KATQLJSK CERKVEN LIST,
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pos>ti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan popi ej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 29. rožnika 1894
List 26.
Za III. red.
Napake pri spovedi.
Ko so bili sv. Oče papež Leon XIII še škof v Perudžiji, pisali so pastirski list do duhovnov svoje škofije, v kterem gorko priporočajo III. red sv. Frančiška. Med drugim pravijo: „III. red prinese mir in ljubezen v družine in v cele občine, in kjer se dobro osnuje družba III. reda, tam se razcvita cela versta najlepših čednosti." Veliko moč ima redovna molitev, visoke cene so dobre dela, ki jih opravljajo tretje-redniki, ali povem vam: da .Jia III. red toliko moč do posameznega človeka in do celih občin, zahvaliti se je večidel le sv. zakramentom, ktere pogosto prejemati so tretjeredniki dolžni po svojem vodilu. Pogosta spoved in sv. Obhajilo daje dušam tisto moč, da se zamorejo varovati večih grehov od dne do dne rasti v čednostih. Pa kakor povsodi, se tudi tukaj vrine marsikaj človeškega, in zavoljo tega včasih tudi ss. zakramenti ne obrode zaželjenega sadu — zlasti sv. spoved. Zatoraj bodem danes govoril o napakah in pomanjkljivostih, kterih se tretjeredniki radi deležne storijo pri svojih spovedih.
Razprava.
1. Za vsacega kristjana je silno imenitno, da si poišče za svojo dušo modrega in natančnega vodnika. Preden si ga izbereš, moli goreče: in kar potem spoznaš pred Bogom in pred svojo vestjo, to stori. Napčno ravnajo tisti, ki žele mehkih spovednikov ki bi njihovim napakam prizanašali, ali pa si volijo tacega spovednika, ki zna prav mehko na serce govoriti in od kte-rega upajo, da se morda ne bo zoperstavil njihovim slabostim. Glejte, ti ljudje ne iščejo Boga,
ne hrepene po čistosti svoje duše, marveč iščejo sami sebe. Taki ljudje se pa tudi nočejo spo-vedovati drugemu spovedniku; rajši ostanejo dlje časa brez spovedi, če navadnega spovednika ni doma. Imajo jih več druzih na izbiro, pa ne marajo. To kaže, da je pri nekterih veliko človeškega vmes, in da bi jim bila skorej oseba več, kakor zakrament. Take duše ne navdaja duh božji. Moder spovednik ima rad, da gredo spovedanci včasih drugam k spovedi. Saj imajo še nune (redovnice) po samostauih poleg navadnega spovednika še nenavadnega, ki vsake kvatre enkrat pride spovedovat jih. Lahko se namreč zgodi, da človek iz bojazni svojemu spovedniku ne razodene kake posebno kočljive stvari. Kaj bodo rekli, če jim to razodenem, misli si, in zamolči greli, mogoče celo velik greh. Zatoraj vara rečem: Deržite se spovednika, kterega ste po božjem navdihnjenji zbrali, in vbogajte ga. Ce pa včasih ni mogoče priti do njega, ali če se vam iz drugih vzrokov potrebno zdi, spovejte se včasih tudi kteremu drugemu gospodu.
2. Kolikrat da naj greste k spovedi? Ne-kteri mislijo, da zdaj, ko so v III. red stopili, morajo kakor drugi vsak teden pristopiti. To ni ravno potreba. Pač pa ste dolžni vsak mesec. V tej zadevi ravnajte se po določilu spovedni-kovera. — Dandanašnji, ko je po deželi za 2—3000 duš komaj en sam duhoven, ne silite, da bi vas spovedal vsako nedeljo. Kdaj bodo pa drugi prišli na versto, ki so bolj potrebni od vas ? Tretjerednice navadite se v petek in soboto spovedovati se, da bo potem v nedeljo prostor za druge. Ne drenjajte se ob tacih prilikah, velikoveč bodite vesele, da so drugi prišli k spo vedi. Se prostor jim naredite. Tudi se navad"
ob pravi uri k spovedi priti, da duhovna brez potrebe ne mučite. Enkrat na teden spovedati se je dosti, saj taki lahko vse odpustke zado-bijo skozi celi teden. Veudar so nekteri, ki včasih čez 3 dni zopet pridejo k spovedi, in sicer takrat, ko je z drugimi največ dela. To je nadležnost.
3.	Glavna stvar pa je, da se za spoved dobro pripravite. V tej zadevi so velike pomanjkljivosti. Ker se ljudje večih grehov ne zavejo, se pa tudi za spoznanje malih premalo potrudijo, in zgodi se. da se spovedi verše le tako iz navade. Najboljša priprava je vsakdanje, natančno spraševanje vesti. Ko pridete k spovednici, lepo, spodlmdljivo se obnašajte. To bi rad povedal zlasti nekterim ptujim, ki se le preradi po cerkvi in mostovžih razgovarjajo, in ko spovednik pride, naenkrat k spovednicam planejo, nepripravljeni. Zatoraj se zgodi, da taki pri enem shodu po dvakrat, trikrat nazaj k spovedi pridejo, češ, to in to sem še pozabila. Glejte, to je silno nerodna razvada, ki ima pa vzrok le v tem, da se nekteri premalo pripravijo, ko imajo vendar dovelj priložnosti po poti in pred spovednico premišljevati svoj grešni stan. Ne drenjajte se nikoli pri spovednici. To težko dene spovedniku in kaže premalo ponižnosti.
