PARTIZANSKI i 3 Ji A V S T V E N I V E S T N I K GLASILO SANITETNEGA ODDELKA GLAVNEGA ŠTABA SLOVENIJE Številka 8-10.urejuje dr.jyiagajna, april iy45 Major dr.Perušek Milan: NEKaJ NALOG ZDHAVSTVENE SLUŽBE V BLIŽNJI BOLJČKOSTI Vojaško zdravstvo je v teku narodno osvobodilne ga boja doprineslo dovolj dokazov,da je kos svojemu delu0 Stotine ranjencev je oskrbelo in jih vx-nilo enotama Ze od prvih začetkov dalje je bila glavna in skoraj edina naloga zdravstvene službe v enoti hitro evakuiranje ranjencev is bojne crte v zaledno bolnico o Težka organizatoma naloga se je posreči la kljub izrednim težavam,kakih pomemonejših epide-laičnih bolezni med vojaki ni bilo.EttOte so bile maj hne in na obsežnem prostoru je zaradi tega bila mož nost infekcije manjša. Sožitj.a s civilnim prebivalstvom ni bilo v taki meri,kakbr je danes. Nevarnost okuženj a se je pomnožila zato, ker so vojaki prisiljeni stanovati po ni¿ah in ne morejo biti skoncen-trirani po vojašnicah« Se več! pogosto zahteva vojaški položaj,da se vojaki.gibijejo po krajih,ki so epideaieno okuženi s kakšno kužno boleznijo. V vojska so prišli tovariši,ki so bili pred kapitulacijo Italije doma. Mnogi od njih so bili doma bolni n.pr. za tifusom ter so ostali bacilono sci,drugi nosijo v sebi davične in druge kužne klice. Nevarnosti so po stale torej večje, kužne bolezni so dobile v naši vojski večji pomen. Vojaška zdravstvena služba je bila zavoljo tega postavljena pred nova,težja vprašanja. Tega posla se je lotila z vso vnemo« Po kapi tulaciji Italije sta nam grozili posebno dve bolezni: pegavica, zaradi večjega prometa s Hrvaško in trebušni tifus,ki je v naših krajih endemičan. Zara di tega js bilo potrebno v vojski uvajati najosnovnejša higijenska načela. S propagando ter poučevanj em,odredbami in uvajanjem novih enot,k.i se ukvarjajo samo s higijeno, smo premostili prve, največje težave. Posrečilo se je preprečiti vdor pegavice med naše enote in med. civilno prebivalstvo. Vsi vojaki so bili cepljeni proti trebušnemu tifusu in pa ratifusu. Kljub izredno težkim razmeram nismo doživeli epidemije trebušnega tifusa, ki bi jo v takih razmerah lahko pričakovali. Zdravstvena služba se je morala razdeliti« Samo bolničarji niso več zadostovali, prav tako ne zdravniki, ki bi se bavili z ranjenci. V bojni enoti, kot v zaledni vojski so se morale osnovati higijenske ekipe,za katere usposabljajo higijenicarske šole. Zdravniki v zaledni vojski in civilni zdravniki pa so se morali vedno bolj posvečati takoimenovanemu preventivnemu delu. Tako je današnje stanje. Vojna se približuje koncu. Zgodovina vseh vojn pa dokaztije, da se ob koncu vojne in v začetku premirja pojavljajo v veliki meri kužne bolezni, fienor malno stanje,ki je posledica vojne,i zrnozga ljudstvo tako v zaledju,kot na bojnih poljanah. Organizem je manj oaporen, škoduje mu vsaka večja sprememba. K a drugi strani pa higijenske razmere globoko padejo, ljudje postanejo polagoma brezbrižni za higijenska vprašanja in posledica je strahovit porast kužnih bolezni. Zato nam mora biti vedno v spominu izrek kirurga Pirogoff-a,ki je pred skoraj. 60 leti re£el: "Vsako vojno začne kirurg,konča pa jo epidemiolog.M Zgodovina nam to tudi potrjuje. Spomnimo se samo konca prejšnje vojne. Pegavica,kolera, trebušni tifus,koze, pljučnica itd. so morile ljudi. iVajveč pa jih je pobrala gripa, ki je obšla ves svet. Kakšne naloge torej čakajo naše zdravstvo?Ea na šem osvobojenem ozemlju je udomačen v precejšni meri trebušni tifus. Potek te bolezni nam kaže, da ga je največ po vaaeh ob Kolpi, sporadične primere pa smo vedno imeli tudi v notranjosti. Posebno na Rolenj-skem,v Suhi Krajini,v nekaterih predelin Štajerske in na Primorskem,se je pojavljal vsako leto. higijenske razmere se niso izboljšale ampak nasprotno moćno poslabšale. Torej moramo že sedaj misliti na profilaktično odklanjanje vzrokov trebušnega tifusa Tudi civilno prebivalstvo in vojake moramo cepiti, da bodo.nekoliko bolj odporni proti tej nevarni bo- lezni. V Beli Krajini je razsajala zadnjič kolera okoli 1. Id73 in 75, in je zahtevala veliko žrtev, iianes ni udomačena nikjer,je pa zelo verjetno,da jo bodo ob zadnjem premikanju različnih vojsk prenesli tudi k nam,kakor so jo po kuncu svetovne vojne voja ki zanesli na Primorsko. Po zadnji svetovni vojni so se pojavile koze v nekaterin krajih Štajerske /okolica Brežic/,dal je v Beli Krajini in na Primorskem. Ali naj mislimo tudi na to, v normalnih časih nepoznano Bolezen? Da! Že pod italijansko zasedbo o troci niso bili cepljeni! Tudi na hrvaškem otrok ni so cepili že po več let in je torej možnost, da se koze pojavijo in hitro razširijo, zelo velika. Pri zadnjih obolenjih v Beli Krajini so umirali posebno starejši ljudje zavoljo tega, ker je njihova odpornost po zadnjem cepljenju v otroških letih popustila. Zato je bilo potrebno cepiti vse,prebivalstvo v ogroženih krajih,posebno pa dojenčke in mladino, ki je najbolj občutljiva za koze in jih tudi raznaša. Endemično se pojavlja v Beli Krajini posebno gri ž g, dalje v nekaterih krajih na Gorenjskem; lansko leto se je pojavila v večjih primerih v Beli Krajini in je zahtevala nekaj smrtnih žrtev. Pojavlja se najbolj pogosto v krajih, kjer primanjkuje dobre pitne vode in kjer so higijenske razmere slabe „ Misliti moramo še na druge bolezni, ki pa v naših krajih sicer niso pogoste. iJiogo naših vojakov je živelo v južnih krajih Italije na Sardiniji in Siciliji,kjer so se okužili z malarijo. Na severu,v naših krajih podnebje zaradi premrzlih noči ni ugod no za anophelese,vendar je v Seli Krajini malarija že udomačena.Ker je zelo veliko tovarišev z juga oku ženih z nalaričnimi klicami,z gotovostjo lahko pričakujem^ porasta malarije. Tudi amebna griža nam bo v primeru prihoda naše vojske z južnih krajev,inter nirancev in izgnancev, ki so morali živeti v južnih predelih države ali v Italiji, delala veliko težav. Ena glavnih nalog zdravstva čez poletje bo temeljito razuševanje vojakov in civilnega prebivalstva,po sebno v krajih, kjer danes besni pegavica. Le tako se bomo jeseni in po zimi,ko pegavica prevladuje vse druge bolezni, rešili epidemije. Če pa čez leto ne bomo razušili najubpžnejšega prebivalstva in posled njega pastirja v hribih, bomo lahko doživeli kata-stro fo. Kako je okoli nas? V Jugoslaviji smo doživeli moj eno epidemijo pegavice, a največja invazija kužnih bolezni nam bo grozila iz Nemčije. .Strahotno bombardiranje nemških mest, pi'esel jevanje prebivalstva iz kraja v kraj, prenatrpanost, podhranjenost in ve likansko pomanjkanje zdravil in zdravnikov nam ja sno kaže na bodoče zdravstveno stanje' Nemčije. Nemčija je danes/sprejela pomoč mednarodnega Rdečega križa, katero je dosedaj odklanjala, Poročila iz Nemčije navajajo,da se je v Nemčiji že pojavila epi c.emija .pegavice, trebušnega tifusa in griže. Nemogoče bo v stanju, v katerem je danes Nemčija,zajeziti te bolezni» Se več - pričakovati moramo izbruha še drugih kužnih bolezni» Taka utegne biti slika bodočega razvoja kužnih bolezni v naših krajih. Jasno je, da se moramo pri-j praviti na vse te bolezni in da moramo iz tega napraviti zaključke, ki nam bod% kazali pot pri delu» Vzgojiti moramo čim več dobrega in vestnega pomožne ga zdravstvenega osebja,dobrih higijenicarjev in hi gijeničark, ki bodo zmožne izpeljati vsa navouila ; pri pojavi neke epidemije. Pomagati bodo morali tudi civilnemu prebivalstvu» Za zdravstveno vzgojo ci vilnega zdravstvenega osebja pa morajo skrbeti tudi] civilne zdravstvene oblasti« higijenske ekipe morajo delati načrtno; zato, da si bodo pridobile izkušenj že sedaj,ko še nimajo nikakih težjih epidemij, Zdravniki moramo takoj proučiti bolezni, ki smo jih zgoraj našteli ter se posebno seznaniti z njihovo epidemiologijo,profilakso ter njihovo desinfekcijo. Opazovati moramo vestno vse kraje, kjer so navedene bolezni endemične, in nadzirati področja,ker bi mogle vdreti v neokužene kraje v Sloveniji.Poglobiti maramo obveščevalno zdravstveno službo. Ta je v začetku epidemije najvažnejša; z dobro zdravstveno ob Yešeevalno službo mobiliziramo ves zdravstveni apa- rat, opozorimo ostale kraje? na pretečo nevarnost, seznanimo sosednje zvezne države, da se pripravijo na boj,prosimo pravočasno za potrebna sredstva central ne oblasti in zaveznike® lia obveščevalno službo se moramo že sedaj pripravljati; da bomo v primeru nevarnosti že dobro izurjeni! Uporabiti moramo vsa sredstva.;ki so nam na razpolago: od kurirjev,do telefona in radio-telegrafije«, Predvsem pa je treba podučevati borce v higijeni» Pouk ne sme biti mrtev! Seznaniti jih je treba z najosnovnejšimi nauki posebno iz osebne higijene. Higijena je pri preprečevanju vseh epidemij najvažnejša. S popolno pravico imenujemo črevesne bolezni - bolezni umazanih rok! -avedati se moramo,da jevča sih bolezen laiiko omejiti z najbolj enostavnimi sredstvi. Vedeti pa moramo tudi, da je to mogoče sa mo s sodelovala jem vseh borcev in vsega civilnegapra bivalstva. Je ga ne bomo znali aktivizirati,tudi e-pidemij ne bomo mogli preprečiti. Poleg aktivi zacije vsega prebivalstva,pravilnega razmeščanja zdravstvenega osebja moramo začeti s tako imenovano najnujnejšo malo asanacijo. V krajih ki so najbolj zapuščeni in zanemarjeni ter nevarni za kako epidemijo, je potrebno napraviti stranišče, urediti gnojne jame, očistiti vodnjake ali jih zapreti, če so izvor okuženja. Napraviti moramo čirn-vecje število zasilnih kopalnic za vojsko in civilno prebivalstvo itd. Zdravstveno delo v bližnji bodočnosti in po kor?, čani vojski mora biti usmerjeno v pretesni meri v preventivno delo. Tudi kasneje se bomo morali veliko bolj baviti s preventivnim delom kot je bilo v Jugoslaviji. Ves narod bo treba dvigniti na višjo higijensko stopnjo in s tem bomo dosegli, da se bo nevarnost kužnih bolezni občutno zmanjšala. Podpolkovnik dr, Leonov*V.T. PROFILAKSA ILFEKCIJ RAN TER OSNOVNI PRINCIPI ZDRAVLJENJA GNOJNIH RAN /predavanje na sestanku zdravnikov "Slovenske centralne vojne partizanske bolnice in kirurških di vizijskih ekip z dne 20.II.1945/. Tovariši! Kamen mojega predavanja je podvreči kritičnemu pregledu delo kirurških ekip našega korpusa v razdobju od 1. Kil. 44» do 20o II« 45„ Gotovo vas bo zanimalo slišati o usodi ranjencev, katerim ste nudili svojo strokovno pomoč* Na ta način bo današnje predavanje služilo izboru enotne kirurške doktrine /metodike/ na vseh etapah evakuacije. Nedopustno je.da bi za dobo trajanja vojne v eni in isti armadi bile različne metode,bodisi primarne ki rurške obdelave,bodisi poznejšega zdravljenja. Samo enotna vojna kirurška doktrina lahko uspešno osigura izvršitev kirurške pomoči ranjencu, zmanjša umrljivost, % invalidnosti, ter usposobi čim večji % ranjencev za nadaljne borbe, ki so potrebne do končnega poraza sovražnika. Preden preidem na pregled našega materiala, si dovoljujem zadržati še kratek čas na vprašanju profilakse, infekcije in zdravljenja gnojnih ran. Preprečitev razvitja ter borba z razvijajočo se infekcijo,predstavi je. najvažnejše poglavje vojne kirurgi je» Mere, podvzete proti infekciji ran,so prav tako važne kot one proti krvavitvam in šoku» Oe govorimo o infekciji ran, moramo razlikovati med prvotno in drugotno infekcijo» Poizkusi dokazati sterilnost pri gladkih kanalih ranitve,povzročenih po krogijah so se pokazali na neuspešne; visoka temperatura kro glje ne prepreči infekcije. Mogoče je postaviti na podlagi poslednjih ugotovitev sklep: Vse strelne ra ne so prvotno inficirane. Pozneje se lahko rana še drugotno inficira. Nastanek primarne infekcije bojne ognjestrelne rane zavisi od. pobojev ranitve ter splošnega stanja vojaka, koža vojaka je nečista ter bogatejša na mikrobih, kakor bi sicer bila pod normalnimi razmerami, Kič manjšega pomena zaradi mikrobov ni oblika in o-butevo Mikrobi v zemlji, prehajajoči od ekstremen-tov ljudi,predstavijajo nevarnost infekcije za rane, pri ranitvah z drobci min,granat,bomb,ter odbijajočih se krogelj.Deformirana kroglja po odboju in na poljubnem telesu se le malo razlikuje od drobcev mi ne. Ona tudi povzroči obširno razdejanje tkiva, u-stvarja mošnjice in nosi s seboj na vsej svoji poti še mikrobe z zemlje ali obleke,marsikdaj tudi kose same obleke,-bogate na patogeni mikroflori» Sekundarna infekcija ran se v vojni prenaša na •različne načine» Omenjam dotik površine rano z oble ko in zemljo, Možnost preiiosa infekcije na omenjeni način je ten večja, čim dalj časa poteče od ranitve do prve obveze. 