.Ivic, hčerka princese Jelene, vdove Ignjatovskega za ohranitev mate- po velikem knezu Konstantinu, se Britanska pošta razglaša, da se bodo vsa pisma in dopisnice, namenjene za Nemčijo, Avstrijo, dr-| žave Male antante, Poljsko in Bu-, sij o prevažala z aeroplani. Tržna poročila formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho kon- | serviranja. To so rezultati, do katerih je | prišla s svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda I in ki jih daje javnosti na znanje. | Iz uprave mesta Beograda II. št. 3967. Dobave - licitacije ad 7. Odgovor na točko 7. je že vsebovan v prejšnjih točkah. Beograd, 2. avgusta 1937. Univ. prof. A. Ignjatovski 1. r., dr. Nikolajevič 1. r., prof. Antič 1. r., sanitetni brigadni general dr. Rudolf Kobal 1. r., dr. Laza Stanoje- | Strojni oddelek direkcije drž. že-vič 1. r„ univ. prof., dr. Andra Ni- leznic v Ljubljani sprejema do količ 1. r., šef živčnega oddelka, 9 avgusta ponudbe za dobavo ro-dr. Aleksander Vukovala, šef no- čajev za armature in pile ter topo-tranjega oddelka 1. r. I rišč za kladiva, sekire in lopate, Razen tega je na zahtevo prof. | občni oddelek pa do 7. avgusta za Doma in po svetil Kraljica Marija in romunski kralj Karol sta prišla v Cetinje, kjer sta bila navdušeno pozdravljena. Vojvoda Kentski pride na obisk hSsrKatarinfKonstantino-| Ljubljanski živinski sejem na zadnjo sredo je bil slabo obiskan in tudi kupčija ni bila živahna. Na sejem je bilo prignanih 82 volov, od katerih je bilo prodanih 519, krav je bilo 88, prodanih 37, od 43 telet je bilo prodanih J samo 13. Prašičev za zakol je bilo verjetno trajalo še ves mesec, ker I 18) od katerih je bilo prodanih 10. Prašičev za rejo je bilo 128, od katerih je bilo prodanih 77. Mnogo je bilo na sejmu konj; od vseh 183 konj pa je bilo prodanih samo 40. Cene so v glavnem ostale neiz-premenjene. Naše sadje na tujih trgih Poročilo zavoda za pospeševanje zim. trgovine z dne 4. avgusta Na dunajski trg je prišlo 6 vagonov češpelj iz Srbije in Bosne. Del češpelj je prišel na trg v sla- riala. Na podlagi teh proučevanj je bakteriološko-epidemiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo: Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina I Pov. kem. št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan inlso člani vlade ter drugi aktivni po-pozneje nahajala, ne vsebuje nika- litiki odšli na počitnice, kih strupenih elementov, ki bi se Beograjska policija je izdala ob-mogli dokazati na živalih, v gori širno izjavo vseh zdravnikov, ki so navedenih dozah. Dokazan je samo | zdravili patriarha Varnavo, o vzro- je zaročila z markizom Ruggierom Farade, italijanskim vicekonzulom na Korziki. Zagrebški nadškof dr. Stepinac se je vrnil iz Palestine, kamor je vodil hrvatske romarje. Politično zatišje v Beogradu bo kih smrti patriarha; zlasti z ozi rom na govorice, da je bil patriarh zastrupljen. Iz izjav zdravnikov jasno sledi, da so vse te govorice prazna izmišljotina. Ministrski svet je odobril predlog gradbenega ministra, da se še ne porabljenih pol milijona din iz 70 milijonskega posojila za javna dela uporabi celoma za cesto Kranj—Bled. Ministrski svet je dovolil za raz- ne pokrajine, ki so trpele zaradi bem stanju. Boljše češplje so do- zadnjih neviht, pol milijona din | podpore. Veliko poslopje državne bolnišnice je bilo v Banjaluki blagoslovljeno in svečano otvorjeno. Kdaj bomo brali takšno vest iz Ljubljane? Zastopniki gospodarskih stanov I v Vukovarju zahtevajo, da se Vukovar periključi donavski banovini. segle ceno 35 do 45 grošev. Od prejšnjih dni je ostalo še 15.000 kilogramov češpelj iz Našic, ki so se prodajale po 20 do 30 grošev za kg. Našega grozdja na dunajskem trgu še ni. Madžarsko grozdje se „ .. . . _ . , je prodajalo po 80 do 85 grošev, Kongres esperantistov bo 5. in . a- • 1-i 6. septembra v Zagrebu v proslavo SrsUo g^je pa je bilo povpreč-jubileja esperantističnega gibanja. | no po 80 do 90 grošev. c) je bilo pa namernega značaja. -------------- „ . . _ 5. Ako je bilo