4.	Pri naših shodih in tudi sicer se lahko zgodi, da pride na enega spovednika preveliko 8povedaneev. Zatoraj je dobro, da spovedanci v takem slučaju očitno spoved precej odmolijo, ko k spovednici pokleknejo, zlasti če spovednik sam to želi. Na ta način se veliko časa pridobi, in več jih pride na versto. Navadite se tudi sami od sebe povedati, kdaj ste bili zadnjič pri spovedi, ste li pokoro odpravili? Povejte tudi, če ste samskega ali zakonskega stanu. S tem boste spovedniku veliko časa in pa več vprašanj prihranili.
f>. Pri spovedi sami je velika napaka, ako kdo. da svoje grehe olepša, pa druge toži. Ako bi n. pr. zak. žena jela tožiti: Gosp. duh. oče, jaz imam strašno hudobnega moža, večkrat se napije, potem pride domii, kol ne in pretepa mene in otroke: otroci so tudi močno poredni, nič ne vbogajo: in pa sosed, sosed, ta mi nagaja, kjer mi more. družina me draži itd. Povejte, ali bi bila to spoved? To je treba povedati, da si, žena, premalo poterpežljiva, premalo modra, da moža takrat zmerjaš, kadar ni čas za to itd. Une grehe bo že mož ali sosed povedal, ženi se ni treba mesto druzih spovedovati. Potem si pa zapomnite, da se je treba spovedovati le grehov svojih, ne pa čednosti. Napčno bi bilo tako le se spovedovati: Angeljsko češčenje sem pozabil moliti, raztresen sem bil pri molitvi, pa ne rado-
voljno. To še ni greh za odvezo. Ali pa tako le: Ne vem se ničesar spovedati; molim vsaki dan, k maši grem tudi vsako jutro, če je le moc: se vč, sitnosti pridejo zmirom, pa darujem jih Bogu. Glejte, to ni spoved, ker spovedati se je treba greha, ne pa čednosti in dobrih del. Tako se utegne zgoditi, da se kteri brez potrebe dolgo, dolgo spovedujejo, pa drugim, ki so bolj potrebni, čas in prostor jemljejo. Toraj, kdor se ničesar ne zaveda, naj to pove, potem pa naj se skesan izpove kakega greha iz prejšnjega življenja, da bo imel spovednik na kaj mu odvezo dati.
(I. Grehov se je treba spovedati natančno, ne samo splošno. Ni zadosti, če kdo reče: Boga ali bližnjega nisem zadosti ljubil; nisem tako pobožno molil, kakor se spodobi do Boga. Povedati je treba natančao, kako se je pregrešil zoper ljubezen do Boga ali bližnjega, z besedo, djanjem in s kterim djanjem, ali tudi le v hudih mislih, željah, ali je bil v molitvah zanikeren, prostovoljno razmišljen itd. Zakaj če spovedanec tega ne pove, mu spovednik kar nič ne more pomagati in spovedanec ne more nobenega razločnega sklepa za poboljšanje storiti, kar je po vsem potreba.
Napačno bi delal tudi, kdor bi grehe silno na široko razkladal, cele povesti pripovedoval, pa zmirom zopet na staro nazaj se vračal, se 8povedoval brez vsega reda. Tako se utegne zgoditi, da bi se nič ne poboljšal, ker mu manjka razločnega terdnega sklepa; škoduje pa tudi drugim spovedancem, ki nevoljni čakajo konca take brez potrebe dolge spovedi.
(Konec tega oddelka prih.)
Materino serce.
V spodbudo ljubi mladini.
(Konec.)
Sv. Duh govori o Mariji, preblaženi Devici: „Komu naj te primerjam, hči jeruzalemska? ker velika kakor morje je tvoja žalost." In stari Simeon ji je govoril proroško razsvetljen strašne besede: „Meč bolečine bo presunil tvoje serce!" — In zopet drugje pravi sv. Duh o njej: „V solzah vtopljena joka, in vendar ni nikogar izmed njenih dragih, da bi jo tolažil." In najsvetejša Devica sama pravi: „O vi vsi, kateri greste mimo mene, glejte in pomislite, ali je katera bolečina moji jednaka!" „Ne imenujte me lepo. temveč žalujočo, ker z grenkostjo me je napolnil Vsegamogočni." — „Izginila je luč mojih oči zaradi neštevilnih solz&; pretreslo se je dno moje duše." — Naj bo nam, zvestim otrokom Marijinim, jedna najsvetejših dolžnosti, da njo,
katera je hodila izmed vseh ljudi najbolj ter-njevo pot, katera je terpela toliko žalosti in bolečine, da je ne more noben človek ne spoznati ne si je ne misliti, ter nas močno nagibati, — da njo v težkem terpljenju tolažimo, da jo z bridkim sočutjem spremljamo na grenkem potu in ji tako vlijamo tolažbo v grozno terpeče serce.
In kako naj tolažimo njo, katera je čutila toliko grenkost in toliko terpljenja zaradi nas grešnikov, ki smo s svojimi grehi križali njenega Sina in ga z novimi grehi vedno vnovič križamo? Kako naj jo tolažimo? Kako izbrišemo najprej svojo težko krivdo? Kako drngač, kakor da prav priserčno in goreče častimo žalostno Mater Božjo — in namen teh verstic je, da v namerno posebno mlade bralce in bralke za to prelepo in koristno pobožnost. Pomislite samo: Kaj bolj razveseli zvesto, ljubečo mater, kakor če jo pridni otrok tolaži v njenem terpljenju, in ji s priserčnim, gorkim sočutjem lajša bolečino? In tako storimo, ako hočemo prav pobožno in sinovsko častiti ljubo Mater Božjo v njenem silnem, neizmerno grenkem terpljenju. Zatorej vas prosim prav priserčno, ljubi moji mladi bralci in bralke, ne zamudite nobene priložnosti, da počastite žalostno Mater Božjo, ako vam je pri sercu vaš časni in večni blagor! Z dobrim sercem vam svetujem: Molite večkrat, ali vsaki dan, pri jutranji in večerni molitvi Ocenaš in Ceščeno Marijo v čast žalostni Materi Božji! Zelo bi tudi priporočal, da se na pamet navadite in prav od serca molite prelepo pesem: „Stabat Mater dolorosa", itd., — „Žalostna je Mati stala — Tam pod križem je jokala — Ko na njem je visel Sin", itd.! S tem dobite tudi odpustek sto dni, katerega so podelili papež Pij IX vsem, ki to pesem prav pobožno molijo. Svetoval bi vam tudi, da ta odpustek naklonite vernim dušam v vicah. S tem ne pridobite samo zase zakladov za nebesa, ampak podajete tudi pomoč in rešitev najubožnejšim izmed ubogih, ljubim vernikom v vicah. kteri tako hrepene po prijateljih in dobrotnikih, da bi molili zanje pri usmiljenem Očetu; tako si pridobite prijateljev, kateri vas ne zapuste nikdar, kateri ne pozabijo dobrot, ki ste jim jih podelili s kerščanskim usmiljenjem, in bodo prosili ljubega Boga blagoslova in sreče za vas že v tem življenju, posebno pa vam sprosijo, kar je najpotrebnejše, najimenitnejše — to je, srečno zadnjo uro. — Kadar pridete v cerkev, kjer je oltar ali slika ljube žalostne Matere Božje: tedaj, dragi moji, pojdite tje, pokleknite, zbrani pobožno roke sklenite in molite prav vneto in priserčno. Priporočite materi božjega usmiljenja, ki je vrata nebeška,
skozi katera samo nam je mogoče priti k Jezusu — priporočite ji svoje potrebe, kakor tudi potrebe svojih staršev, sorodnikov in dobrotnikov: tako usmilila se vas bo gotovo in vas uslišala, ako je to, kar prosite, vam v pravo srečo. Saj je že naša dolžnost, da smo hvaležni nebeški Milostni materi za vse, kar je prestala za nas. Tudi je za nas, uboge Evine otroke, neizmerno veliko tolažbe v tem češčenju, ker kaže nam vzgled junaške poterpežljivosti, pohlevnosti in vdanosti v terpljenji. Kdo naj bi bil nepoterpežljiv, nezadovoljen, kdo naj bi tožil, če mu morda terpljenje greni življenje, ako pomisli na blaženo Devico, katera je popolnoma prostovoljno in iz ljubezni do Boga terpela vse grenkosti zemeljskega življenja. Ako nam torej hoče serce premagati nezadovoljnost, čmernost in malost-rčno omahovanje, — o tedaj poglejmo na podobo terpeče Matere, katera je vsakemu terpečemu sercu ljuba in draga, ker je tolažba v vseh bolečinah.