2ato je precejšnjega pomena'odstranitev obleke z ranjenca. Hazrezanje obleke nad rano zmanjšuje verjetnost sekundarne infekcije rane. Važ na je tudi čistoča rok medicinskega osebja,ki nudi prvi povoj,katerega pravilna uporaba je zaradi možnosti razvitja sekundarne infekcije posebno važna. Iz navedenih podatkov sledi,kako važno vlogo ima za profilakso sekundarne infekcije vojnih ran hitra in kvalificirana prva pomoč že v območju čete,Od tega, kedaj in kako je bila uporabljena prva obveza,bo za visela nadaljna usoda ranjenca ter značaj infekcijskega procesa v rani. Vprašanje: ali primarna ali sekundarna infekcija ima prvobiten značaj, ni pa principialnega pomena. Glavni pomen v vprašanju zmanjšanja sekundarne infekcije ran,leži v dobri or gani zaci j i strokovne pomoči, lia podlagi našega znanja primarne in sekundarne infekcije rane se postav Ija vprašanje nujne vzgoje bolničarjev in to ne na dolgotrajnih kurziii, : temveč v kratkih seminarjih v brigadah in divizijah c pravilnem izvrševanju prve pomoči. Izkušnja je pokazala, da nimamo pri navzočnosti mikrobov v rani v vseh primerih kliničnih znakov in fekcije. Hitra celitev nekaterih bakteriološko infi eiranih ran nas sili podčrtati pomen lokalnih in splošnih faktorjev. Glavni pogoj,ustvarjajoč ugodno podlago za infekcijo ognjestrelnih ran je: uničenje krvotoka,raz sekanje in raztrganje tkiva,kar povzroča nastanek nekroze,pa tudi izlivi krvi ter hemato-mi v globini in žepnih ranah. Očividno se ti pogoji jasneje izražajo pri ranitvah z drobci,pri čemur pa ne smemo misliti, da bi nekatere ranitve s krogljo ne imele teh predpogojev. Pomisliti moramo,da imamo poleg zone grobe narušitve tkiva še pas molekularnih sprememb ter lokalni šok tkiva5kjer je značilna zvišana sposobnost za infekcijo. Posebno je še tre ba opozoriti na hematome, ki povzročajo izhemijo tkiv vsled pritiska ter uničenja prehranitve. Ne smemo pozabiti tudi na imobilizacijo pri transportu brez katere se pospešuje infekcija. Končno pa je tu di pomemben značaj ranitve same. Tako stoje, kakor dokazujejo statistike,ki govore o pogostih komplika cijah ran v zavisnosti od mesta ranitve,mišična tki va v prvem redu: Lokalizacija ranitve Težke komplikacije v % bedro ........................ 26,6 % golen ........................ 17.1 c/> leht ........................ 14.5 % podleht ...................... 11.4^ stopalo ......,............... 6.8 pest ........................ 4.1 J; Od splošnih faktorjev,važnih za razvitek infekcije je izguba krvi najvažnejši. Vsled tega moramo smatrati transfuzijo krvi za važno profilaktično sredstvo. Moramo pa tudi upoštevati nervno - psihološke faktorje, fizično iznemoglost in prezeblost. Ohlajanje telesa je tudi faktor,ki pospešuje razvitek infekcije,kar je ugotovljeno tako eksperimental no kakor klinično.. Čim hitrejši prevoz ranjencev iz bojišča ter njih pravilno ogrevanje,predstavlja važen faktor za preprečitev razvitka infekcije rane. Na podlagi kliničnih ugotovitev delimo infekcije na dve osnovni skupini. 1. Gnojne infekcijske rane,nastopaj oče kot gnoj ne ali gnilobne infekcije. 2. Anaerobne infekcije. Sem spadata plinska-flegmona ter tetanus. Gnojne infekcije povzročajo razne bakterije, predvsem streptokoki, stafilokoka, proteus,kolibacili itd. s čimer niso izčrpani vsi povzročitelji gnojnih, infekcij. Inkubacijska doba razvitja infekcije je podana po času,ki je potreben do razvitka in seganja v globino tkiv. Ze leta 18«J je bilo. ugotovljeno po Friedrichu, da se nahaja infekcija tekom prvih 6 ur v latentnea stadiju,ter se sele po preteku 6 do 8 ur raz&iri v globino tkiva, klinično se pojavlja drugi, tretji ali šele četrti dan. Gnojne infekcije se v rani razvijajo hitrejše, ako so ta polne nekrotičnih delcev,ki predstavljajo ugodno hranivo za bakterije. Skorajšnja inkubacijska doba je značilna za posebno težak potek infekcije. Te razvojne dobe,lokal no klinične slike,predpisujejo povsem določene orga mzacijske mere,katerih znanje je važno za posamezne točke etapne evakuacije» Niso redki primeri, posebno pri širokih okvarah mehkega tkiva,kostnih prelomov bedra,ter ranah veli kiii sklepov,ko gre infekcija preko mej lokalizacije rane ter popravi ves organizem. Iz lokalne imamo splošno infekcijo. Značilno je uboštvo kliničnih po javov ran,zato pa so jasno izraženi splošni simptomi: suh jezik,pulz višji od temperature,pogosto bru iianje ter aiareje. Najpogostejši povzročitelji teh infekcij so streptokoki različnih vrst. Visoka smrtnost vsled komplikacij ran po splošni infekciji /Banaitisu 50 )l/ daje podlago smatrati te komplikacije za zelo težke. Navedena dejstva govorijo dovolj dokazilno,da lahko trdim: Usoda ranjenca je od visna od časa v katerem dobi ranjenec prvo pomoč,to je uporaba prvega povoja,ki preprečuje infekcijo ra ne,način dobre imobilizacije pred transportom v slu čaju obširnih ran mehkega tkiva ali kostnih prelomov in končno od tega,kako skrbno z ozirom na potre be sedanje vojne kirurgije je izvedena primerna kirurška obdelava rane. Moramo si zapomniti,da večina ranjencev ne umira od ran,temveč zato,ker jim ni bi la nudena bodisi pravočasna prva pomoč ali pa je bi, la ta pomoč nezadostna z o žirom na zahteve sedanje vojne kirurgije. Podajam le kratek pregled zdravljenja gnojnih ran,ker bi široko razmotrivanje porabilo preveč časa. Mislim,da bo/za vas vse koristno,saj ima večina navzočih opravka z gnojnimi ranami, Vendar,da bi pravilno zdravili, je treba preštudirati in pregledati vse komplikacije, potekajoče v rani,kar nam omogoči izvršitev zdravljenja ran po določenem načr tu,pri čemer moramo upoštevati dinamiko v rani razvijajočega se procesa zdravljenja, /vse momente, ki ovirajo odnosno pospešujejo proces/. Z.nastankom ra ne tečeta v njem dva nasprotna procesa,asimilacija celic in tkiv,poteka reakcija kot odgovor žive tkanine ter vsega organizma na nasilno vzburjenje po traumi. Smrt tkiva na mestu ranitve je povzročena ne samo po okvarah pri ranitvi,temveč predvsem zara di uničenja cirkulacije krvi ter limfe. Ne bom se spuščal v podrobnosti, dodam le, da obstoji osnovni princip pri zuravljenju ran v sledečem. 1, .ir ranjenega organa. Upoštevanje miru ne zmanjša samo bolečinetmarveč pomaga ustvariti barie re,obstoječe iz sesedenega fibrina leukocitov,trom-bina ter razvijajočih se granulaeij. 2. Poznanje najboljših pogojev odtoka rane. Pri kirurški obdelavi se rana široko razkrije; v tem slučaju priporočam obdelovanje rane brez' tamponov. Prednost te metode obstoji v dejstvu, da pustimo v miru vneto tkivo rane, onemogoči se osušenje rane itd. V slučajih, kjer je veliko nekrotičiiega tkiva, obstoji nevarnost zlepljenja robov rane ter nastanka zadržkov izcedka. V tem slučaju je ugodnejša metoda tamponov, namočenih z vsesalnimi raztopinamiJfe smemo pa rane trdo "zabiti" s tamponi, priporočam u porabo polovične drenaže ali drenaže z gumijastimi trakovi,ki se pripravijo iz neuporabnih rokavic» 'Ce globina rane ni bila razkrita pri primarni kirurški obdelavi,je prva naloga široka razkritje rane. Izboljšati pogoje cirkulaciji, krvi v območju rane. Potrebne mere so sledeče: Omogočiti prost odtok izcedkov ter zmanjšanje otekline z izboljša- njem pritoka arterialne krvi ter cirkulacije /za--« stojna iiiperemija po Bieru - lokalno segrevanje/. 4. Uporaba antiseptikov za zdravljenje gnojnih ran. Teoretične spore smatram v tem slučaju za končane. Uporaba antiseptikov v tej vojni za zdravljenje gnojno inficiranih ran kakor tudi v profilaksi infekcije, se je pokazala za upravičeno. 'Me smemo ra čunati na efektivnost teh sredstev brez podvzema ki rurškin mer» Antiseptiko moramo uporabljati v kompleksu kirurške obdelave ran. Dobro so se izkazali sulfamiditer klor vsebujoči preparati. Ne bom izgubljal časa na metodi* ki vam je vsem dobro poznana, omenjam samo,da je metoda Karela še sedaj v veljavi Poleg kemičniii antiseptikov so se v tej vojni pojavili tudi biološki preparati: bakteriografi ter penicilin. Ti preparati še nimajo splošnega priznanja nadaljne izkušnje pa bodo nad njimi izvedle končno veljavno sodboZadostuje da opozorim na uporabo an tigangrenoznih bakteriograf©v za zdravljenje plinske gangrene. Kjih uporaba zniža /po mnogoštevilnih sovjetskih avtorjih/ nad polovico smrtnost pri zdra vijenju plinskih gangren. Profilaktična uporaba pa zniža celo na tretino komplikacije ran pri plinski infekcij i,primerjajoč s primeri, kjer bakteriografi niso bili uporabljeni. 5. Uporaba močnih sredstev, učinkujoeih bodisi splošno na organizem,odnosno na proces vnetja v rani sami. Sem spadajo zdravljenja z vakcinami, fizio in vitaminska therapia,dijeta z vitaminom C itd. V tem kratkem pregledu osnovnih principov zdrav ljenja gnojno inficiranih ran, se še iz daleč ni se izčrpale vse možnosti zdravljenja. To so le osnovni postopki zdravljenja gnojno inficiranih ran. Za zaključek dodajam, da predstavlja osnovno in glavno zdravljenje gnojnih ran pravočasna,zadostna,pri pra vilni indikaciji postavljena ter izvršena radikalna kirurška intervencija. Vse ostalo je samo faktor,ki podpira zdravljenje. Nobene konservativne mere,vMju čno antiseptiki ne morejo odstraniti infekcije, če je bila rana nezadostno kirurško obdelana.I a takega ranjenca čaka sepsa. Mislim,da sem vas zadostno upo znal z nekaterimi predpogoji infekcije ran ter nj-iH zdravij enj a,tako,da preidem k pregledu našega materiala. Istočasno se dotikam osnovnih, pravil primarne kirurške obdelave ran v luči napak,ki so bile iz vršene v kirurških ekipah in ki smo jih zamogli ugo toviti. Tabela 1 daje pregled materiala, ki je dospel v bolnico. Januarski boji so se odlikovali po ranah, povzročenih po krogljah - 69 Ran vsled drobcev je bilo le 31 /-»kar kaže na malo artilerijsko aktiv nost sovražnika; vsled tega je bilo le malo v kirur ških ekipah obdelanih ran,ker mnoge rane,povzročene po krogijah,niso potrebovale kirurške intervencije. V kirurški ekipi je bilo obdelanih 37 in neobdela nih 63 vseh primerov. Od primerov brez kirurške obdelave,je prvi dan po prihodu v bolnico rabilo ki rurško intervencijo 31 fj, to je tretina vseh primerov, za katere v kirurški ekipi ni bila postavljena indikacija za aktivno kirurško obdelavo. Preostali dve tretini predstavljajo primere za katere ni bilo indikacije za kirurške intervencije v ekipi; potreba aktivne intervencije se je pojavila šele v razdobju med potovanjem iz ekipe v bolnico, to je med transportom. Razvoj infekcije gre v teh primerih na rovaš odsotnosti imobilizacije ran mehkega tkiva, ali je transport povzročil hitrejši klinični nastop infekcije. Od 37 fj vseh v bolnico prispelih primerov,ki so že dobili aktivno kirurško pomoč kirurških ekipah, so pri prihodu v bolnico potrebovali dopolnilne kirurške intervencije: povečanje že obstoječih razrezov,razširjenje ran z vzlepljenimi ro bovi, napravo kontrapertur itd. /v 32 % vseh primerov/. TI podatki opozarjajo na nezadostno izvršitev primarne kirurške intervencije. V