namerno zastrup- Ignjatovskega, ki je zdravil pokoj- dobavo 45.000 pol konceptnega pa- ljenje, na podlagi česa se to sklepa nega patriarha Varnavo, da se pirja. in s čim in kako se je izvršilo. I prouči in dožene možnost namerne Direkcija drž. rudnika v Kaknju 6. Ako je obstajal sum kakšnega zastrupitve, centralni higienski za- sprejema do II. avgusta ponudbe namernega zastrupljenja, da izja- vod, ki mu je prof. Ignjatovski za dobavo jelovih hlodov, jamske- vijo, zakaj niso stvari prijavili pri- osebno izročil 17. julija izbljuvek ga gradbenega lesa. masti za jam- stojni oblasti. Nj. Svetosti v količini 50 kubičnih Ske vozičke, usnjenih jermenj, ko- 7. Da izjavijo na osnovi poteka cm, izvršil vse strokovne preglede I palnih kadi ter žice za varjenje, in značaja bolezni, ali je pokojni in analize in navaja v svojem po-1 Direkcija drž. rudnika Vrdnik 1 — ----- — 1 , . . mn Utr patriarh Varnava umrl naravne ročilu glede kemijske proučitve za- sprejema d0 12. avgusta ponudbe dzarska. Od domačih tvornic so se bajale po oZU do dou ive za iuu Kg. smrti, ali je pa smrt nastopila kot stran kovinskih strupov, da je bila za dobavo svinčene barve, železne udeležile licitacije tudi naslednje Na trg je prišel tudi vagon ma- i.ju« 70 cf r n rti i pn i n I nnoi elro iro Irnvtnclrih shrutviv ki na- I t-i-r is.. j_ m ____________I t.vrHto* Snrt.iH RmpdArpvn Rnlnšna I d/tirskill ČGŠpGlj ki SO SG pOVpTGČ- no prodajale po 330 Kč. Nadalje je prišel na praški trg tudi vagon naših jabolk, ki so se prodajala po 2G0 do 280 Kč za Licitacije za nabavo železniškega materiala v višini 150 milijonov din sta se udeležile samo dve tuji | tvrdki; ena belgijska in ena ma- džarska ___________ ^ _ ____________ __________________ __________ udeležil posledica namernega zastrupljenja.) preiskava kovinskih strupov, ki na-1 teief”žice" do 19. avgusta za do-1 tvrdke: Sartid, Smederevo, Splošna Gori navedeni zdravniki so dolž- stanejo v obliki oborili žveplovodika, bavo' avto’matskih tropolnih oljnih stavbena družba v Mariboru, tvorni takoj po obvestilu o tem nalo- negativna. Poročilo izključuje tudi skl k ln do 26. avgusta za doba- nica vijakov v Novem Sadu, zele- , , » I onfnncf orvunfi V filtratu DO I______*--------------------~ ~ i-i ~ i-„ I »r.arcikfi TinririiPtn v TCmm. t,Vf>rnim Na praški trg so prišli štirje vagoni naših češpelj. Njih stanje je bilo srednje. Povprečno so se pro- gu dati zahtevano izjavo. Ta nalog upravnika mesta Beo grada so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom iz-vzemši Nižetiča in Popova, ki se mudita izven Beograda. Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali podpisani zdravniki in so reakcijami formalin. p p -------------------------- Z detrakcijo se je ugotovila prisotnost arzena. V filtratu so po izločitvi žveplovodika preiskali tudi vse ostale kovinske strupe in je rezultat negativen. Za pregled zastran izparlvajočih strupov se je I vzelo 10 kub. cm tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi vo avtomatske tropolne sklopke. I zarska zadruga v Kropi, tvornica VTntreTemrdoKa9 \7gusla ponudbe za dobavo košar Iz vrbeJ Splitu,. Druge tuje družbe se. niso udeležile licitacije, ker so bili fi-| 100 kg. Češka jabolka »aleksan-eHil» 7^1 Mie 12 av- nančnl P0.®0!1 zanle nesprejemljivi, dere se prodajajo po isti ceni, ita- Pomnite! Elektro podjetje HAVUČEK je samo eno, in to edino HAVLIČKK FRAN, na Sv.Petra cesti 6, telefon samo 34-21 Ne nasedajte zavajanju! na vzočnost 2’7% formaldehida, kar ustreza 675% formalina. Ker je pa formalin- sredstvo za konservi-ranje in hkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke: ali se ga je kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin in da ga ja in materiala za čevlje, do 12. av > gusta za dobavo volnenih tkanin' merlina, raznega železa in žel. pločevine, do 13. avgusta za dobavo raznih aparatov, do 16. avgusta za dobavo raznega električnega materiala, azbestnih plošč, platna, vrvi, jadrenine, žice i. dr Svetovni kongres tiskarnarjev hjjans]