Ne pozabimo nikdar, da je žalostna Mati Božja dobiotljiva pomočnica v vseh naših potrebah. S svojo mogočno pri prošnjo v nebesih varuje in rešuje Marija svoje otroke neštetih dušnih in telesnih nesreč, ali pa jim da vsaj tolažbo in moč, da terpe poterpežljivo in stanovitno. Kamor pogledamo po tem svetu, povsod je samo uboštvo in nadloge, jokanje in žalovanje, in ves svet je zares velika, široka solzna dolina, v kateri se človeštvo še vedno pokori za Adamov in svoje grehe. V vsem tem pa je žalostna Mati Božja ljubeznjiva tolažnica. katera vsem, ki terpijo, stoji na strani ravno zato, ker je prestala toliko težkega terpljenja, in je tolažnica žalostnih, odkar vživa nebeško slavo.
In tako poglejmo k sklepu še enkrat v zvesti, sinovski ljubezni k Milostni materi in prosimo jo p^av iz dna svojega serca: „Prosi za nas, da ne zanemarimo dragocenega časa milosti, temuč ga modro uporabimo z dobrim življenjem in s pripravljanjem na srečno smert. In kadar pride odločivna ura. ne zapusti nas, o Mati našega Zveličarja, temveč pomnoži svojo pomoč. Pomnoži svojo sladko materinsko ljubezen in bodi pri naši smertni postelji s svojim mogočnim varstvom. Odženi strasnega sovražnika naših duš, o močna Gospa, ki si kači glavo sterla. Poživi nam vero, vterdi upanje in ohrani nas v ljubezni in milosti božji do zadnjega zdiha. Napolni nam serca s tolažbo in olajšaj nam grenkobe smerti. Razgerni, o milostna Mati, našim umirajočim pogledom blaženo domovine nebeško in pokaži nam Jezusa, preblaženi sad svojega telesa. In kadar mine odločivni boj, sprejmi naše duše, spravi jih s svojim Sinom,
priporoči jih svojemu Sinu, da nas vse, ki te častimo. Mater bolečin v globoki ponižnosti in detinski ljubezni — milostno in usmiljeno sodi in nam pridobi večno življenje.
Prof. Janez Repič.
Sestnedeljska pobožnost sv. Alojzija.
Po mnogoterih krajih imajo bogoljubni kristjani, posebno pridna mladina, prelepo navado, da opravljajo šes tn edelj s ko pobožnost v čast sv. Alojziju. Obhaja se pa ta pobožnost šest nedelj zaporedoma, ali pred, ali po prazniku sv. Alojzija, ali v kakem drugem letnem času. Kdor vsako teh nedelj vredno prejme zakramenta sv. pokore in sv. Rešnj. Telesa in opravi vsak dan še kako drugo bogoljubnost, n. pr. kako molitev. premišljevanje Jezusovega terpljenja, rožni venec, ali kako molitev k sv. Alojziju, zadobi vsako nedeljo popolnoma odpustek. Kdor pa kako nedeljo, iz katerega-koli vzroka izpusti, tudi odpustka ni deležen.
Posebno se pa v današnjih tako nevarnih časih priporoča mladini opravljati to pobožnost, zlasti, ker je papež Benedikt XIII odločil sv. Alojzija kot posebnega varha mladini. Ohranitev nedolžnosti, pravo srečo že na tem svetu zadobiti, čisto ljubezen do nebeške Matere Marije in do ss. zakramentov si vzbuditi in si mirno vest pridobiti, so dragoceni zakladi, ki obilno poplačajo in obdarujejo onega, ki vredno opravlja to pobožnost. — Blagi mladeneč, ki se čutiš slabega v dobrem, začni opravljati to prelepo pobožnost in boš se v čednosti močno vterdil.
Prejemanje gosto S3. zakramentov je že od začetka sv. Cerkve bilo v navadi in pobožni cerkveni učenjaki so to že takrat z največjo gorečnostjo priporočali, ker tako se najložje obvarujemo pogostega grešenja, in po tem takem hodimo tudi po poti, ki pelje v nebeško domačijo.
Lahko bi pogosto veliko večje število, zlasti mla-deničev in devic, opravljalo to, vse hvale vredno pobožnost, ko bi se hotela mladina zavčdati, v koliki nevarnosti se nahaja, ki ji preti pogubo; gotovo bi se zatekali k svojemu zavetniku sv. Alojziju ter ga prosili pomoči, katero bi brez dvoma tudi našla.