nekaterih primerih smo ugotovili nepravilno izvršitev primarne kirurške obdelave. Pogosta napaka je nepravilno razrezanje kože okoli rane v obliki kroga: kožne petice /pjatačok/, brez razširjenja kanala ranitve. Namen tovarišev,obdelati rano,se je končal v obdelavi kože. Posebno pogosto smo to napa ko ugotovili pri prestrelu /krogija,drobec/ medeni- ce ter ran beder z večjim številom drobcev. Namesto da bi razrez&li rano v skladu s topografskimi razme rami,s.s ustvarjali kožne petice,pri čemer so ostale cele celo fascije,da ne govorim o nedotaknjenem kanalu rane v globini z raztrganimi mišicami. Druga pogosta napaka je nezadostna imobilizacija kolenske ga sklepa. K napakam moram šteti tudi velik Jfc neope riranih v ekipi, za katere je bila podana indikaci ja aktivne kirurške obdelave /32 %/» Ta napaka izvi ra iz nepravilne ocene prestrelov in zastrelov. Ne zadostuje pregled odprtine rane, tudi če ima samo gladki rob; moramo pregledati tudi kanal ranitve,če ne vsebuje pokvarjenih mišic,žil ter hematomov. Samo to je način pregleda ranitve,ki nam omogoča odlo čitev za ali brezjintervencije. Iz analize po meni pregledanega materiala prihajam do sledečih zaključ kov: Vsem tovarišem še ni jasno,kaj je primarna kirurška obdelava rane in kako jo izvršujemo. Moramo razumeti,da primarna kirurška obdelava rane ni iden tična z izrezom rane po Friedrichu, Kaj pomeni i zre zati rano po Friedrichu? To pomeni izrezati rano, kot bi predstavljala "tumor", z drugimi besedami: spremeniti ognjestrelno rano v sterilno, aseptično operacijsko rano, kar pa pri večini ognje strelnih ran ni mogoče.. Nobene ognje strelne rane ni mogoče z izrezanjem spremeniti v aseptično operacijsko rano; še večja napaka pa je šivanje ognjestrelne rane, po takozvanem izrezanju "ran po Friedrichu". Na srečo nismo opazili, da bi kdo od naših kirurgov šival te rane, ako izvzamemo kožne šive na glavi, ki smo jih ugotovili. V principu pa se kožne rane na glavi ne smejo šivati. Zaključki,ki jih je mogoče izvleči iz izkustev poslednjih vojn ter bogatin izkušenj sovjetske vojne medicine tekom velike domovinske vojne so sledeči: 1. Izrezanje ognjestrelnih ran ni mogoče; ako pa delno razrezanje še ni izgubilo popolnoma svojega. pomena, se v vseh primerih izvede ne toliko za "sterilizacijo z nožem" temveč v svrho zmanjšanja ¡množine nekrotičnega tkiva v rani, ki so gnojišče iaikroo rgani zrno v, 2. Večjega 0razrezanJe kanala ranitve zaradi omogočitve/vsebine rane ter profilakse zaradi nevarne komplikacije z anaerobno infekcijo. 3. 70 /o vseh." ognjestrelnih ran na bojišču/v območju divizij/ spada v aktivno kirurško obdelavo z nožem. 4. Ne spadajo pod aktivno kirurško obdelavo rane . a/ vitlale površine rane kož in sluznic, b/ prestreli s krogij o z gladko vhodno in izhod no rano,ako v kanalu ranitve ni večje množine razce franega tkiva,sesedene krvi itd. c/ pri številnih malih ranah od min in granat, d/ prestreli prsnega koša brez odprtega pneumo-toraksa. Tednika primarne kirurške obdelave ran je slede ča: a/ Koža okoli rane se umije ali z bencinom ali z amonjakom ter se namaže z jodom. Popreje obrije-mo dlake okoli ran. b/ Izvršimo anestezijo z 0,5 fo novokainom. Infiltracija se izvrši v smeri k rani. c/ Z upoštevanjem topografsko anatomskih razmer rane se razreze koža fascije ter mišice v smeri kanala ranitve /revizija rane/. d/ Odstranijo se tujki /drobci.kovinski,kostni, koščki obleke/ tekoča kri /koagula/. Dokončno ustavimo krvavitev s pr&vezom žil v rani,odnosno,ako se nam to ne posreči, v podaljšku žile. Kanjona plast se pregleda ali je tkivo nahajajoče se pod dejstvom izstrelka še sposobno za življenje. e/ Vsi doli razbitega in raztrganega tkiva,nesposobnega za živijenjejposebno mišice, se izrežejo z nožem ali ostrimi škarjami. Podobno azrežemo tkanine, ki bi sicer zapadle nekrozi. Kožne robove ran izrežemo le v slučajih,kjer je koža in podkožno tki vo oplazeno,vsebuje hematome in je obsojeno na^propao. Izraza robov zdrave kože ne vršimo,ker bi sicer samo povečali velikost rane. Žile,ki krvave li-girazno. Kane, v katero segajo velike žile, živci in kite r.e izrežemo. DIAiihAžđ RANJENCEV OD 1. XII. 44.do 20. II. 45. Brez okvare j 127 kosti 7 I Napačno obdelani v ekipi' _____! Ranjenih s krogijo 136 :-------j Izvršenih ""t~ j 7 ! vel.,..operacij...........j 73 " Kirurško : obdelaniiiV i ekipi i 26 D'ópol -2 ¡velikih ---¡operacij So potrebni dopol. kir. intervencij e -k,Niso potrebo- 47 ivali dop.kir. -----------1 intervencij e - komplikacij e isepsa.gasgangr. umrli v 0d. i t !/ i r. j 48 1 ha rek. oddelek evakui-.- g,- , ostalo S 4o dn\ '..............' .......potrebuje za zdravljenje [27 J i ranjenec Vseh ¿rlSl°. j 70 ! 2 okvaro kosti 61 12 Kan. j en in z drobcem Bila zndic. i ranaTna in;- 19 j terv.ni bi-_____' la izvršena i ~ ' brez kirurške ...! 124 intervencije v kipi Kirurška — int erv. |51 v bolnici"™"" Velikih operacij v bolnici imrlo v edin. 6 i i 16 ______Ni bilo indikacij 73 j za kirurške intervencij e ^komplikacije sepsa/gasgangr- rek. evak- na add elek ost zdr; 44 55 ¿lo na ¿vi j. f/ Fascije /bedra, goleni/ razrežemo poleg po-dolžnega r\zreza v smeri kanala ranitve še povprečno. g/ Pri*nevarnosti zastoja izcedka v rani napravimo kontraaperturo, /pogosto pri zastrelih/. Iva kon cu intervencije mora ležati površina rane dobro vid na,posebno če je razširjena z lopaticami» mora biti sestavljena iz tkiva,sposobnega za življenje. h/ Pane po sipijemo s sulfamidom ter narahlo napolnimo z gazo, odnosno s tamponi, napravljenimi iz gaze in namočenimi v 1 - 2 f> raztopini kloramina. i/ Pri primarni^kirurški obdelavi prestrelov ve likih sklepov okvare/fosti,moramo zašiti kapsulo.Ko žo pa pustimo brez šiva. Kane se ne izreže le v tem slučaju,če v njej ni za življenje nesposobnega,nekrozi podvrženega tkiva Oim popreje obdelamo rano,tem manjša je verjetnost razvitja infekcije. Aktivno kiraržko obdelava rane potom razrezanja ter izrezanja,pa izvedemo nezavisno ad dobe, ki je potekla od ranitve. Tudi v primerih, ko je že poteklo 12, 24 do 36 ur,kirurško interveniramo na že omenjeni način. Pri oceni dela kirurških ekip na podlagi materiala,ki mi je bil-na razpolago v naznačenem času, ugotavljam naraščanje dobrega kirurškega pomladka med tovariši, ki delajo v kirurškin ekipah. Končujem moj referat v upanju, da bodo navedena dejstva koristila vsem navzočim tovarišem, ter jih prosim,da mi oproste,ker sem jim vzel toliko dragocenega časa. Smrt fašizmu - Svobodo narodu ! Podpolkovnik dr.Naumov Nikolaj: PRVA POMOČ KANohNIm V BOJU Prvo pomoč ranjenim v boju in prenos iz bojnega polja izvršujejo bolničarji - redovi in bplničarji--podoficirji,t.j. nižje sanitetno osebje: Bolničarji, bolničarji - nosači s nosilci ranjencev in bolni carski inštruktorji /bolničarski podoficirji = dobro izvežbani bolničarji/. Prva pomoč pa se tudi lah. ko vrši v obliki samopomoči ali vzajemne pomoči, kadar si ranjenec sam pomaga ali pa mu pomaga tova riš. Vse bolničarsko osebje si mora trdno zapomniti, da je od vztrajnosti, s katero izvaja vse kar je potrebno za prvo pomoč, v temelju odvisna ohranitev zdravja, aelazmožnosti, pogosto pa tudi življenja ranjencev, a od ohranitve življenja in zdravja ranjencev je odvisno povečanje bojne sposobnosti vojske. Da pravilno in pravočasno nudijo ranjencem prvo pomoč, je neobhodno potrebno, da se bolničarji, bolničarji - nosači in bolničarski instruktor ji spretno plazijo k ranjencem, izkoriščajoč teren ski relief in jih na vse možne načine vlačijo v najbližje zaklonišče, kjer jim nudijo neobhodno potrebno in možno pomoč. Kanj eneem,ki se lahko giblje jo brez tuje pomoči, pa pokažejo najbližjo in najbolj varno pot do najbližjega previjališča. Če se ranjenec ne more kretati samo stojno,poskrbijo,da ga spravijo v najbližje zaklonišče pred sovražnikovim ognjem. Oni tudi pokažejo- bolničarjem - nosačem,kje se nahajajo ranjenci, ki jih je treba najprej odnesti. Prenašajo ranjence na nosilih in brez nosil,na kakršnemkoli terenu, pod kakršnimikoli klimatičnimi pogoji in ob kakršnemkoli dnevnem časti in hkrati skrbe,da ne odkrijejo sovražniku niti ranjenca niti sebe. Polagajo ranjence in bolnike na sanitetna pre vozna sredstva. Organizirajo najpreprostejša sred stva,da se ranjenci in bolniki kar najudobneje prevažajo. Izpolnjujejo po navodilih svojega neposrednega starešine mere za ohranitev zdravja borcev in za profilakso proti širjenju infekcijskih bolezni. Kazen tega mora bolnicarsko osebje znati pravilno nuditi zdravstveno pomoč leže; tudi se i-iora znati, zakopati. Vse to ne daje samo možnosti,da se pribli ža izpolnitvi naloge, da hitro nudi pomoč,ampak vse to je tudi potrebno, če hočemo zmanjšati izgube med bolničarskim stalež em. Bolničar»bolničar - nosač in bolničarski instruktor so dolžni v vsaki situaciji in pri vseh,celo najbolj kompliciranih primerih,nuditi zdravstveno pomoč. Vsi se morajo zavedati, da je mirno,odločno, samozavestno in vztrajno postopanje temeljni pogoj za uspeh pri njihovem delu. Nasprotno pa ne more bolničar, ki izgubi duhaprisot-nost in leta iz kraja v kraj,nikoli pravilno nuditi prve pomoči j. temveč položaj temeljito poslabša ter s tem često povzroči ranjencu nepopravljivo škodo. Zdravstveni delavec je torej dolžan, da pred prihodom zdravnika mojstrsko obvlada vse potrebno,zaveda joč se temeljnega pravila, da ne stori ničesar, kar bi l&hko škodilo ranjenemu fili drugače poškodovanemu borcu« Treba si je trdno zapomniti,la lahkih ran ali takih ran,ki ne bi bile nevarne ni. V§e rane so za ranjeneevo zdravje in življenje nevarne. Obseg prve pomoči, ki jo ranjencem nudi nižje bolnicarsko osebje,vsebuje tri elemente: 1. Zaščito rane s prvim poVojem. 2. Ustavitev krvavitve. o. Preprosto imobilizacijo. Kar se tiče prvega povoja, je treba upoštevati one težave,ki nastanejo,kadar imamo opraviti z raz-sežnimi ranjenimi ploskvami, ko se pokaže,da je ena obveza nezadostna. Vse nižje bolnicarsko osebje mora obvladati tehniko,kako se naredi primarna,masivna zaščitna obveza iz dveh ali več "paketov" prvega povoja, aplikacija takih povojev se mora vršiti pod. pogoji vseh splošno priznanih pravil,kako se ohrani jo povoji sterilni v trenutku,ko jih apliciram«). Ko razkrijemo rano pozimi,da apliciramo prvi povoj,povzročimo s tem znatno ohlajenje ranjenčevega telesa. Zaradi tega je treba posebno paziti na to, da. zna bolničar rano hitro razkriti in spet pokriti in da se zna hitro orientirati in naglo ravnati pri minimalnem razkritju ranjenčevega telesa. Za ustavitev krvavitve sta važni dve metodi: 1. Aplikacija Esmarchovega traka, 2. Aplikacija kompresivnega povoja. Vojna izkušnja je pokazala, da je bil Esmarchov trak pri znatnem številu primerov apliciran brez za dostne indikacije. Jasno je, da si to dejstvo lahko razlagamo z okolnostmi dveh vrst. Po eni strani je važna zahteva,da se tudi v težki bojni situaciji kr vavitev naglo ustavi. Po drugi strani pa igra brez dvoma važno vlogo pomanjkanja presoje,kdaj je aplikacija Esmarchovega traku nujaa. Potrebno je, da se v bolničarskih šolah osebje z večjo pazljivostjo po uči o indikacij ah,ki zahtevajo zdaj ta,zdaj eni način začasne ustavitve krvavitve. Treba je tudi pasi ti,da se osebje nauči tehnike ustavitve krvi. Nesporno je,da je imobilizacija okončin neobhod no potrebna. Imobilizacijo smatrajo za indicirati o v prvi vrsti pri strelnih prelomih okončin. Pozabiti pa sefsme, da jo je treba izvršiti čimprej tudi pri obširnih poškodbah mehkih delov. prenos ranjencev z bojnega polja vršijo bolničarji s pomočjo šotornin kril, odsekanih vej,smuči, ki jih povežej o,ribiških čolnov,oprt itd. Naglica s katero nudimo ranjencem prvo pomoč in prenos z bojnega polja,garantira,da borec prispe čim prej do kvalificirane kirurške pomoči. Zato se mora vsak bolničar zavedati,da je njego vo delo častno delo, da se tudi on s tem, da rešuje življenje borcev in komandirjev, udeležuje zaščito svoje domovine pred nemškimi fašističnim psi» £ Kapetan dr. lilagajna Bogomir: SULFiiiiilBI Zadnje leto nam je bilo tudi v partizanski medi ciui omogočeno uporabljati na široko sulfamide, Zaradi pomanjkanja literatur« pa vlada še tu in tam ne jasnostfkateri izmed teli preparatov bi bil za to in to bolezen najprimernejši. Ta članek je pisan večinoma iz članka rleinricha ^erbiiardta iz 1. 