SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izliajn 5. in 20. vsakega meseca na celi	lil	Za oznanila se plačuje od navadne ver-
poli in velja za celo leto 3 gki., zu pol	I	stice, ee se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. (50 kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
l)oplNo sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer.44
Štev. 6. V Mariboru 20. marca 1876. Letnik IV.
Poduk v drugem deželnem jeziku pa deželna učiteljska konferenca v Gorici.
Spis „o poduku v tujem jeziku", kterega je „Učitelj“ v svoji štev. 3 iz dunajske „ Volksscliule" prinesel, napotuje me povedati, kaj je deželna konferenca v Gorici (15. oktob. 1875) o tem predmetu sklenila. Stvar je važna.
Najpred bodi povedano, da ni stal ta predmet na dnevnem redu, ampak, da ga je g. pervosednik še le pervi dan konference priporočil, skoraj bi rekel, kakor dodatek k učnim uačertom.
Odsek sedmerih udov, ki je bil izvoljen, da pretresa predmete dnevnega reda in stavi dotičue predloge, vzel je v pretres tudi „poduk v tujem jeziku" ter stavil (poročevalec Žnidarčič) te le predloge:
1. Poduk v tujem jeziku ne sme biti zapovedan, ampak le prostovoljen. Učenci niso siljeni poslušati ta poduk; učitelji pa smejo za tako podučevanje nagrado tir jati.
2. Poduk v tujem jeziku sme se veršiti le zunaj šolskih ur, v prostem času. Kadi tega ne sme biti črez 25 zapovedanih šolskih ur na teden ali 5 na dan. Četcrtek je prost dan.
3. Poduk v tujem jeziku sme se dajati samo na dvo- in večrazrednib ljudskih šolali. (Na ednorazrednicah ima učitelj brez tega poduka dovolj posla.)
4. Ta poduk se začeuja na dvo- in trirazrednicah s četer-tim šolskim letom, na 4- in večrazrednib šolah s trečim šols-skim letom.
5. Na dvo in trirazrednicah sme se ta poduk k večemn po tri ure na teden dajati, na 4- in večrazrednib šolali pa k večenm po 4 ure.
t!. Po teh razmerah določiti smoter in učni uačert za isti poduk, bodi skerb deželnega šol. sveta.
S temi predlogi je hotel dotični odsek mejnike postaviti tujemu jeziku, da bi se drugim predmetom na škodo ne siril, da bi se učitelji in učenci ne preobložili z delom.
Tem predlogom so nekteri gospodje, zlasti pervosednik, nasprotovali, češ, da je poduku v tujem jeziku premalo časa določenega, ter so predlagali, naj se začenja ta poduk bolj zgodaj, že z drugim šolskim letom. Pri glasovanju je padel ta predlog, sprejeti pa so bili odsekovi predlogi.
Kake nasledke ima prezgodnji poduk v tujem jeziku, razložila je „die Volksschule11 prav dobro, in nemški list, velja.
A. F. —čič.
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Dalje.)
I *0«'ln,VJO Vlil.
Kako naj se otroci podučevajo v govoru.
To, po čemer se človek od živali razlikuje, je razum in jezik: pervo ima za svojo lastno rabo, drugo pa za svojega bližnjega; zato ima človek skerbeti za oboje, da bi imel ne le prebrisane misli, ampak tudi urni jezik. Ker sem že naznanil, kako se ima misel mladini odpirati, da bi reči in raznovrstna dela spoznovala, pristavim tu še nekaj o tem, kako se jezik ima formirati; kakošen namreč ima biti začetek gramatiki, rhetoriki iu poetiki.