Kdor zvesto časti varha mladine, sv. Alojzija, kdor ve že iz raznih dogodkov, koliko mladih duš je že on iz nevarnosti rešil, jih otčl gotove pogube, ter jih pripeljal k Bogu; ta bode gotovo rad pristopil k njegovim častilcem in opravljal šestnedeljsko pobožnost v svojo srečo in zveličanje.
Pač so srečni oni kerščanski otroci, ki vedd, kaj je bil sv. Alojzij in kako svetč je opravil pervo sv. obhajilo; srečni so, ki se ravnajo po njegovem vzgledu ter ga posnemajo — v sveti čistosti.
Če si je pobožen mladenič življenje sv. Alojzija v spomin vtisnil, in ako je deklica podučena v sveti Alojzijevi čistosti, bode vsakdo tudi iz serca rad in pobožno opravljal šestnedeljsko pobožnost sv. Alojzija.
Naj se torej v velikem številu vdeležuje mladina te pobožnosti, saj že tako svet vedno toži zaradi razuzdane mladine; naj vč svet tudi kaj lepega povedati o naši mladini! Mnogi imajo prav lepo priliko n. pr. o počitnicah opravljati šestnedeljsko pobožnost in s tem se vterjevati v veri, upanji in ljubezni, v čistosti in druzih čednosti.
Spominek z groba ss. apostolov Petra in Pavla v Rimu,
I. Responsorij v čast
Si vis patronum quaerere, Si vis potentem vindicem, Quid jam moraris, invoca Apostolorum Principem: O sánete coeli Claviger, Tu nos precando subleva, Tu redde nobis pervia Aulae supernae limina. )
Ut ipse multis poenitens Culpam rigasti lacrimis, Sic nostra tolli poscimus Fletu perenni crimina.
O sánete coeli Claviger ...
Sicut fuisti ab angelo Tuis solutus vinculis, Tu nos iniquis exue Tot implicatos nexibus. O sánete coeli Claviger...
O firma Petra Ecclesiae, Columna flecti nescia, Da robur et constantiam. Error ne fidem subruat. O sánete coeli Claviger ...
') S tablice, pripete ob grobu sv. Petru v Rimu. ■) Ta odstavek se po vsaki kitici ponavlja.
sv. Petra apostola.
Če si želiš zavetnika In variba mogočnega, Kaj se mudiš? kar kliči ga, Glavarja apostoljskega: O blaženi nebes Ključar, Pristopi nam v pomoč s prošnjo, Dvoran nebeških daj vratar, Da vanje vhod odpert nam bo. 2)
Si sam se pokoril ostro, Za greh svoj mnogo solz prelil; Tako v solzah mi prosimo, Da greh bi nam izbrisan bil: O blaženi nebčs Ključar ...
Kot sam si bil od angelja Verig železnih oprosten, Oprosti grehov nas dolga, Ko v toljke vsak je zapleten: O blaženi nebčs Ključar ...
O terdna skala Cerkve Ti, Steber močan, neodjenljiv, Daj k stanovitnosti moči, Da vere greh ne bo kalil: O blaženi nebčs Ključar ...
Tako tudi naslednji Responsorij v čast sv. apostola Pavla.
Romara tuam qui sanguine Olim sacrasti. protege In Teque confidentibus Praesta salutem gentibus. O sánete coeli Claviger . ..
Tu rem tuere publicam. Qui colunt fidelium. Ne laesa sit contagiis, Ne scissa sit discordüs. O sánete coeli Claviger ...
Quos hostis antiquos dolos Instruxit in nos, destrue Truces et iras comprime, Ne clade nostra saeviat. O sánete coeli Claviger . . .
Contra furentes impetus In morte virtus suffice, Ut e suppremo vincere Possimus in certamine.
O sánete coeli Claviger. .. (Gloria Patri et Filio et Spiritui S.)
Deo Patri sit gloria, Ejusque soli Filio Cum Spiritu Paraclito Nunc et per omne saeculum. O sánete coeli Claviger ...
Antiph. Tu es pastor ovium Princeps Aposto-lorum, Tibi traditae sunt claves regni coelorum.
t. Tu es Petrus.
ty. Et super hanc petram aedificabo Ecclesiam meam.
O rem us. Apostolicis nos Domine, quaesumus, beati Petri Apostoli tui attolle praesidiis, ut quanto fragiliores sumus, tanto ejus intercessione validioribus auxiliis foveamur; et jugiter apostolica defensione muniti, nec succumbamus vitiis, nec oprimamur ad-versis. Per Christum Dominum nostrum. Amen.
Obvaruj Rim. ki si ga kdaj Posvetil z lastno kervijo; Narodom vsem rešenje daj, Ki verno v Tebe upajo: O blaženi nebčs Ključar.. .
Ti v varstvo sprejmi vernike, Soseske njih. ki Te časte, Pred kugo da imajo mir In ne razdvaja jih prepir : O blaženi nebes Ključar . . .
Sovražne zanjke satana Raztergaj nam nastavljene, Odženi zmaja ljutega. Da nam zdivjan ne škoduje: O blaženi nebčs Ključar ...
Ko v smerti silo vso napne, O pridi takrat nas podpret, Da v zadnji vojski moč nam je Ga zmagati in se otet\ O blaženi nebčs Ključar ... (Čast hodi Očetu in Sinu in sv. Duhu »
Čast bodi Očetu in Sinu. In tudi Duhu svetemu. Kot v začetku tako zdaj, In vselej in na vekomaj. O blaženi nebes Ključar.. .
Predpev. Ti si pastir ovac, pervak apostolov. Tebi so izročeni ključi nebeškega kraljestva. y. Ti si Peter (skalnik). R. In na to skalo bom sozidal svojo Cerkev.
Molimo. O Gospod, podpri nas, prosimo, z apostoljsko pomočjo svetega Petra apostola Tvojega, da kolikor smo slabeji, toliko močnejo brambo dobivamo na njegovo priprošnjo in da nas vedno zavarovane z apostolsko brambo ne zmagajo pregrehe in ne potarejo nesreče. Po Kristusu Gospodu našem. Amen
(100 dni odpustka enkrat na dan ) (Konec drugi pot.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
S hribov. (Marija, naša pomočnica.) Marija se ne imenuje zastonj pomoč kristjanov; poslušajte!