1942. in pa is navodil za uporabo angleških zdravil /Izdal štab baze NOV v Italiji/, ker se je izraz sulfamid zelo udomačil,ga bom rabil namesto sulfonamidov. Do 1.1932* nismo praktično poznali pravih hemo-terapevtičnih sredstev za bakterijske infekcije /Zdravil proti spirohetom in malariji ne štejem v ta krog/. Tudi z akrinskimi derivati: tripaflavinom in rivanolom nis^o dosegli dosti več^ot globinsko desinfekcijo« Prvi naskok na mikrobe v telesu samem smo dosegli s sulfamidnimi a z o - barvili /Zaradi pomanjkanja prostora naj odpadejo v tem članku vse komplicirane kemične formule in njih izpeljave/. Prontosil rubrum in prpntosil solubile sta bila dva prva taka junaka iz prve vrste borcev proti bakteri jam v krvi sami. Kmalu pa se je izkazalo da.azo-ve-za ni važna za terapevtski efekt in da leta pripada prstanu sulfamida /sulfamid = prontosil album-pron talbin/. To je tisti beli motor v rdeči karose rijijki ga je mogoče najti po parenteralni aplikaci ji rdečega prontosila v likvorju in pleuralnsm eksu datu. « acotiliranjem pa dospemo naprej od prontal-bina do al^unida, ki se je odlikoval z zmožnostjo maksimalnega doziranja in z intravenozno aplikacijo kot zdravilno uspešnejši. 3 spajanjem po dveh sulfa midov so dosegli do disulfonamidov ali disejitalov /prav v teh pojmih vlada velika zmeda/ in sicer do diseptala A ali ulirona diseptala fc ali neoulirona in disept?.la C ali ulirona C Prav ti trije borci,ki so v začetku doživeli toliko slavo,pa so se izkazali marsikdaj škodljivi - pomislite samo na okvare živcev po ulironu, Zato smo i-skali novih poti in ustvarili sulfapyridin. Prej smo že vedeli,da ima pyridin že sam hemoterapevtič-ni uspeh. Industrija v bivši Evropi je znala na' ško do človeškega rodu takoj izrabiti vsako znanstveno dognanje, tako tudi tukaj v veliko zmago zdravnikov in bolnikovo Zato so začeli takoj prodajati sulfapy ridin /delo znanstvenika/ tudi pod slavnimi imeni eubasin in dagenan. Tako se je zgodilo, da je kak zdravnik najprej predpisal sulfapjridin in ker se ta ni izkazal,je predpisal še eubrasin in potem dagenan. To je bil škandal stare dobe in ropanje bolnikovega žepa. Isto pomislite pri mnogih ostalih si nonimih. Sulfapyridm se je izkazal zlasti pri gemi ni, krupozni, lobarni pljučnici,manj pa pri branho-i pneumonijah z mešano infekcijo s stafilokoki in streptokoki. prav dobro se je postavil pri infekcijah z meningo_^oki_. Sploh ga še danes lahko postavimo kar v prvo bojno črto. Naročajte torej pri wtre~ bovanjih" tudi sulfapyridin. Važen marš naprej smo storili s sulfathiazolom, ki je že manj toksičen sulfapyridin in ga je lažje prenašati. Industrija je takoj planila po novem izsledku in ga je začela za bogate denarje prodajati pod imenom eleudron in cibazol, Koliko denarja je samo cibazol požrl našim ljubljanskim mamicam! Prav tako učinkovit je tudi sulfamethylthiarol ali z dru g.im,veliko bolj slavnim imenom ultrasjitvl^ Znanstveniki se niso ustrašili korupcije zdravilne veleindustrije in so iskali naprej. Na sulfami dno molekulo so navezali thiodiazolov prstan in tako so bili ustvarjeni sulfathiodiazoli,izmed kate rih je poznan zlasti sulfaethylthiodiazol ali globu ci d. Različni sulfoni, sulfini in sulfoksidi so še preizkušajo na živalih. Eksperimenti so še nadalje v teku in zdi se,da bo mogoče doseči pri sulfamidik tem blagoslovom človeštva, še večjo učinkovitost z nadaljnimi substitucijami. Sulfamidi se dajejo bodisi per os ali intramu- skularno sli intravenozno. Ki-kakoi se ne smejo daja ti antralurnbalno,ker bi se utegnili v likvorju izkristalizirati /0 uporabi sulfrodiazina pri meningi tisiii po ranitvah ter v nekaterih komplikacijah po sulfadiazine in suìfapyridinu glej članek angleške ga majorja dr.Kogersa v d.št. PZV/. Na splošno je treba dajati od sulfamidov čimprej velike doze,n.pr. pri globucidu dnevno 6.0 g,4.5 g 4.5 g v t ako imen o vani h porivih / "štosin" /. NiSpi. bolj napačnega,kot rabiti majhne doze dalj casa. Ce z enim sulfamidom ne uspeš takoj,počakaj raje nekaj dni in poizkusi z drugim. Vedno pa se sulfamidi jemljejo z mnogo tekočine V primeru z drugimi hemoterapevtičnimi sredstvi je toksičnost sulfeminov sorazmerno majhna, najpogo stejše se pojavljajo slab tek in bruhanje, posebno pri suilamidu,di septalih in pri suìfapyridinu. Tudi izpremembe v krvi so možne, a jih niso opazili pri tiiiodiazolih. Te izpremembe v krvi pa je mogoče lah ko obvladati. Zelo redke so komplikacije z agromulo Citozo, ki bi utegnile postati nevarne,če bi jih ne opazili pravočasno, kožni so tuoi precej obširni e-ritemi. Pri diseptalih je bilo do pomladi 1941. opi sanih 40 primerov neuritisov. Cedaj pa še nekaj praktičnih -..Jlgljajev! Pri infekcijah vseh vrst s streptokoki: eleu-dron, albueid in globucid posebno i.v. - Prontosil rab rum per os in prontosil solubile i.m. Pri infekcijah s stafilokoki: eleudron,globucid Pri-, infekcijah z anaerobnimi klicami: globucid i .v. Pri infekcijah z gonokoki: eleudron,globucid,al bucid,lubasin,neuuli zon,sulfathiazcl. Pri meningokokin: albucid,globucid i.v.,eubasin in eludron per os. Pri infekcijah sečnih in žolčnin cevi: albueid, eleudron,globueia,prontosil. Pri ulcus molle in lymphogranuloma inguinale : eleudron, globucid, albueid. V svoji partizanski praksi sem videl najlepše uspeiie s sulfanilamidno mastjo pri zdravljenju pio- dermij. Samega me je presenetil zelo hiter uspeh pri primerih obširnih ekcemov,kjer se niti nisem o-ziral na pravilo: mokro na mokro, suho na suho. U-gnal sem tudi nekatere sycosis barbae, čeprav so se nekaj časa trdovratno upirale. Pravtako sem doživel lepe uspehe pri stomatitisih in anginah. Pri gastro enterocolitis!!! sem doživel s sulfagnanidmom tako lepe uspehe,kot z nobenimi drugimi preparati poprej v jugoslovanski stari vojski. Tako je bila tudi-mo-ja stara skepsa marsikdaj premagana. Loživel sem pa včasih tudi tako silovito bruhanje,da sem raje zdra vil naprej po starih metodah. po "Priručniku za upotrebu engleskih i američkih lijekova" dodajam še sledeče: Sulfadiazin je eden od najnovejših in najboljših sulfamidov, Uporabljamo ga z uspehom zlasti pri abdominalnih in kranialnih operacijah v obliki injekcij za preprečitev infekcij.Kabi se pa tudi pero ralno pri infekcijah s peumokoki. Sulfadiazin oin-tment je mazilo s sulfadiazinom.Uporabija se zlasti pri rajedah, pa tudi pri drugih boleznih kože. Sulfagnanidin rabimo specialno za zdravljenje dizenterij, tudi krvavih. Pri težjih grižah začnemo zdraviti naenkrat z veliko dozo 6 - 8 g, potem pa 2 dni vsake 4 ure po 2 - 3 g. Če je potrebno,podaljša mo zdravljenje dokler ne dosežemo rednih stolic.Pri navadnih driskah pa dajemo trikrat dnevno po 2 tableti. Treba je paziti na eventualne komplikacije. Sulfamid /še enkrat: streptazol,ambesid,prontal bin/' uporabljamo zlasti za zdravljenje streptokoknih infekcij /sen,puerperalna mrzlica, tonsilitis, itd./, pa tudi pri trahomu,lymphogranuloma venereum in pri infekcijah genito - uretralnega trakta. Uživamo ga v tabletah: najprej 2 g naenkrat, potem pa vsake 4 ure po 1 g, dokler vročina ne upade. Da bi se ne pojavile, komplikacije,ni treba v prvi kuri po rabiti več kot 20 g /40 tablet po 0,5 ali 60 tablet po O.o25 g/. Sulfamid v prašku posipamo na rane, ki so že inficirane ali pa da bi preprečili infekcijo. Kano je treba potem prekriti z vazelinom in gazo a-li pa samo z vazelinom. Ne smemo uporabiti na en- krat več kakor 5 g praška. V mažo dodatno 10 % tega praška in uporabljamo potem mazo za razjede in infekcije kože. Sulfapyridin ali sulfamidopyrin /plurazol,dage-nan in angl, preparat M.(t.B.693/ rabimo za zdravlje nje pljučnice,influence,meningitisa in drugih infek cij s koki. Začetna doza 2 g, a potem vsake 4 ure 1 g, dokler vročina ne upade. Celokupna doza ne sme prekoračiti 20 g. Sulfathiazol /cibazol.ultrasepti]/ se daje pri vseh primerih,ki so indicirani za sulfa Pyridin,od katerega je manj toksičen in uspešnejši. Z njim uosežemo najlepše uspehe pri zdravljenju go-noreje,pljučnice, meningitisa ter drugih infekcij s pneumokoki,stafilokoki in streptokoki. Zdravnik naj zdravi bolnika s sulfamidi pod svo jo kontrolo. Ce se pojavijo komplikacije,n.prf: Leu kopenia,anemia,hematuzija, naj takoj preneha dajati sulfamide. Komplikacije ponavadi hitro izginejo,ker se sulfamidi hitro izločijo iz telesa. Komplikacije se pojavijo navadno tam,kjer se ne kateri zdravijo sami /j.O/ in jemljejo prevelike doze v premajhnem časovnem razdobju Drez velike količine tekočine. V najnovejši dobi je prišel v promet še večji junak,ki je po svojem delovanju še močnejši od sul-famidskih preparatov,t.j. penicillin,ker je njegovo terapeutsko delovanje še nepreizkušeno in je pridobivanje samo zelo omejeno, prihaja v promet v zelo majhnih količinah. Major dr. Južnič Marjan: JSTiiPNO ZDhaVLJMJE U-. ENOTNA VOJKO - klHUKŠEA BOKSJilM /N adalj evanj e/ je oddaljeno od bojne lineje cca 2 do 4 km, torej približno 1 uro. Distanca pa je seveda zelo spremen Ijiva in zavisi od vojne situacije in terena. De lo na brigadnom previjališču je različno,če j.e brigadni sanitetni referent zdravnik in če ni zdravnik, in da.:.je spet drugačno, če je to zdravnik, z določenim kirurškim znanjem ali brez njega. Zdravnik lahko na brigadnem previjališču daje 'potrebne injekcije in če ima kirurško znanje, lahko vrši neobhodno potrebne -nujne operacija in druge intervencije pri ranjencih,- ki so potrebni urgentne kirurške pomoči zaradi vitalne indikacije, že važnejše je vprašanje ¿uravaika na brigadnem previjališču glede trijaže. kdo naj bo trijažer? Tu je več možnosti, i./ Če v brigadi ni zdravnika,je treba vse ranjence,tudi laž je, poslati naprej na divizijsko previjališče, kjer je kirurška ekipa,kirurg. 2./ Če je v brigadi zdrav nik,se vrši trijaža na brigadnem previjališču. 3./V slučaju, da je kirurg zaposlen z operacijami in v bri^aaah ni zdravnikov razen v eni,lahko ta brigadni zdravnik na divizijskem previjališču prevzame funkcijo trijažerja. 4./ Četrta možnost je posta viti posebnega kirurga - trijažerja,ki vrši samo to funkcijo na divizijskem previjališču. V bodočnosti se odpirajo dve možnosti: a/ Na vsak način je treba stremeti za tem, da bo v vsaki brigadi zdravnik in bo ta lahko vršil trijažo in nujne intervencije, b/ V slučaju, da bo na razpolago dovolj izvežbanih kirurgov,je najboljše postaviti izvežbanega kirurga trijažerja. Tuđi v pogledu dokumentacije so razlike z ozi -rom na to, ali je v brigadi zdravnik ali ga ni« Ča je v brigadi zdravnik,izpolni na karti ranjenca tudi diagnozo,če ga ni,izpolni samo ostale podatket a/ Evakuacija: se vrši po možnosti z vozovi* če dopušča situacija, sicer pa s pomočjo brigadnih vodov in divizijske sanitetne četePki transportira ranjence do divizijskega previjališča,do divizijske /premične bolnice,oz. do korpusne nepremične bolnice b/ Zdravljenje: I*/ V slučaju, da je' na brigad nam previjališču zdravnik: L/ Na brigadnem previjališču da zdravnik vsake mu ranjencu injekcijo protitstaničnega seruma,rasen tega daje injekcije morfija ranjencem,ki trpe od bo leeinjki so v stanju šoka itd«., po tem injekcije kar-diakov ranjencem,katerih, stanje to zahteva« 2o/ Zdravnik je dolžan kontrolirati prvi zavoj, Esmarchovo cev ter imobilizacijo in vse to..popraviti oz. znova izvršiti,če. ne odgovarja. 