Gramatika se pokazuje pri nekterih otrocih že v pervem polletji, posebno pa na koncu pervega leta; takrat se jim pričnejo nektere litere in zloge na jeziku formirati, kot: A, č, 1, ha, ba, na, ma, i. t. d. Popolneje se to godi pa v drugem letu, kedar že začinjajo cele besede izgovarjati; takrat naj se učč izgovarjati najprej kratke lehke besede: tata, mama, papa i. t. d.; tako je prav, kajti priroda veli, vedno pričenjati pri lehkih rcččh; govoriti pa tako, kakor mi govorimo n. pr.: oče, mati, jesti i. t. d. je za jeziček, ki se komaj začne gibati, pretežko in celo nemogoče; zatoraj jim moramo voščiti ovili ložjili besedic. Kedar pa so si jezik nekaj malo izurili, takrat je škoda, ž njimi po otročje govoriti n. pr. brez r in brez k izgovarjati besede, kakor nekteri nespametno storč in pripuščajo svojim otrokom govoriti: vlata, tluh, jepa i. t. d. namesto vrata, kruh, repa i. p. Na ta način namreč mora se najprvlje pri njih to popraviti, kar so se slabo naučili izgovarjati, iu to takrat, kedar so že večji in druga naloga na uje čaka. Zakaj pa ne bi mogla mati, pestunja govoriti pravilno z otrokom, kateri že zna pravilno usta odpirati, vsaj je to le igrača in kratkočasno Zakaj ne bi naučila otroka
literc in zloge jasno, ostro in glasno izgovarjati, in sicer najprej besede (se ve da najpervlje krajše: rad, gora, zora, reč) ali posamezne litere in zloge, r, k, g, s. ž, č (er, ka, ge, eš, že, če) i. t. d.
To so gramatične vaje za drugo in tretjo leto; te se pa morejo podaljšati do konca tretjega leta, če se pri otroku zapazi slabejši um. V četertem letu se more tudi na to gledati, da bi naglas dobro izgovarjali. To pa navadno samo pride po vaji, ker kakor otroci slišijo izgovarjati, tako se navadijo. V petem in šestem letu bode govora toliko prirastlo, kolikor razuma; samo je moramo navaditi na to, da bi vse, kar v hiši vidijo in s čim se pečajo, naučili tudi imenovati in o tem govoriti. Za-toraj bo dobro, če je pogostoma vprašamo: kaj je to? kaj pa. imaš? kaj delaš? kako se to zove? itd.; pri tem pa gledati na to, da bi le čisto, strogo in natanko izgovarjali; več od njih tirjati pa nije sila. Dobro bo, če se jim šaloma naložb nekteri izreki: N. pr. kdo najhitreje pove: Nabuliodonozorova glava, vsaka ura urno teče; konjsko kopito je terdno podkovano, itd.
lihetorika tudi začinja pri otroku v pervem letu in sicer z gesti, kajti dokler še ne morejo govoriti in dokler njihov razum še ni razvit, moramo je vaditi na zunajne geste, da bi nas poznali s tem, da je jemljemo v roko, zopet položimo, vzdigamo, jim kaj pokažemo, se z njimi smejemo itd. in tako da zahtevamo, da bi na nas gledali, ročice nam podajali in k nam hoteli iti. Tako se moramo naučiti, pogoditi se ž njimi po gestih, ker našega govora še ne zastopč, kakor se z mutastimi in gluhimi ljudmi storiti mora.
Precej v pervem letu moremo otroka naučiti toliko, da spozna, kaj je vesel, kaj jezni obraz; kaj pomeni žugati s per-stom, kaj vabiti z roko, kaj kimati z glavo, kaj odsuniti od sebe z roko itd., to vse otrok lebko zastopi, in to je podlaga actionis rhetoricae.
V tretjem letu bodo kmalo zastopili razuu gestov tudi figure, in bodo je posnemali: če jim kdaj z vprašanjem, kdaj s začudjenjem, kdaj molčenjem nekaj pripovedamo.
O tropih (t. j. drugačnem pomenu nekaterih besedi) ne bodo veliko zastopili, ker se najprvlje morajo učiti pravega pomena besed.
Ni toraj treba skerbeti za to, da bi vse različne načine govora zastopili in znali; kajti je še zadosti časa, da se pre-uesbe in obraze jezika uauče. Tukaj samo le zategadelj to opominjam, da bi pokazal, kako se začinjajo podlage vseh reči pri otrocih, in da na tej podlagi postopati je mogoče in lehko, ako le z razumnim stvarem razumno ravnamo.