Bil je lep poletni večer. Solnce se je že davno poslovilo od lepih ravnin in že se je prikazala luna v velikanski kroglji izza gor. Veseli ptički, ki so po dnevu hvalili Stvarnika s svojimi milo-donečimi popevkami, so potihnili in se poskrili v vame kraje.
Ljudje so že bili večinoma zbrani v hišah pri večerji, ali pa so se hladili v blagodejnem mraku. Povsod pa je vladalo nekako veselje med družbo; saj je bil nedeljo-večer in ta večer se Človek, ki je celi teden težko delal, razvedruje um in neka posebna zadovoljnost se mu vseli v serce, posebno, ako je porabil nedeljo v službo Božjo.
Veseli so bili res ta večer tudi prebivalci majhne slovenske vasice, le pri Tinu za gričem bi bilo oko zastonj iskalo veselih obrazov.
V hiši je milo jokala uboga žena; z obraza ji je odsevala tuga in muka. Čez nekoliko časa se je utešila. pokleknila pred Marijino podobo, ki je visela na steni, lepo okinčana z dišečimi šmarnicami. ter se je zatekla z zaupljivim sercem k nebeški Materi, imela ji je veliko potožiti — zelo veliko — uboga žena!
Bleda sirota, bila je žena nekdaj precej imo-vitega Tina. Več let sta zakonska srečno skupaj živela; bil pa se je Tin naveličal zakonske zveze, ter je z mnogimi tovariši jčl misliti na tujo deželo; zapustivši doma ubogo ženo in gre po svetu in zajde daleč proč od rojstne vasi. Pa ne samo, da je mož zapustil rojstno vas, zgubil je tudi najboljši zaklad.
Znotranji čer v se je vedno hujše oglašal v moževem sercu in, ni miroval ne po noči ne po dnevu. Konečno je začel iskati nesrečni mož miru v pijančevanju in v zanikarnih tovaršijah, katere so mu res popolnoma okamenile poprej še čuteče serce; delo
je popustil in pridružil se je druhali, ki hodi po prepovedanih potih ter si jemlje s silo tuje blago, da, popolnoma se je popačil.
Tinka je vsled moževe izgube od dne do dne slabejša postajala; ker je morala s tujimi ljudmi gospodariti, šlo je gospodinstvo rakovo pot; dolgovi so se množili in konečno so upniki izročili posestvo scdniji. ker jim ni mogla o pravem času verniti posojenega denarja
Kljub tem nezgodam pa je uboga žena voljno prenašala vse težave in se je zatekala čestokrat h Kraljici nebes in zemlje. Njej je vse zaupala, Njej je sebe in zgubljenega moža priporočala.
In tako se je tudi necoj. ko je zadnjikrat bivala v lastni hiši, na predvečer očitne dražbe zatekla h Kraljici majnikovi, ter jo je iskreno prosila, naj ji izprosi pomoči pri Bogu, da bode svojo ji pretečo nezgodo voljno prenašala in naj ji privede zgubljenega moža zopet na pravo pot.
Dolgo je molila revica. konečno pa so jo zajele čudne sanje. Gledala je, kako je njenega moža pripeljala belo oblečena žena domu; bila je ta žena sama Marija. Temu prizoru je pa zopet sledil žalost-nejši; videla je. kako so se kupci poganjali za njeno posestvo, dokler je ni konečno neki oderuh kupil in takoj jo pognal iz hiše. Grozne sanje.
Rodilo se je lepo jutro. Veselih ptičic glasi so že doneli proti nebesom, da počastijo Stvarnika nebes in zemlje; tudi po spalnicah so že začeli ljudje gibati. Vzbudila se je že tudi Tinka in na neko ter-kanje je hitela odpirat vrata. In glej — kdo je pred vrati ? — Njen mož, katerega že dvajset let ni videla, tisti hudobni mož, ki jo je spravil v tako nesrečo, jo prijazno nagovori ter jo prosi za zamiro in obeta, da nikoli več ne bo kaj tacega poččl. Solze radosti so močile obema obraz njemu in ubogi ženi.
Ali nova skerb je kalila to nedolžno veselje. Bližal se je namreč čas javne dražbe. Akoravno težko, pa vendar je Tinka naznanila to žalost svojemu možu.
Ne žaluj. žena. prinesel sem dokaj denarja seboj, ki sem si ga v zadnjem času prihranil v tujini, in lahko poplačam dolgove. Zdaj me pa poslušaj, žena, komu se imava zahvaliti, da sva zopet dom& v hiši. Ko sem bil prišel v tujino, vdal sem se pregrešnemu življenju in sen» že popolnoma zamoril dobro vest. Neko soboto zvečer pa slučajno zaslišim iz neke cerkve besedo: Češčena si Marija...
Kakor blisk so me pretresle te besede, katerih že tako dolgo nisem več izgovarjal, vest se mi je oglasila in nehote sem začel moliti: „blažena si med ženami" i. t d. Začel sem se kesati svojega grešnega življenja, spravil sem se z Bogom in sem sklenil, zanaprej pošteno živeti in ko si po pravičnem potu prislužim nekoliko denarja, se zopet povemiti v domači kraj In glej. danes sem spolnil, kar sem obetal pred pol letom pred Marijino podobo! Zdaj pa recite, ni li to očitna milost Božja, ki nama jo je Marija izprosila? končal je mož svoj govor.
„Res, Marija naji je uslišala, Ona je najina Pomočnica; zato pa jo hvaliva in slaviva vekomaj!" priterdila je žena.
Po tacih prijaznih pogovorih je šel mož k upnikom, ter jim je poplačal dolgove. Doma pa se je zopet vselila sreča in zadovoljnost, katere sta zakonska že veliko Ičt vživala.	Kovačev.
Iz Štajerskega. (Zakasnjeno.) Draga Danica! že dolgo nisi nobenega dopisa prinesla iz naše zelene Štajerske dežele. Dovoli, da Ti jaz nekaj poročil pošljem. (Serčna hvala. Vr.)