3«/ Ranjencem, potrebnim urgentne pomoči zaradi vitalne indikacije nudi . odgovarjajoča kirurško pomoč« V kirurške intervencije spadajo seveda,upoštevajoč kirurške znanje zdravnika in pogoje dela /instrumentarij a sterilizacijo¡, strateška situacija/: a/ Fiksacija, jezika z varnostno zaponko ali šivom v slučaju asfiksije,če jezik pada nazaj pri po škodbah lobanje in čeljusti« b/ Traneotomija, c/ Tramponada pri poškodbah čeljusti z močno kr vavitvijo» d/ Ligatura arterije, aplikacija Esmarchove cevi ^ kompresivni zavoj, tamponada pri močnih arteri-jalnih krvavitvah. e/ Ggrevanje,morfinizacija,kardiaka, fiziološka raztopina,glukoza ranjencem, ki so v šoku* f/ Odstranitev tujih teles.,ki jih je možno brez težave odstraniti» g/ Punkcija in aspiracija zraka z brizgalko pri ventilnea pneumotoraksu. h/ kompresivni zavoj,tamponada po Mikuliču, ali šivanje pri odprtem pneumotoraksu. i/ Kateteri zacij a pri poškodbah hrbtnega mosga pri prepolnem mehurju. j/ Punkcija mehurja nad simfizo'pri prepolnem mehurju v slučaju poškodbe uretref. II./ V slučaju,da ni zdravnika na brigadnem pre vijališču,dela brigadni referent samo ono,kar je na .-značeno pod točko 1. in 2. e/ Trijaza: 1./ V slučaju, da je na brigadnem previjališču zdravnik, razdeli ranjence v tri grupe» L/ Grupa lažjih ranjencev.ki so ali sposobni vrniti se v edi nico,ali pa gredo lahko direktno v divizijsko premično bolnico. Pregledu teh je treba posvetiti vso pažnjo,ker je to glavni vir,iz katerega se rekruti-rajo ranjenci, ki se bodo vrnili v vojsko in bodo spet sposobni za borbo. Treba jih je točno pregleda ti; če je potrebno,sneti prvi zavoj,ker je znano,da se včasih takozvani lažji ranjenci izkažejo kasneje kot težki.Tudi težki ranjenci dajejo včasih vtis lahkih 2*8X1 J 6I1C 6 V y 21 a p ZHOJlči J 6 euforija,ki včasih nastopi pri poškodbah trebušne votline in ranjenci v takih primerih hodijo ter delajo vtis lahkih ranjencev. Te lažje ranjence pošlje zdravnik ali v di vizijsko premično bolnico ali jih zadrži v brigadni ambulanti,od kjer se vračajo v edinice. 2./ Grapa umirajočih, ki o stenejo na brigadnem previjališču. 3./ Grupe ranjencev,katerim je potreb na kirurška pomoč. Te je treba zopet sortirati in evakuirati do kirurške ekipe po stopnjah nujnosti kirurške pomoči. Stopnjo nujnosti je treba označiti na ranjenčevi karti» Razlikujemo tri stopnje nujnosti . Prva stopnja nujnosti: a/ Neustavljena arterialna krvavitev /Ešmaren/ b/ primeri asfikacije, c/ primeri težjega šoka in' kolapsa, d/ slučaji plinske gangrene,zlasti pri istočasni poškodbi krvnin žil, e/ odprti pneumotoraks, f/ poškodbe čeljusti in sapnika, ko pada jezik nazaj in je ranjenec v nevarnosti,da se zaduši, g/ trebušne poškodbe. a/ Poškodba lobanje,možganov, b/ odprte poškodbe sklepov, c/ poškodbe hrbtnega mozga in mehurja z reten-cijo urina, d/ poškodbe oči, e/ prelomi kosti in múltiple velike poškodbe. Stil Vse ostale poškodbe II./kadar ni zdravnika v brigadnem previjališču se morajo vsi ranjenci v svrho trijaže poslati kirurgu. Pri velikem navalu ranjencev se lahko lažji ranjenci zadrze na brigadnem previjališču oz. v bri gaclni ambulanti in jih kirurg pregleda po končanem delu,niicakor pa ne sme izostati kirurška kontrola. hokumen taci j a: Jjokumentaci j a bi se morala pričeti praviloma na četnem previjališču, ker le na ta način, če bomo registrirali vsp, kar se zgodi z ranjencem že na prvih etapah evakuacije,bodo podatki zanesljivi in uporabni za proučevanje. Vendar je to v našin razmerah težko in se dokumentacija prične šele na brigadnem previjaliscu„ V naši vojski je sprejeta enotna "ranjeniška karta NJVJ" za vse edinice KOVJ. I./' Će je na brigadnem previjališču zdravnik,iz polni ranjenčevo karto takole: a/ ime, priimek, čin in edinica,dan in ura poškodbe;kje je rana,vrsta o~ rožja. b/ hato izpolni rubriko: "što je učinjeno" , "kada i gdje".to je vse,kar se je zgodilo z ranjencem na četnem, bataljonskem in brigadnem previjališču: kje in kdaj /dan in ura/ je dobil ranjenec pr- yi zavoj,Esra.arch.ovo cev, imobilizacijo, serum proti' tetanusu in ostalo/injekcija morfija itd./, c/ Sledi opisrane, diagnoza in navedba komplikacij, d/ Zdravnik označi stopnjo nujnosti zdravniške pomoči /"hitnost"/ z rimskimi številkami I,II,oz. III. /pr va,druga,tretja stopnja nujnosti/ in način transpor ta ali gre lahko ranjenec peš, ali jaha /Transport sede/ ali se mora nositi oz. voziti /transport leže/. Ce je ranjenec potreben stalne kontrole pri transportu,napiše zdravnik,na kar je treba pri tran sportu paziti, e/ Sledi čitljiv podpis,čin in funkcija zdravnika. kaj se zgodi z ranjencem na četnem in bataljonskem previjališču, lahko izve zdravnik, seveda samo na podlagi anamnestičnih podatkov bolnika in njegove okolice. Ti podatki« niso vedno zanesljivi, zato je dobro,da četni,ot. bataljonski bolničar informira zdravnika pismeno, kakšno pomoč, kedaj in kje je nudil ranjencu. , II./ Ce ni zdravnika na brigadnem previjališču, izpolni brigadni sanitetni referent vse podatke,razen diagnoze. IV. Divizijsko previjališče - kirurška ekipa Kirurška ekipa divizije sme biti oddaljena od bojne linije največ pet ur,če hočemo,da pride ranje nec pravočasno do kvalificirane kirurške pomoči. Ki rurška ekipa divizije je edino mesto,kjer lahko ranjenec pride do pravočasne kvalificirane kirurške pomoči. Distanca aswisi v veliki meri od situacije tudi v regularni vojski,še mnogo bolj pa v partizan ski vojski,kjer moramo računati s slabimi komunikacijami in transportnimi sredstvi, s stalno priprav ljenostjo na premik. Kazen tega je včasih težko naj ti primerno mesto za kirurško ekipo., če je več brigad v akciji in morajo vse pravočasno transportira ti ranjence na isti kirurški center. Haloga bodočno sti bo,preskrbeti za vsako divizijo več kirurških e kip. Pet ur je maksimalna distanca za bojne linije, kar se pa danes večinoma redko doseže. Stremeti mo-' ramo za tem, da kirurško ekipo čimbolj približamo bojili linij i. Tendenca približevanja kirurške pomo či prvim etapam evakuacije je našla svoje opravičilo v preteklih, vojnah. Vzemimo primer rdeče armade. Po podatkih Oppela je znašal procent kirurško zdrav ljenih ranjencev za časa prve svetovne imperialisti čne vojne: Na preobvezovališčih ruske armade .... 3.3 jfc V lazaretih divizije ................. 5.4 % V armijskih oolnicah .........................13.3 / V zalednm bolnicah .*..... 26.8 f> do 30.7 '-p V zadnji rusko - finski vojni je bila slika sle deca: Na MP /iiivizioni medicinski punkt/ je bilo ope riranih. .................................... 59. iS -°jh Na DO / Divi z ioni gospi tal/ ............. 32.0 % Na PPir /Polevoi peradvižni gospital/ ... 10.2 % V bolnicah armije ...................... 3.1 y> Primerjava teh procentov jasno kaže utemeljenost približavanja kirurške pomoči prednjim bojnim linijam- V Hdeči armadi je MP,kjer delujejo kirurške ekipe /iiesanbad - medico sanitarni bataljon ima tri kirurške brigade/,oddaljen od bojne linije 8 km V nemški vojski je prva etapa, kjer se nudi ranjencem kirurška pomoč takozvani Hauptfeito antplatz, ki je oddaljen od bojne linije 4 do 6 km. V partizanski vojski ne moremo računati distance,ki se stalno spreminja z ozirom na situacijo,na slabe komunikaci je in transportna sredstva v km in je boljše računa ti v urah. Pet ur je oni kritični čas, v katerem mo ra priti ranjenec do kirurške ekipe. Izkušnja kažejo, da bo mogoče ta problem rešiti samo z izboljšanjem transportnih sredstev,to je s sanitetnim avtomobilom, ker kirurške ekipe ni mogoče tako približati, da bi ranjenec prišel z vozom ali z nosili ob pravem času in da pri tem kirurške ekipe nebi iz postavili nevarnosti napada s strani sovražnika in ji onemogočili delo. a/ Evakuacija z divizijskega previjališča v divizij sko premično bolnico, oz. v korpusno bolnico izvrši divizijska sanitetna četa. Noben ranjenec ne sme biti evakuiran v bolnico brez podpisa kirurga,]*! je odgovoren za to, da ne ranjenec oskrbljen tako,kot zahteva njegova poškodba in transport. b/Zdravijenje: Vse kirurške intervencije se vrše na mestu, kjer je kirurška ekipa divizije. Delo kirurga v KE je torej sledeče: 1. kirurško zdravljenje ran in vse nujne operacije, Z» Preobvezovanje, če je potrebno, 3. Injekcija profilaktičnih serumov, 4. Transportna imobilizacija, 5. Injekcija raznih medikamentov, 6. Transfuzija. Največja ovira uspešnih intervencij je dejstvo, da ranjencev običajno ni mogoče obdržati par dni na miru po končanih operacijah, ki to nujno zahtevajo, kot so n.pr. operacije lobanje,prsne in trebušne vo tline. Na to je treba vedno misliti, kadar obstoja možnost pardnevne hospitalizacije in postavljati in dikacije temu primerno bolj široko. Primeri,ki zahtevajo mirovanje po operaciji so sledeči: 1« Po trepanaciji, 2. Po operaciji odprtega pneumotoraksa in pri težkem hematotoraksu, 3. Po laparatomiji, 4. Šok /trumatični ali postoperativni/, 5. ¿ločna anemija in srčna slabost, 6. Ranjenci z znaki splošne intoksidacije pri anaerobni infekciji. Prav tako seveda kirurg ne bo transportiral naprej moribundnih. Ravno v pogledu kirurškega zdravljenja trebušnih poškodb bodo morali zavzeti naši kirurgi enotno stališče,kako se ravnati v vsakokratni situaciji« c/ Če je na brigadnem previjališču zdravnik,opravij a glavni trijažni posel brigadni re ferent; kirurg v tem slučaju sortira samo ranjence, potrebne kirurške intervencije,in sicer v one,ki so potrebni intervencije prej in v one, ki so potrebni intervencije kasneje. Nato odredi,kateri naj se eva fcuirajo naprej in kam naj se evakuirajo,v divizij- sko premično bolnico ali v korpusno bolnico^Če zdra vmka na brigadnem previjališču ni,potem je seveda glavni trijažni center KE divizije. V 5°kumentaciia:_ Vse kirurške intervencije se morajo registrirati na ranjenčevi karti in sicer: datum,ura intervencije, vrsta in kratek opis intervencije, vrsta in kratek opis operacije, kratek opis stanja ranjenca s točno kirurško diagnozo in kratka navodila za nadaljno zdravljenje» Obenem mora kirurg označiti na karti,kam naj se evakuira ranjenec, v divizijsko premično bolnico ali v korpusno bolnico.Sledi čitljiv podpis kirurga,njegov čin in funk-ja. Vsaka kirurška ekipa mora voditi bolniško knjigo s podatki ranjenca in razen tega knjigo,v katero se vpisuje vse operacije» Ti podatki služijo za sta tistiko in proučevanja kirurškega zdravljenja poškodb . a/ Evakuacija: V divizijsko premično bolni evakuirajo po možnosti samo lažji premični ranjene V slučaju, da se naiaaja divizijska bolnice na poti spo kateri se transportirajo težki ran j enci/korpu sno bolnico, lahko služi divizijska bolnica,slasti v slučajih,ko je KB zelo oddaljena kot relejna postaja,kjer se ranjenci odpočijejo in kjer se jim nudi potrebna strokovna nega, V V divizijski premični bolnici se zdrave vsi oni ranjenci,ki so bili poslani direk tno z brigadnega previ jal i šča, če se je že tam .izvršila trijaza in oni, ki jih je poslal kirurg po izvršeni kirurški intervenciji in ki po svoji mobilno sti in značaji-, poškodbe ne spadajo v korpusno bolni co. c/ Trijaža: Divizijska bolnica mora imeti sprejemni oddelek,ki služi obenem lahko tudi kot evakuacij ski oddelek. Na sprejemnem oddelku se izvrši po trebna depedikulacija in toaleta ranjencev,ki pride jo nato na kirurški oddelek divizijske bolnice. Nuj no je potrebno, da se ranjenci separirajo od bolni-, kov, zato mora imeti divizijska bolnica kirurški in interni oddelek ter infekcijski oddelek za nalezlji vo bolne. Po končanem zdravljenju se ranjenci vrnejo -v edinico,oz, gredo na komisijski pregled k sani tetnemu referentu divizije. d/ §£k^entacijaj_ Zdravnik v divizijski bolnici opiše na ranjenčevi karti stanje,v katerem je ranje nec prišel in zabeleži datum sprejema. Nato registrira nadaljni razvoj bolezni,rane,kasnejše kompli kacije in kasnejše intervencije /z navedbo datuma in kraja/» Ob odnodu ranjencev iz bolnice je treba označiti na ranjenčevi karti datum odhoda in stanje^ v katerem se ozdraveli nahaja: ali je popolnoma o-zdravijen ali je invalid /stopnja invalidnosti,ozna ka sposobnosti/. V slučaju,da ranjenec umre,je treba vpisati datum smrti,čas in kraj pokopa,kno ve za njegov grob. Sledi čitljiv podpis upravnika in divi zijske premične bolnice,njegov čin in funkcija. Ranjenca je razen tega treba vpisati v bolniško knjigo, ki jo vodi vsaka divizijska bolnica. Rubrike v tej knjigi so: tekoča številka,ime in priimek,edini ca,čin,funkcija,vstop v NOV, rojstni podatki,tadnje bivališče v civilu,datum sprejema,diagnoza s katero je bil ranjenec napoten v bolnico,naknadna diagnoza v bolnici, terapija, datum odpusta,v kakšnem stanju je ranjenec odpuščen, kam je bil napoten,opazka /če je umrl, datum smrti, dan in kraj pokepa, kdo ve za njegov grob./ Vsak bolnik dobi ob odhodu iz bolnice odpustni-co s sledečimi rubrikami: naslov sanitetne ustanove, /divizijske bolnice/, datum,ime in priimek,edinica, čin in funkcija,datum sprejema v bolnico« Podatki o bolezni in zdravijenju,diagnoza,navedba sposobnosti za sluz bo,kdaj naj se ranjenec ponovno pregleda,datum odpusta,podpis upravnika divizijske bolnice,čin in funkcija. VI. Korpusna bolnica Evakuacija,zdravijenje,trijaža. V korpusno bolnico se evakuirajo vsi nepokretni ranjenci in oni pokretni a težji ranjenci,ki potrebujejo daljšega zdravljenja in kontrolo kvalificira nega kirurga, kajti tu je možnost zdravljenja, ki v divizijski bolnici ni mogoče. Tudi korpusna bolnica ima kirurški,interni ter infekcijski oddelek. Na ki rurškem oddelku se separirajo oni težji ranjenci,ki so potrebni posebne nege in katerih, prisotnost sla-vpliva na psiho drugih ranjencev, na primer ranjenci s poškodbami centralnega nervnega sistema in uropoetičnega sistema,ki trpe za inkontinencijo al-vi et \irinae. Kirurško delo v korpusni bolnici vrši korpusna kirurška ekipa. Korpusni kirurg pa ne deluje samo v bolnici, marveč je organizator celokupne kirurške službe korpusa in sodeluje tudi pri akcijah. V večjih akcijah,ko se pokaže potreba po večih kirurških ekipah, sodeluje tudi korpusna kirurška ekipa. Korpusni kirurg je dolžan proučevati organizacijo kirurške pomoči na posameznih etapah evakuacije in na to zasledovati nadaljno usodo ranjenca v bolnici in kirurško zdravljenje v bolnici. Samo tako bo lahko prišel do pravih zaključkov in dvignil organizacijo kirurške pomoči, samo tako bomo prišli do enotnega gledanja na metode kirurškega zdravljenja. Lobijena izkustva se morajo pretresati na rednih konferencah kirurgov in sanitetnih referentov korpusa,ki jih vo di korpusni kirurg. Dokumentacij a: karta ranjenca se izpolnjuje v korpusni bolnici prav tako kot v divizijski. Vse "ranjeničke karte" je treba pošiljati iz bolnice še fu sanitetnega odseka korpusa. Korpusna bolnica vpisuje ranjence z točnimi po-" datKi v -bolniško knjigo pravtako kot divizijska bol niča. Prav tako se ranjencem izdajajo pri odhodu iz bolnice odpustnice. Kazen tega pa sfe v korpusni bol niči za vsakega ranjenca vodi temperaturna lista, kartoteka, vse operacije pa se vpisujejo v posebno knjigo. Na temperaturni listi se beleži vsakdan temperatura in puls, pote& bolesni in zdravljenja /medikamentozna terapija,operacije,dieta itd»/. V kartoteki, ki je urejena po abecednem redu,ima vsak ranjenec svojo karto z njegovimi podatki,na hrbtni strani karte pa se beleži -potek bolezni in zdravljenja,v kakšnem stanju se nahaja ranjenec,opisi o-peracij itd.. Temperaturna lista je obešena nad posteljo vsakega ranjenca, kartoteko pa vodi uprava bolnice. Knjiga za operacije je dvojnas, Za septične in aseptične operacije. Major dr.Kukovec Robert: 0 ZDRAVLJENJU KOSTOLOHOV V KAŠIH PRILIKAH V zadnjem času so ce izgledi ranjencev, posebno onih s kostolomi,zelo izboljšali,zaradi tegafker la hko danes tudi mi, kot vsaka druga modema vojska, pošiljamo te ranjence z avijoni v bolnice,ki so o— premij ene s potrebno aparaturo za zdravljenje ko sto lomov« kljub temu se mi zdi vredno,da opišem stanje, katerega sem našel pred letom dni in težave s katerimi smo se morali v tem razdobju boriti. Principi zdravljenja kostolomov so ustaljeni ter jih ni potrebno menjati. Morali smo samo prilagoditi naša omejena sredstva tem principom, ki so sledeči: prava diagnoza,repozicija in fiksacija kostoloma. Će govorim o kostolomih.mislim pri tem ved no na komplicirane kostolome,ki predstavljajo ogrcm no večino vseh kostolomov v naših prilikah. Med nji mi so spet frakture humerusa in femora na prvem mestu, Dve vrsti fraktur, ki nam že v mirnem času povzročajo mnogo skrbi in težave, v naših prilikah pa pomenijo često nerazrešljive probleme. Znano je,da so komplicirane frakture značilne pč tem,da rade podležejo infekcijam,ki so izvor os-. tetesmyeli.tisa ki s svojim gnoj en jem, mesece in mese ce muči bolnika, zmanjša njegovo odporno moč, ga^do vede do stanja amiloidoze, ali pa tudi do septične ga stanja; ki nitro dokonča življensko pot bolnika, i&iogokrat se pojavljajo velike flegmone,kakor n.pr. tista,ki zavzema po kanalu Hunteri vso nadkolenico. Slične flegmone vidimo tudi na nadlaktnici» Menim, da vsa ta gnojenja ne izvirajo vedno iz osteomieli-tisa ampak da čestc- nastanejo vsled mnogih kostnih erepinj, ki so pa stalni spremljevalci vsakega ko sto loma v vojni ter predstavljajo za tkivo tuja telesa» Kadalje so ti kostolomi podvrženi nevarnosti primar nega in sekundarnega krvavenja» Najhujše pa je, da se ti kostolomi nikakor nočejo konsolidirati, prvič Vsled gnojenja, ki ovira vstvarjenje kalusa,drugič pa zaradi stalnega previjanja, ki neprestano mobili žira fragmente, ki bi morali biti strogo imobiini-, Končno pomanjkanje najpotrebnejših pomagal, kakor opornic in mavca, ki bi naj osigurala imobilizacijo kostoloma** La ne govorim o tem, da je neznanje sa nitetnega osebja cesto bilo vzrok slabih rezultatov., * Kako se torej postavlja problem zdravljenja ko~ stolomov? Odgovoril bi takoj oskrba rane,začasna i~ mobilizacij a, ter transport, dokončna obskrba najstal-nem mestu m zdravljenje rane0 Pri strelnih ranah so frakture popolne ter so znaki frakture .tako jasni,da je diagnoza enostavna» V nejasnin primerih bomo postopali tako,kakor če bi bila fraktura- Kar se tiče repozicije, tudi ona v mnogih primerih ne napravi težav in to vsled tega, ker je mankljaj v kostnem tkivu tako velik,da se ud često lahko postavi v pravilen položaj» Izjemo tvorijo tu kostolomi gornjega dela nadlaktnice in kostolomi nadkolenice.ki jih moramo zdraviti z eksten zijami,o katerih bomo kmalu spregovorili nekaj besed. Ali naj pri kostolomih, nastalih vsled strelnih in eksplozivnih ran postopamo aktivno kirurško? Pa in ne! Če imamo majhne ustrelne in izstrelne rane, jih bomo konservativno zdravili. Sele v slučaju,cs* so poškodbe mehkega tkiva velike,če je koša na širo ko pdprta,če so se napravile v tkivu mošnjice in če se je pojavila večja masa nekrotičnega in v svoji vi taliteti poškodovanega tkiva,ki so za razvoj infekcije jako ugodni, šele v teh primerih bomo operativ. no nastopali. Toda ne v svrho primarne ekscizije in šivanja rane, temveč z namenom, da odstranimo vse nekrotično tkivo, da široko odpremo mošnjice ter odstranimo kostne črepinje, toda tttAi samo one, ki so brez vsake zveze z velikimi kostnimi fragmenti in z okolišnim mehkim tkivom.Če pre širokogrudno odstranimo kostne črepinje, lahko nastane prevelik defekt v kontinuiteti kosti in s tem možnost pseudoatroze. Nadalje je tudi znano iz del ki jih je priobčil Leriehe, da je kalcij iz teh ere pinj neobhodno potreben za tvorbo kalusa. Zato je boljše, da pričakamo nekaj časa z odstranitvijo čre pinj, ki so v zvezi s tkivom, dokler se one kon-čnoveljavno ne demarkirajo kot sekvestri, ki jih sedaj pod novimi pogoii v zavezniških bolnicah la hko rentgenološko ugotovimo. Bane vsekakor ne ši vati, tudi če toaleto rane lahl*> naparaviino v prvi: 6 - 1J urah. To se pravi, da popolnoma odstopamo od mirnodobskega principa: iz komplicirane frakture na praviti navadno podkožno frakturo. Na drugi strani pa moramo postaviti'načelo, da to toaleto izvrši mo tudi še po 24 - 36 urah,ker na ta način vsekakor zmanjamo možnost infekcije« Pride sedaj na vrsto vprašanje imobilizacije,ki je lahko začasna ali pa dokončna. To zavisi od prirode kostoloma in pa od materiala,ki nam je na razpolago. kar se tiče mavca, smo vsaj /mi v Slavoniji bili na slabem.Pač pa smo si v kratkem času v na ših delavnicah napravili potrebno količino Cramerje vih opornic,tako da so vse edinice bile z njimi pre skrbi j ene. Kes je, da niso bile tako prožne in ¿>ibke kot mirnonobske,vendar so se v največji meri izkaza le. Primanjkovalo nam je često materiala,da te opor nice dobro poc.ložimo. V večini primerov smo se torej poslužili teh opornic. V skrajnem slučaju pa je služil vsak trd predmet, ki je omogočil učvrstitev kostoloma. Saj je improvizacija glavna odlika parti zanskega zdravnika! Kljub bujni fantaziji pa moramo vedno slediti nekim pravilom. In ta pravila so: vsa ko frakturo moramo imobilizirati vsaj v obeh. sosednih sklepih. To se pravi v sklepu pod in nad fraktu ro.- havno v tem se je mnogo grešilo »največ pri frak turah nadlaktnice in nadkolenice. Poleg tega je tre ba udu dati vedno položaj,ki najbolj odgovarja sredini izmed ekstremne fleksije in ekstenzije ter položaj,v katerem se sklepi najbolje odpočijejo. Pri frakturah podlaktnice moramo torej vedno i— mobilizirati tudi ramenski silep z opornico, ki gre preko ramena do vrata. Ta opornica pa naj se na dru gi strani konča na metakarpo - falangelini h sklepih, tako da so prsti in palec vedno prosti, da lahko z njimi stalno gibljemo. Izjema v tem pravilu ¿>o sovs da kostolomi samih prstov. Položaj roke pri frakturah. nadlaktnice je abdukcija v horiccntali v katu o ' I ! Irv vr:: i I i fr ; ? ' V ! ls * :í ■ n. ü\ i» i¿ \ I \ \ f \x -rvi. ' 'f II ' V/ -~~í J I p. : tj A 'íl . w \ ^ ya ^w ss nahaja na tej deski in ki jo potegnemo skozi luknjo deske j ki se nahaja na kraju grede lahko izvaja mo močno ekstensijo».Z savojiski gredo preko notranje in zunanje grede in okoli noge,čvrsto fiksiramo nogo» Z opašačem pričvrstimo zunanjo gomjo gredo okoli prsnega kQŠa«/Giej slešt<,2/ Najbolje je?da o-bleke sploh ne slečemo¡,ker služi ona kot podlaga gre dam,,Samo na mestu rane obleke razporimo in rano ob-skrbimOoS tem načinom fiksacije smo bili zelo zado^-voljni„Tretji način začasne fiksacije je mavčni zavoj ..Zahteva ogromno materiala /30-40 povojev/smnogo staničevine za podlogo,mnogo časa in 4 izurjene pomagače „Te mavčne hlače morajo segati preko kolka do prsnega koša«. Precej mavca si prihranimo, ako uporab ljamo namesto dorzalne longete desko,ki gre od kolka do pete* Jasno je,da mora biti zelo dobro podložena pod kolkom, pod kolenom in pod peto» Še nekaj besed o kompliciranih frakturah prstov. Ca so v teh primerih potrgane tetive, posebno flek-sorjov,je vsaka terapija brezizgledna* Tudi če bi do segli konsolidacijo frakture ne bi nikakor uspeli s šivom tetxve», Ze v mimoaobski kirurgiji so bili u-spehi skromnio Pod vojnimi pogoji ne moremo pričako vati nobenega uspeha^ prst bi bil kljub konsolidaci ji fragmentov trd in nepremičen,ter bi bolnik naima dno zahteval amputacijo» Iz teh vidikov bomo takoj amputirali« Pri