Pri nas je še kaj lepa spomlad. Sadno drevje je letos prav lepo cvetelo in upamo, da se bodemo v jeseni tudi obilega sadu veselili, Bog nas le hudega vremena varuj; pa žali, po mnogih krajih je že klestila nepriljubljena toča po poljskih pridelkih. Z žalostnim sercem smo gledali, kako nam je spodkopavala ta grozna morilka naš up. Pa, hvala Bogu, zdaj še ni škoda velika, da bi se le več ne prikazala.
Ker nas pa le Bog pred hudim vremenom rešiti more, zatoraj, predragi, zatekajmo se pridno k Njegovi pomoči, prosimo Ga in zdihujmo k Njemu: Hudega vremena reši nas o Bog!
Majnikova Kraljica se tudi pri nas lepo časti. V vseh večjih cerkvah se opravljajo pobožnosti Njej na čast. Verniki se z veseljem vdeležujejo opravil. Seveda tudi tukaj ni brez takih polomikanih ljudi, ki prihajajo v cerkev le zato, da nečast delajo Mariji in begajo njene častilce. Pa, nikakor se ne dajmo motiti; Bog je pravičen in na sodnji dan bo vsakemu poplačal po njegovih delih.
Le zatekajmo se radi k Mariji, ter se Njej pripo-ročujmo in jo prosimo, naj nam Ona varuje sveto Cerkev hudih sovražnikov, ki se množijo v svojo lastno pogubo.
Toliko za danes, drugokrat morda kaj več, (Hvala že naprej. Vr)
Razgled po svetu.
Zagret. Nadškof dr. Jura j Posilovic pride 7. jul. okoli 5ih popoldne v Zagreb s posebnim vlakom in naslednji dan, 8. mal. serp., osmo nedeljo po Binkoštih. bode slovesno vmeščenje novega nad-pastirja.
Magyarsko. Marijansko kraljestvo je otemnelo po judovsko framasonskem kvasu. En del magnaštva je sam sebe in deželo do tal ponižal: 4 glasovi košu-tovskega liberalizma so bitvo dokončali. Od 344 magnatov. ki imajo pravico glasovanja, jih je prišlo 252. in oddalo jih je glas za tako imenovani civilni zakon 128. zoper to nesrečno postavo pa le 124. Večina sicer ni vredna imena, vender se je veseli celi pekel in vsi sovražniki katoliške Cerkve. Koliko magnati derže s katoliško Cerkvijo, kaže to. da jih 92 ni bilo pričujočih, ki bi bili z igračo lahko pod klop vergli krivo versko počenjanje košuto vce v in judovsko-framasonov.
Kaj je civilni zakon? Civilni zakon imenujejo to, da kak svetnjak ali civilist ženine in neveste poročuje in ako to ima postavno veljavo ter se brez tega zakon ne priznava. K taki zmešnjavi je pripravljal svet že Luter Martin, ki je učil. da zakon je le posvetna pogodba in zveza. Kristus pa je drugač učil in naznanil, da zakon ima Bog v svojih rokah, rekoč: nKar je Bog zvezal, človek ne sm6 raz vezo vati." Zato je zakon zakrament, ki ga ima Cerkev v oblasti, ne pa kakoršen koli človek, ki utegne sam živeti v kakem divjem zakonu, ali pa v nobenem ne. Zato Kristusova cerkev nikoli ne more priterditi načelu civilnega zakona.
Se vč, da framasoni s prekucuhi in brezverci mislijo drugač, ker sploh za nobeno vero nič ne
prašujejo. Moderni judje so pa sploh sovražniki ka-toličanstva, in kakor so njih očetje križali Kristusa, tako križajo zdaj njegovo Cerkev in bi jo rajši danes kot jutri z zemlje izpihnili. Zato se tudi zdaj tako neizmerno veselé. ko je s 4 glasovi sprejet civilni zakon na Ogerskem (!). Kako nekje bo oholi magyar berke vihal, ako nato pride, da ga bo kak judovski rabi v zakon zvezal?
In čudno je, ali pa tudi ne čudno, kako se dunajski judovski časniki zdaj smejajo in norčujejo z vso prederznostjo čez Rim, škofe itd. ! — Še celo molitev katoličanov smešita „Neue Freie Presse", „Wiener Tagblatt", ko so namreč Boga prosili za zmago in niso bili uslišani ! Toda. Bog že vé, zakaj zdaj Magyarje tepe, pa gorjé veliko bolj še tistim, kterim je šibo v roko dal, ter kaznuje ogersko deželo s poganskimi šegami — in ob enem že zdaj z grozovitimi povodnjimi na širjavo in daljavo. Kaj pa, da zdaj ves Izrael in z njim vse framasonstvo zacvili, ako kdo kakemu prederznemu judu le malo na pavec stopi ; pa tudi te judovske zasmehovanja so zapisane v sodnjih bukvah Kako so se potuhnjeno rugali, ko so bili s pomočjo poganov Kristusa na križ spravili ; toda prišlo je strahovito razdjanje Jeruzalema, ktero jim še zdaj zvoni po ušesih!
Laško. Ako se z magyarskim „košutovanjem" in „wekerlevanjem" primerja to, kar se godi že precej lét po Laškem, pa mnogotero tudi drugod, — obhaja -Človeka misel, da smo v začetku antikristovih časov. Ni dosti, da je Rim že veliko lét od tujcev v oblast vzet, kteri na mnoge načine vero tarejo in Cerkev plenijo, oni tudi osebni delavnosti cerkvenih služabnikov hudobne zaderžke stavijo. Beneški patrijarški sedež n. pr. ima že leto in dan od papeža izvoljenega patrijarha, kardinala Jožefa Sarta, kteri pa ne more službe nastopiti, ker mu laška vlada iz sovraž-ljivosti zoper sv. Očeta tako imenovani „exequatur" ter vladino priterjenje odrekuje. akoravno do tega nobene pravice nima in tako je škofija že poltretje leto brez vikšega pastirja. Ravno tako dela laška vlada z več kot dvajset drugimi škofijami. Bridko toži časnik „Difesa" v Benedkah, da „brezbožna sre-dišnja vlada, to je, do vsake vere vnémarna svetna oblast, pusti rabinu prosto učiti talmud, waldensarju, ki je tolmač Kalvinov, čestita, materijalistom. razšir-jateljem bogokletstev zoper Boga, Marijo D., zoper verske obrede in skrivnosti, obrambo daje. prederzne se pa, papežu, namestniku Kristusovem, in njegovim pravnim poslancem (škofom) prostost pleniti, da bi ne zverševali oblasti, ki so jo naravnost od Kristusa prejeli."