frakturah glave z jasno izraženo im presijo moramo pristopiti debridemnt-^u, ki se mora izvršiti pod vsemi pogoji neurokirurgije» Mogoče najtežje je vprašanje^ poškodbe hrbtenice v zvezi s poškodbo hrbtenjače« Ce so se znaki popolne povpreč ne poškodbe hrbtenjače razvili takoj, je to znak,da je temu vzrok tuje telo /krogla,koš granate/ ali pa komad kostim V teh primerih lahko poskusimo lamine-ktomijo» Ce so se pa živčni znaki razvili počasi;is verjetno»da je temu vzrok krvavitev,ozjoedem, ki se sčasoma resorbirata= Izboljšanje je mogoče. Te se mi zdijo najznačilnejše točke oskrbe ran in začasna imobilizacija kostolomcv« ad b/ V bolnici smo imeli spet z drugimi proble mi posla. Glavna naloga je bila v najkrajšem času doseči konsolidacijo zlomljenih fragmentov v dobrem položaju« Tu moram takoj priznati,da čas ni bil naš zaveznik- Nekateri kostolomi se gnojijo brez konca in kraja in to iz vzrokov, ki smo jih navedli v začetku članka. Ker sem smatral kostne sekvestre glav n^m vzrokom teh neskončnih gnojenj, sem se odločil, da sistematično too komplicirane frakture, ki se po 1 1/2 - 2 mesecih še gnojijo ravdiram.V tem razdobju je organizem iz črepinj prevzel potrebni mu kalcij in so te črepinje postale brezvredni sekvestri, ki so samo podpirali gnojenje. Kakor je ta zamisel enostavna pod normalnimi okoliščinami,tako je težka v naših prilikah,kjer nimamo RSntgena. Kljub temu ssm v omami te rane čistil,in sicer pod kontrolo pr sta,tako da sem bil vedno točno informiran o položa ju sekvestrov»katere sem z ostro žlico odstranjeval Seveda se je tu in tam zgodilo, da je ostala kaka majhna koščica v telesu. Napravil sem svojih 25—30 revizij. Ker sem delal vedno pod kontrolo prstas se mi je samo enkrat zgodilo, da sem poškodoval nervus peroneus in to tudi samo začasno /4.mesece/. Močnej šega krvavenja nikoli ni bilo» Stanje se je vsem bolnikom zelo izboljšalo» Nekaterim je fistulacija popolnoma prenehala,pri drugih je bilo gnojenje tako zmanjšano p da so lahko zapustili bolnico <. daogo— krat smo pri revizijah našli tudi ostanke granat, krogle in slično» Fragmenti so se po teh operacijah hitro konsolidirali„ Kot rečeno nam je Rontgen v bolnicah najbolj primanjkoval. Kot pri repoziciji8tako tudi pri eks-tenzijah^smo se morali opirati samo na klinični čut» K temu spada točno primerjanje zdravega in bolnega udaj ki po repoziciji ne sme pokazati nobene deforma cije« Os kosti mora biti popolnoma ravna in odgovar jati csi zdrave kosti. Točno merjenje in primerjanje dolžine zdravega uda. in bolnega uda je posebno pri spoonji ekstremiteti najvišje pravilo. Samo noga iste dolžine in zarasla v dobrem položaju bo osi gurala bolnemu tovarišu dobro hojo, naši vojski pa spet sposobnega borca. Dolžino noge merimo od dol- * njega roba malleolus i.t.d.do spina iliaca ant»sup„ Obenem mora biti noga v takem položaju,da lahko postavimo ravno črto od palca preko patele do spina iliaca ant„ sup. Kot sem že omenil,je bilo pomanjka nje mavca zelo velikosvsled česar naša imobilizacija ni bila vedno na višini. Ker nismo imeli mavca, smo se v mnogih primerih poslužili Cramerjevih opor nic tudi za trajno imobilizacijo, če je rana ležala na takem mestusda je opornica pritiskala na njo^smo v veličini rane odstranili iz opornic povprečne tan ke žice, tako da so ostale samo krajne podolgovate žice. Za vsakega bolnika s težjo frakturo,je neobhodno potrebno,da ima svojo posteljo,ki mora biti poma klj ivao Kad posteljo smo pričvrstili trapez,s katerim so bili posebno zadovoljni bolniki, ki so imeli frakture na spodnji ekstremiteti«. Za te srno v začet ku delali 110 cm široke postelje. Potem srno te postelje tako uredili,da smo stranski rcb postelje od sredine naprej pa do nog odstranili» Zadnja deska pri nogah je pa bila daljša od ostalih in štrlela na strun i raztopine,.. To se pravi, da, moramo 1 gr prahu raztopiti v 20 eem /5' %/, oz. v 40 cem /2.5 j./ majhno ampulo praška z .0.5 gr pa v polovični kolipini vode. Tik pred uporabo je treba zmešati vodo in prašek tako dolgo.,da je raztopina popolnoma bistra. Kaztopina naj se uporablja sveža, ter je po 4 urah na noben način ne sinemo uporabljati,, Pentothal se daje strogo intravenozno'. kakor pri vsaki narkozi, tako velja tudi za intravenozno narkozo princip,da skušamo v krvi dobiti optimalno končen traci j v narkotika, ki na¡-r garantira . spanj e,sre fleksijo in pa brezčutnost.-.Ker pa ražpo lagarao za določitev koncentracije v krvi samo s kl i ničnimi simptomi,zahteva vsaka narkoza izkustva in pa obvladanje teh kliničnih simptomov o,d strani nar kotizerja.Pri intravenozni narkozi enkrat vbrizgane količine organizem ne more tako hitro eliminirati* kakor pri inhal atomi narkozi .ter bi vsled tega vsa ko prehitro injiciranje sredstva lahko.privedlo do toksične koncentracije v krvi in vsled slabe elimi nacije narkotika iz telesa do paralize dihalnega centra. . Tehnika o ddajatija pentothala Angleži priporočaj ofda se pred narkozo da injek cija atropina5 da neti vsled prevelike salivacije prišlo do motnje pri dihanju. We priporočajo pa hip natika pred narkozo« Iz lastnega izkustva in iz izkustva drugih partizanskih kirurgov pa sledi, da je delovanje pentothala mnogo boljše in hitrejše,če da mo pol ure prea narkozo 0.02 Ao«. Bolje je. uporablja ti 2«b vi raztopine- pentothala, ker je nevarnost hi— perdoziranja mnogo manjša» Tudi je znano,da povzroča o % raztopina včasih thrombo.phlebitis« 2 injekcijo začnemo tik pred operacijo» Vbrizga mo 2~3 ccm 5 jfc raztopine^oz.. 4 — 6 ccm 2»5 °Jo raztopine zelo hitro»to je v 15 minutah. Nato počakamo da .in jeko i. j a učinkuje, kar se zgodi običajno v pol do ene minute» Bolnik neha šteti,čeljust mu pade na zaj j mišice popustijo... če se to ni.. zgodilo, lahko še enkrat ponovimo injekcijo a isto količino in z isto brzino. Zelo redke so potrebne še. večje kuličine za d-sago brezčutnosti, kadar smo enkrat dosegli brez-čutnost, potem je samo od časa dc časa. še potrebno nadaljevati z ubrizgavanjem pentothala. Vendar so sedaj potrebne mnogo manjše količine in sicer 1/2 -1 ccm za nadaljevanje narkoze. Seveda nadaljujemo z ubrizgavanjem samo takrat ¡kadar bolnik zopet pokaže znake občutljivosti.. Po vsakem'-ubrizgavanju moramo napraviti odmor od najmanj 1 minute,ker bi sicer la hko prišlo do akumulacije in toksične koncentracije narkotika v krvi. maksimalna doza,ki se naj uporabi je 20 ccm 5 fi ali pa 40 ccm 2.5 % raztopine. Ce ta količina na zadostuje za izvršitev posega, potem je boljše nadaljevati ihhala.torho narkozo. Pri intravenozni narkozi ne nastopi popolna are fleksija. Tetivni refleksi se izgube istočasno z za vestjo. Pupilarni refleks izgine šele : nogo pozneje, Pupale se ne zožijo ter reagirajo,četudi slabo, na svetlobo»iiornealni in konjuktivalni refleksi ostanejo ohranjeni. Četudi oni ne izginejo, je tone povoljen predznak grozeče smrti-Trebušna muskulatu ra_ne popusti tako popolnoma,da bi se priporočale v tej narkozi izvršiti laparatomijo. Pentotnal v previsoki dozi povzroči paralizo di halnega centra. Vsled tega moramo med narkozo najbolj paziti na dihanje. Če ono postane nepravilno, bolnik pa cianotičen,je treba tak-j prenehati z na daljevanjem injekcije. V takem slučaju moramo zače ti z umetnim dihanjem ter injicirati lobelin in ko fein intravenozno.Bolnik se zbudi navadno 10 do 15 minut po aplikaciji pentothala-. Ostal pa bo zaspan nekaj časa ter je vsled tega najboljše,da ga pusti mo na miru. Olavobol in bruhanje vidimo samo v red kih slučajih kot posledice te narkoze. Pač pa večkrat opazimo po nark.-zi dokaj močno ekscitacijo. če bolnik v začetku narkoze rea** gara s kihanjem.kašljam ali celo s tremorjem,je tre ba odnehati z injekcijo. pentothal dobro služi za vse krajše posege, ki trajajo od 5 do 20 minut.Uporabljamo ga pri amputa cijah,pri enukleacijah očesa,za sekvestrotomije,pri oskrbah ran,posebno pri kompliciranih frakturah-Pen tothal tudi dobro služi kot uvodno sredstvo pri kombiniranih narkozah.katere nadaljujemo s kakim drugim inhalatornim sredstvom. Vendar je pri kombi niranih narkozah potrebna posebna previdnost, ker se pri njih rade pojavijo komplikacije dihanja. In traniuskulaturao uporabljamo pentothal za daljše spa nje kot je to potrebno pri manifestnem tetanusu.Zna no je,da vsa narkotika,ki jih apliciramo intraveno zuo,znižujejo krvni pritisk. Zaradi tega njihova u poraba ni priporočljiva pri močno izkrvavlj enih ra njčncih in pri onih z nizkim krvnim pritiskom. Pri Tsnahjlu otežujejo dihanje /vrat,čeljust/ ga je treba dati z oprezom,ker njegova uporaba sama povzro ea dihalne težave,ter bi se na ta način povečala iaožnost komplikacij. iaajor dr. Kukovec Robert PRIPOMBA K SUHI STERILIZACIJI Vlaga in plesen bi lahko pokvarila sanitetni ma terial,ki si ga sami pripravimo v kontenerjih. Tu je treba paziti na nekatere malenkosti oz, popraviti napake,ki so se naredile pri izdelavi takega ste rilizatorja» Praksa jih je še bolj povdarila in zato navajam izboljšavo,da čim bolj zmanjšamo napake« Najvarnejše je,da se košek in lesen .obod ne dotikata,to je. da js med njima vsaj 1 cm prostora, kajti upoštevati moramo, da se pri steriliziranju les napnec Zato si prav v tem oziru popravite obod in dno,ki je v pločevinasti posodi,ker koška ne moremo zmanjšati «Lesene deščiee5ki tvorijo vložek,zamenjajte s tanjširni,tako, da se bo notranji premer sterilizatorja povečal.Deščice naj bodo razmaknjene druga od druge 1-2 cm. Tudi na leseno dno pritrdi te še 2 - 4 količke, nekaj cm visoke tako, da se dno koška ne bo dotikalo z lesenim dnom sterilizatorja., S temi popravami olajšamo pari dostop V košek in s tem zboljšamo steriliziranje„ Obenem pa se bo košek sam, pleteni del in preobleka? lažje o sušil,, ker se ne bo napil toliko vlage,ko t če bi se dotikal lesenega dela sterilizatorja» Obenem si pripravite vrečo iz gostega platna. V to vrečo.postavite po končani ste rilizaciji košek in ga dobro osušite« ' Tako bo odstranjena nevarnost plesncbe,, obvezila bedo pstaJ.cs. sterilna,dokler bo potrebno« kavčič Pavla K U L T U E li O - SOCIALNI KOTIČEK O VZOOJI SANITETNEGA OSEBJA IN O NOVIH KADRIH Sanitetna služba v vojski nima dolge zgodovine. Sicer poznamo že v antični dobi za časa Julija Cezarja primere evakuacije ranjencev,ki so bili evaku irani v Rim in okolišne vasi, s čemer se je vojska osvobodila ranjencev,tem pa je bilo zasigurano zdra vij enje,vendar se omenja prva organizacija sanitetne službe šele za časa Napoleona in je vezana na i-ííie Larrey-a francoskega kirurga. Pod vplivom razvo ja vojne tehnike in velikih vojnih operacij Napoleona se je razvila tudi kirurška pomoč ranjencem in evakuacija,ki jo je organiziral Larrey. Prvič v zgo aovini se .pojavljajo nosila in sanitetni transport, prvič v zgodovini je evakuacija ranjencev zvezana z zdravljenjem. Od Larreya dalje se je vodne bolj razvijala sanitetna služba v vojski in Pirogof v svoji knjigi ;'fVojeno vračevanje delo" obširno govori c evakuaciji in zdravljenju ranjencev na bojnem polju. Od teh časov pa do danes je sanitetna služba v vojski dosegla silen razvoj. V vseh velikih armadah sveta imamo danes razvito sanitetno organizadjo,ki odgovarja sodobni vojni tehniki in sodobnemu načinu bojevanja. Nedvomno je dosegla organizacija sanitet ne službe eno najvišjih oblik v Rdeči armadi tako v pogledu evakuaeije, kot zdravljenja ranjenca-'Dokaz sc ogromni uspehi in nešteti primeri heroizma medicinskih delavcev v času velike domovinske vojne SZ. Važno je ¡ovdariti da je sanitetna služba dosegla v tej vojni novo razvojno stopnjo. V čem je ta korak naprej? Dva faktorja sta bila predvsem odločilna, da je doživela sanitetna služba v vojski nov -progres» 1- Boj z infekcijo in izkušnje prejšnje svetovne vojne,ki so pokazale,da zavisi vse nadaljne zdra vi j en je ran od časa, kdaj je ranjenec prejel prvi za voj in da je nesreče,ki nastopajo radi prekasno izvršene prve pomoči, težko popraviti v nadaljnem zdra vljenju tudi z najmodernejšimi metodami in sredstvi 2* Sodobna kirurgija je postavila zahtevo; vse ranjence je treba kirurško zdraviti že na bojnem po lju,vsem ranjencem je treba čimpreje nuditi kvalifi cirano kirurško pomoč. Zato je treba kirurga čimbolj približati bojni liniji,, na drugi strani pa do maksi murna pospešiti evakuacijo- Ta dva faktorja sta prvi predpogoj za osnovno nalogo in za sonovni namen medicinske službe vsake armade; usposobiti masera. njencev zopet za borbo in vrniti vojski najdragocenejši, v borbi prekaljeni kader. Zaradi teh zahtev sodobne vojne medicine,se je premaknilo delo sanite te neposredno v bojno linijo. Sanitetni aparat /bol nicarji,nosilci,sanitetni referenti/,morajo slediti poteku borbe in spremljati svojo edmico v vseh ope racijah.Pri napadih,juriših,pri umiku in obrambi,na maršu. Zdravljenje ranjencev in evakuacija v pogojih tio ja, zantevata od sanitetnih kadrov vojaške usposob ljenosti, discipline in borbenosti,strokovnega znanj a, visoke politične zavesti,požrtvovalnosti in he-roizma- ¿Sanitetno osebje danes neposredno sodeluje v borbi; njegova služba,njegova vojaška usposobljenost ga postavljata na isto raven z vsakim drugim borcem. Zdravnik danes ni več in ne sme biti civilist,ki bi čakal v zaledju,da mu prinesejo ranjencev,marveč vojak,organizator evakuacije in zdravlje nja ranjencev na bojnem polju. Primeri požrtvovalno sti in heroizma medicinskih delavcev v Rdeči armadi najbolj dokazuje borbeno vlogo medicinske službe v današnji vojni in kažejo na ugled in pozornost,ki ga uživa medicinska služba v RA- Vzemimo samo en primer. V "Kdečearine jcu" čitamo: Lina KovaljČuk se je prostovoljno ponudila,da gre branit domovino,ko je sovražnik stal pred Moskvo, ker je bila medicinska delavka, je njeno orožje postala medicinska torba. Lina je bila vedno v prvih vrstah v bojni liniji je zdravila rčaijence in rešila eto in sto borcev. Za njen heroizem jo je odlikovala domovina z redom Le-» nina, z rodom. Rdečega znamenj a, z redom Domovinske vojne Il.stopnje in z redom Rdeče zvezde» Torej z najvišjimi odlikovanje SZ„ Lina Kovaljčuk je danes wGuardni starš ina medicinskoj službiSpomnimo se dalje žrtev, ki so jih doprinesle naše bolničarke v težkih obdobjih narodno osvobodilne borbe. Spomnimo se tistih požrtvovalnih sanitetnih dolavcev,ki so dali svoje življenje pri izvrševanju svojih dolžno sti v prvih bojnih vrstah. Spomnimo se naših bolničark, ki so do zadnjega vztrajale pri ranjenih bor cih in jih je okupator pobil skupno z ranjenci. Te misli nas morajo voditi pri vzgoji novih kar-drov. Na kaj moramo paziti pri tej vzgoji in šolanju sanitetnih kadrov? 1. Za sanitetno službo je treba izbrati fizično in psihično kvalitetni kader, ker ta služba zahteva naporov ter inteligence. Tu moramo predvsem opozori ti na napačno mnenje v nekaterih naših edinicah, kjer smatrajo,da se za to službo lahko uporabi slab ši kader. Ne pozabimo,da je v rokah sanitetnega ka dra življenje sto in sto borcev in da je od tega ka dra odvisno ali se bodo ti ranjeni borci zopet vrni li v vojsko ali bodo spet sposobni za borbo» 2. Vojaška izvežbanost.. Vsak bolničar nosilec mora slediti svoji četi tudi v najtežjih situacijah in vršiti svojo dolžnost,vsak čas mora biti pripi-av ljen da brani sebe in ranjenca. Vsak sanitetni referent mora biti danes komandant podrejenih sanitet nih delavcev in jih voditi v težkih situacijah, ko je treba reševati ranjence. Zato sanitetno osebje ne sme biti oddvojeno od vojaškega dela,cd.vojaškega šolanja svoje edinice,/vojaške vežbe,pouk v orož ju itd-/,marveč mora skupno z drugimi borci napredo vati tudi v vojaškem pogledu in disciplini,Vse sani tetno osebje je treba vzgajati v dudu discipline /hitro izvrševanje povelj, raportiranje itd./.Napačen je vidik,da so lahko bolničarji in sanitetni r» ferenti nekako ločeni od vojaškega dela. To delo s* cer ne sme škodovati njihovi osnovni nalogi, vendar pa se mora sanitetno osebje ravno tako udeleževati vojaških vaj in če to ni na škodo njihovega dela tu di vojaške službe« Komandni kad^r mara vojaški izgradi» j i sanitetnega osebja posvetiti prav tako vso pažnjo, kot drugim borcem. 3. Strokovno dviganje kadra- Naše sanitetno o— sebje ne sme ostati na stopnji prvih začetkov parti Zč-jiske medicine,marveč si mora pridobiti takšno zna nje,da bo sposobna svoje delo vršiti po načelih sodobne vojne medicine in sodobnih metod zdravljenja in organizacije. Vse sanitetno osebje mora biti šolano. Sistematično ga je treba pošiljati na tečaje, ne samo bolničarje,tudi nosilce ranjencev,sanitetne referente oataljonov,brigad,divizij. Zato imamo da nes divizijske in korpusne sanitetne šole. Sanitetno šolo za sanitetne oficirje /sanitetne referente brigad,divizij,za šefe kirurških ekip/, medicina se neprestano razvija,nenehno je treba slediti njenemu razvoju, še posebej pa velja to za vojno medicino» Vojna raeaicina zahteva od poedinca ne samo mnogo znanj a,marveč tudi praktične izvežbanosti,kajti tež je je delati v pogojih boja, pod sovražnikovim o— ■gnjem,v nevarnosti,kot pa v mirnem času v operacijskih sobah z vsemi tehničnimi pripomočki. Vojna medicina zahteva iniciative, smelosti,organizatornega čuta, improvizacije in rutine; tudi v težkih situacijah mora delo teči naprej po istih metodah, po i-stih principih. 4. Politična izgradnja. Kot za vsakega drugega borca NOV je tudi za bolničarja nosilca,san.referen ta politična izgradnja predpogoj za vrednega pripad nika narodno osvobeuilne vojske. Predvsem novim ka-droia je treba posvetiti vso pažnjo in jih pritegniti k političnomu delu, skrbeti za njihovo politično vzgojo, na političnih urah z osebnim kontaktom ter individualnim delom nenehno dvigati politično zavest. lo vprašanje se v naših edinicah s strani sa-nit. referentov večkrat zanemarja. Vedeti je treba, da bo samo tisti sanitetni delavec dvigal svojo strokovno vojaško usposobljenost in morame vrline, bo politično zgrajen,ki bo poznal cilje našega dela se bo zavedal važnosti pridobitve narodno osvobodil ne borbe in njenih, demokratičnih teženj,ki se bo za vedal pomena naših borb in žrtev za bodočnost slovenskega ljudstva« Večkrat se opaža zlasti pri novincih neinformirano s t in ozko gledanje na našo borbo, včasih malo-dušje, zlasti v težkih situacijah. Takim tovarišem je treba odpreti oči in jim prikazati naš položaj s stališča vse Jugoslavije. Prikazati vrednost naših žrtev za bodočnost,prikazati,da je zmaga že dobljena. Posebej individualno se je treba baviti s tovariši, ki so živeli dolgo pod fašističnim nasiljem, /primorski tovariši/ki večkrat tudi ne obvladajo je zika. Na sestankih s sanitetnim osebjem je treba na dnevni red vsakič postaviti tudi politično temo. Kako naj vršimo vse te naloge,kako naj zgrajuje mo nove kadre? Zato je potreben oseben kontakt,stal na povezanost s temi kadri. Le tako j« mogoče kader izobraževati strokovno in politično. Le tako je mogoče dobiti pregled nad kadrom in sposobnostmi ter razvojnimi zmožnostmi poedinca. Sestanki s sanitetnim osebjem.se morajo vršiti stalno. Dnevni red teh sestankov mora biti: politično predavanje,strokovni referat in kritika dela in napak. Kdor posveča rednim sestankom dovolj pažnje, ta bo imel uspeh pri dviganju kadra. Vsakemu predavanju mora slediti di skusij a,predavanj a morajo odgovarjati nivoju sanitetnega osebja in ustvarjati možnost,da se po preda vanju v diskusiji vsi udejstvujejo,ne pa da so samo poslušalci. Samo s stalnim kontaktom, z rednimi sestanki,je mogoče odpraviti napake v sanitetni službi. Kdor ne organizira rednih sestankov;ne bo imel pregleda.nad delom,ne bo opazil napak,ne bo jih analiziral in od pravil, ker je izgubil kontakt s svojim kadrom. Na sestankih je treba analizirati delo vsakega po same znika in napake v delu,dognati,kdo je odgovoren za te napake in na podlagi te analize dati smernice za bodoče delo. Brez sestankov se čutijo tovariši osam ljeni in trpi njihovo delo in iniciativa. Vsakemu je treba na podlagi kritika njegovega dela,dati konkretne naloge,ki jih mora do prihodnje ga sestanka izvršiti. Brez konkretnih nalog, s samo diskusijo prav tako ne bomo dvignili kadra. Poedinca, ki kaže veselje do dela, zanimanje in ž^eljo po znanju ali ki kaže posebne sposobnosti, je treba dvigati m mu omogočiti razvoj. Če njegovo de lo ovira samo strokovna šibkost to še ni razlog, da ga pustimo zaspati,ampak ga je treba poslati na tečaj in po povratku z njim individualno delati. Čim pa je dovolj usposobi j en.dati mu odgovorno mesto. Na sestankih je treba skrbeti za literaturo. Če ni mogoče vseh poklicati na sestanek,je treba dotič ni referat razmnožiti in jim poslati. Tako bo stalno vse sanitetno osebje povezano in se bo neprestano razvijalo. Tako bomo dvignili nove kadre na tisto višino,ki jo zahteva sodobna vojna medicina in interesi naše borbe. Tako bo delo sanitetnih kadrov na Višini,ki jim bo priborila tisto pozornost in u-gled,katerega uživa medicinska služba v Rdeči armadi. Major dr. Južnič Marjan TRDNEJŠI 01) BRONA S tem zvezkom zaključimo P.Z.V» Po gozdovih in pa ha težkih marših je bil pisan. Povedali smo tekom dobe skoraj vse, kar je važnega za partizansko medicino. Ni imel naš list namen gojiti visoke zna no sti,a glej,mimogrede je pokazal,kako je mogoče po magati svojemu bližnjemu v najtežji dobi naše zgodo vine. Marsikdaj je bilo treba pisati hitro, hitro, kajti preblizu so prepevale strojnice,da bi bilo mo goče iskati kdove kakšnih virov. Viri so bili življenje samo,težko in naporno življenje in ob peresu piscev je obrezovala smrt. Padli so trije sotrudni-» ki. Bilo bi res mogoče v listu povedati še marsikaj toda zaradi konspiracije je bilo treba molčati,kajti tudi sovražnik je pridno segal po PZV,da bi iz njega zavohal,kje so temelji naše znanstvene organi zacije. 0 tej organizaciji bo govorila zgodovina po zneje in govorila bo s ponosom- Tisočerim je bilo rešeno živijenje,tisočerim in tisočerim je bilo pomagano v i,--jtežjih urah. Siso našli samo zdravniške pomoči,ampak tudi povečini vame domove,ki bi jih ne našlo kraguljevo oko in pozimi so volkovi s svojim tuljenjem zabavali ranjence. Rešena je bila u-ganka,kako je mogoče iz nemogočega napraviti mogoče. Marsikdaj je bilo treba premagati težave, ki bi se včasih zdele pisateljem le bujna domišljija in samemu Jack Londonu,ki je osebno prestal toliko težav in naporov, bi se zdelo kaj takega le sanje. Dostikrat se je bilo treba povzpeti do velike umetnosti, kako ustvariti iz nič nekaj - to pa, kar je bilo u~ s tvarj eno,j e bilo za čuda veliko. - Bilo je zdravljenje po predpisih modeme medicine in moderne ki-rurgije v času,ko so med operacijami kirurgov zaman krožila sovražna letala skoraj tik nad operacijskimi mizami. Vestnik bi mora-*- pisati o zdravnikiii, bolničarjih in bolničarkah, ki so žrtvovali svoje življenje v naročje večne Caritas in za svobodo in silno bodočnost svojega ljudstva, kdo naj jih preštej.e vse? kako radi bi že sedaj pisala o njih, toda hranili smo prostor za pomoč tistim, ki so bili še potrebni pomoči. Pisali bomo o njih v krasnih medicinskih re vijah v mirni aobi in jim postavili spomenik,trdnej ši od brona. Koliko zlatih besed smo,vi padli tovari ši in tovarišice, pretresali med seboj za veliko le po in slavno bodočnost našega ljudstva in o zidavi velikega templja naše Higijene. Ko borao zidali veliki tempelj,boste s svojimi dušami med nami,kajti padli ste, a umreti ne morete nikdar. drednik,kapetan dr..Jagaj na Bogomil