Vzhodnja Indija. (Bolnišnica sv. Jožefa za gobovce v Mangaloru. Južna Kanara» (Konec.) Ni pa bilo v minulem letu brez žalostnih dogodkov; najžalostneje je bilo to, da so nam po begnili nekateri gobovci. Meseca septembra zapustili so neko jutro zgodaj trije bolniki skrivaj bolnišnico, vzemši seboj par novih rjuh. sandal in drugih podobnih reči. Bati se je bilo. da bi jih še več ne posnemalo ta nesrečni zgled. Vendar se je posrečilo po serčnosti našega oskerbnika g. G F. F. Po\ver-ja in policijskega nadzornika Stewart-a Miller ja. da so v kratkem vjeli vse tri tatove. Dobili so po par tednov zapora. Ko so dosedeli, jih seveda nismo več sprejeli v zavod.
Gospod Stewart Miller je storil tudi veliko uslugo celemu mestu Mangaloru s tem da je go-bovcem strogo prepovedal beračiti po ulicah Bati se je bilo, da bi ne nalezli zdravi ljudje te strašne bolezni, če bi občevali s temi nesrečnimi.
Zadnji čas smo izročili skerb za svoje gobovce mlademu medicinskemu asistentu: ta daje tudi zdravniške svete bolnikom, ki prihajajo iz mesta in okolice. Za svoj trud prejema na mesec po 40 rupij. Njegova dolžnost je. da obišče vsak dan z menoj vred celo zavetišče in da sprejema bolnike zjutraj od 9.—12. in od 3.—(> popoldne. Na mesec se oglasi pri našem hišnem zdravniku okrog <»00 bolnikov; toda :i 4 izmed teh jih sprejema zdravila zastonj. Gobovce zdravimo največ z Matthei-jevimi homeo-patiškimi zdravili z otiranjem in brizganjem z inerzlo vodo in s toplimi kopijami, katere pridejo po jeden-krat na teden na versto. Razven tega rabimo zunanja zdravila: „vaselin, fenil in hvdrastis." Gobove, pa še ne z ranami pokrite ude naših bolnikov zdravimo s „chrysarobino;" za časa merzlice ali disentenje pa dajemo bolniku homeopatična zdravila.
V najlepši luči kažejo naše zavetišče že navedene besede iz lista gospe Wenlockove Uizun tega je že več drugih oseb davno priznalo, da daje skerb-nost in postrežba v mangalorski bolnišnici gobovcem veliko večjo tolažbo, kot kje drugje. Da je zdravstveno stanje gobovcev primeroma povoljno, to je pač vpliv Mattei jevih zdravil in pa pogostih kopelj, ki so po našem mnenju največje važnosti.
Slednjič moram dodati, da prejmemo s serčno hvaležnostjo vsak dar v korist ubogim gobovcem, tembolj, ker se sedaj oglaša vedno več teh nesrečnih v našo bolnišnico.	G—c.
1. Bratovike udm
molitvenega apostol jat va.
Nameni za mesec mali serpan «juliji-a) Glavni namen:
Cerkvena prostost. b» Posebni nameni:
1.	Prasaik irigneie kervi aaiega G. J. Er. Ta in vsak
dan meseca vse naznanjeni-, pa še n«» /alnleže«e ali hitro nastale zadeve. C.enjeii|e odri-šenja. Povzdig in edinost kal. ti*ka.
2.	Itfljlli •lisklTUje. Od socijaln* demokracije najhuje napadeni krap. Najliolj stiskani Marijini otroci. Xeki-nWeni utrori
3.	S?. EvleglJ. Spreobernjenje mnogih (»d lio^a odtujenih duš. Hudo bolni in umirajoči. Obvarovanje {»oštenih družin pred popolnim pogrezom.
4.	St. Urb. Gojenje pobožnosti do Jezusovega Serea po duhovskih semeniščih. Odvernitev zlobnih naklepov. Zidanje in popravljanje cerkva, llromci in proti nas ti ljudje.
5.	Ss. Ciril In Metod. Slovanski narodi. «Duhovni m obhajane i» Starodavno sadišče kat. življenja na Moravskeni.
♦». Sf. ttoar, spozn. Telesna • ' Lev za izverševanje stanovskih dolžnosti. Moč v nevarnih skušnjavah. Zidanje cistercijen-škega samostana.
7 Sv. Edllbnrga. Pridobitev dobrega glasu. Sodelovanje s poklicno milostjo. VmeSčenje šolskih sestra.
X S?. Elizabeta, kralj. Portugalsko. Duh ponižnosti in polrtjžnosti za ženski stan. Odvernitev žalostnih razpertij.
9.	Sv. Veronika. Ohranitev stanovitne hrabrosti mnogih izvrrstnih Kristusovih služabnic. Bodoče prednice. Afrikanski misijoni.
10.	Sv. Amelberga. Služabnice Obvarovanje pred nezvestobo. Povernenje tujega blaga. Pomoč v hudih živčnih boleznih.
11.	Sf. PU L Sv. O^e. Avstrijski cesar. Zmaga nad zelo hudimi strastmi. Veliko umobolnih.
12.	St. Janez 6valbert. Odločnost v izverševanju dobrih skl-pov. Kerščanski vojaki. Odprava mešanih zakonov.
13.	St. Anakiet. Mladina v brezverski in nenravni družbi. Važne poklicne zadeve. Vspeh pri kmetijskih podjetjih.
14.	Sv. Bonaventnra. Frančiškanski red. Blagoslov za znanstvene podjetja. Vredno prenovljenje svetišča v Loreti.
lr>. St. Henrik. Katoliške knežje hiše. Azijanski misijoni. Odvernjenje velikega pohujšanja. Povzdig duha od čutnih stvari k nadnaravnim.	(Konec sledi.)
II. Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca tv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolna oseba za zdravje in pomoč. — Bolna prosi Boga zdravja na priprošnjo Marije Device. — Preostuden prekli-njavec. priporočen Jezusu na Križu, preklinjevanemu od nehvaležnih judov. da bi se na priprošnjo žalostne Matere Božje in sv. Jožefa spreobernil.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Nove maše obhajali bodo čč. gg. letos takode: g. Frančišek Bernik, 5. avg. na Trati pri Poljanah; g. Feliks Knižek, 5. avg. pri sv. Jakobu v Ljubljani; g. Andrej Krajec, 5. avg v Stari Cerkvi pri Kočevji; g. Janez Medved, 29. jul. v Št. Vidu pri Zatičini; g. Anton Mezeg, 22. jul. pri Sv. Petru v Ljubljani; g. Janez Pri s to v, 29. jul. na Breznici; g. Janez Štrukelj, 29. jul. v Št. Vidu nad Ljubljano; g. Frančišek Traven, 29. julija v Smledniku; g. Jožef Vole, 5. avg. v Olševku; g. Jožef V ran k ar, 5. avg. v Špitaliču; g. Frančišek Bleiueis, 29. jul. v Naklem; g. Anton Čadež, v praznik sv. Ane pri M. P. na Brezjah; g. Janez Dolin ar, 5. avg. na Dobrovi; g. Frančišek Finžgar, 5. avg. na Breznici; g. Jožef Juvanec. 22. jul. v Planini; g. Anton Oblak, 29. jul. v Horjulu.
Ljubljana. Apostoljsko pismo sv. očeta Leona XIII. Novo pisanje sedanjega papeža nima napisa „okrožnica" ali „enciklika", ampak „apostoljsko pismo", ker ni namenjeno samo katoličanom , temveč vsim narodom pod solncem. To pismo, djal bi, je nekak testament Leonov za ta svet. Jezus je aposteljnom pri slovesu priporočal edinost, tako tudi Leon XIII. Obrača se apostoljsko pismo najprej k nevernikom in on — „luč z neba" - jih vabi. da naj pridejo na luč, naj se dajo obsijati solncu resnice in pravice. — Potem pa se obrača k razkolnikomna Jutrovem in posebej k slovanskim. Dalje išče pridobiti zmotene pro-
testante; obsoja framasone; pojasnuje bi a gre kerščanstva in sploh pojasnuje. kako bi se človeštvu v sedanjih zadregah dalo pomagati. — To reč bo treba še poznaje obravnavati; za zdaj bodi samo opomnjeno, da je potreba vernikom zvesto moliti, naj bi „apostoljsko pisanje" to doseglo, kar želč sv. oče Leon XIII. Zlasti tiste molitve, ki so jih sedanji papež zapovedali moliti po vsaki sv. maši, naj bi verniki z mašnikom vred prav zvesto molili, ker s tem se brez dvoma da prav veliko od Boga sprositi.
Duhovni kurat na ljubljanskem Gradu je postal č. g. Ign. Žitnik, stoljni vikar, sedaj v Rimu, in deželni poslanec.
Bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa bo prihodnji četertek dne 5. julija obhajala svojo redno mesečno pobožnost v samostanski cerkvi pri gg. Uršulinkah. — Zjutraj ob '/-J bo sv. maša z blagoslovoma in skupno sv. obhajilo; na večer ob VaOih pa nemška pridiga in litanije z blagoslovoma ter bratovske molitve.
Zahvala. Preteklega leta 19. sept. umerli gosp. tergovec Jožef Bernard je volil za hrano ubožnib dijakov 100 gld a. v., ktere smo 25. t. m. res prejeli po c. kr. notarju g. dr. Fr. Voku. Tolike dobrote ne smemo pozabiti in ko se vsak dan pri sv. maši spominjamo živih in umerlih dobrotnikov naših dijakov, bode v god obiskovanja Marije D., 2. julija ob 1 48, še posebej sv. maša za ranjc. gosp Jožefa Bernarda in za njegovo sorodovino. Vr.
V. č. g. nadžupnik Jan. Zore je hudo obolel na nogi in bodi prijateljem v gorečo molitev priporočen
Nevesta Kristusova. Ta silo priljubljena knjig» se vnovič tiska in pride v založbi „Katol. buk varne" v kratkem na s viti o.
Najdena je zapestnica ali naročnica ne daleč od Šenklavške cerkve, in ker je že delj časa ter ni nihče prašal po nji. je nam izročena da naj jo ober-nemo za ciborij na Brezjah, ako se kdo v kratkem ne oglasi.	Vredn.
Iz Paleortsi v Macedoniji došlo je veselo naznanilo, da sta srečno došla zvonova, napravljena od Kranjcev, vlita od g. Samasa v Ljubljani. Prihodnjič obširniše naznanilo
Za ciborij na Brezjah. Neim v dober namen I gL
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Nektere dobrotnice 1 krono. — Frančiška K. 1 gld. — V. č. gosp župnik M. Preželj 6 gld. — Častilci sv. Alojzija na nj. godu v Hrenovicah zbrani (Bog jih živi! Vr.) 11 gld. 75 kr. po čast. g. župn. J. Podboju «pro mensa Jer.» — Bolna 1 gld.. da bi dijaki molili njej za zdravje in še nekemu dobrotniku. — Č. g. župnik J. Eder 15 gld. Preč. g. dek. J. O. 10 gld. — Blag. g. grajščak M. Stan- 10 gld. — C. g. župn. Al. Stare 2 gld. - Star prijatelj m dobrotnik, ki v testam. neče nič zapuščatu 35 gld. (Tako. hvala Bogu in dobrotnikom, kterim Bog tisuč- in tisučkrat poverni. je zdaj vse plačano za mesec maj, in ostanejo še kaki groši za mesec rožnik. Vr.)
Z,1 sv. Detinstro: Po č. g. kapi. J. Oblaku 3 gld. 50 kr. — Č. g. kapi. Frančišek Pišec iz Cirknice 2 gld. — Ana R. 2 gld.
Za srednje-afrikanski misijon: V. č. g. župn. M. Preželj 2 gld» Zt Don-Boskoce misijone: V. č. župn. M. Preželj 2 gld. Za brat. S. Rešnj Telesa: Č. g. župnik Jan. Hromeč 17 gld, za faro Novo Oselico. (Ob enem na «Zg. Danico» 2 gld. 20 kr. Oboje oddano na zadevnih krajih.)