Ravno tako se more reči o poeziji (ktera je umetnost vezati jezik v verstice); njen začetek precej z govorom začeuja. Redar otrok začeuja razumeti besede, precej ima veselje zlagati
je v harmonijo in rithme. Zatoraj, kedar otrok pade in se vdari, potlej pa se joka, imajo pestunje to navado, da ga tolažijo s tem, da mu zapojejo nekatero pesmico, da ž njim govore in se smejajo.
To se pa otrokom tako dopada, da no le vmolknejo, ampak razvesele se s tem in smejejo se. Nekatere pestunje ploskajo otrokom z rokama in pojejo pri tem. Otrokom Ise to dopada, iu zatoraj jim to moramo voščiti, ker to je približevanje k nemožnosti otročje prirode.
V tretjem in četertem letu naj pestunje otrokom prepevajo kratke pesmice, katere jim ostanejo tudi na dalje v spominu iu jim hasnejo.
V četertem, petem in šestem letu naj sc nauče na pamet prepevati nekatere kratke pobožne pesmice, ker na ta način se vadijo v pobožnosti. Ne bodo sicer zastopili, kaj je to ritem; kedar pa bodo v šoli poznali, kakošon je ritem, bode jih veselilo , da bodo videli, da že nekaj toga znajo. Otroška poezija tedaj bodp, da bi poznali razloček med vcrsticami in ritmom in med navadnim govorom.	(Dalje	prih.)
Občna zgodovina
za višje razrede, narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Stari vek.
(Dalje.)
§ 29. Pol op o noska vojska.
Po perzijanski vojski rastla je zavist med Sparto in Atenami vedno bolj in bolj. Atenci so si svoje mesto zopet sezidali in ga po svetu Temistokleja tudi uterdili, ravno tako tudi pristanišče Pirej. Periklej, stoječ na čelu atenskega deržavnega življenja, trudil se je Atene v vsakem obziru povzdigniti. Njegova doba se je zato tudi zlata doba zvala.
To povzdigovanjo je bilo Sparti nevšečno. Po marsikaterem prepiru je prišlo naposled med tema deržavama do 281etne vojske, katere so se tudi skoro vse gerške deržavc udeležile, deloma za Sparto, deloma za Atene. Po poglavitnih udeležnikih se je zvala peleponeška vojska. V pervih desetih letih so pustošili Spartanci Atiko, Atene pa morske pokrajine Peloponeza. Že v začetku boju nastala je v Atenah strašna kuga, na kateri je tudi Periklej umeri. Njegov naslednik je bil strojar K1 eou, strasten in surov mož, pod njegovim vladanjem je veličanstvo Aten padalo. Pri Amlipoli je bil premagan in umorjen; pa tudi spartanski vojskovodja B razi d a je bil ranjen, vsled tega je prišlo do 50 letnega miru, pri katerem je Atenec Nici j a po-
Rredoval. (421.) Toda ta mir ni dolgo trajal. V Atenah je živel mlad mož izverstnih talentov in velike zgovornosti, pa tudi lekko-miselnosti; imenoval se je Al ci bij a d in je bil stričnik Peri-klejev. On je Atenec pregovoril, da so sklenili vojsko zoper Si ra kaze v Siciliji in sicer s tem izgovorom, da bi sicilijanska mesta branili pred Sirakuzam. Alcibijad je bil z dvema drugima vojskovodjama in z precejšnjo vojsko v Sicilijo poslan. Komaj v Sicilijo došli Alcibijad bil je nazaj v Atene pozvan, da se tu radi lahkomišljencga čina zagovarja. To razserdi Alcibijada gre k Spartanecm, katere uašunta, Sirakuzancem na pomoč iti zoper Atence. To se tudi zgodi; pod zidovjem Si raku z bili so Atenci popolnem pobiti in njih ladijevje ukončano. Sparta je hotela Atence popolnem ugonobiti. Stopila je v zvezo celo s per-zijanskim kraljem, ki jej je tudi ladije zoper Ateuce ponujal. Mej tem časom se je Alcibijad tudi Spartancein zameril, ki so ga hoteli celč umoriti. Bežal je k Perzijancem in odvernil jih od namena, Spartancem pomagati. To je Atence tako razveselilo, da so ga k sebi nazaj pozvali. Ko se mu je posrečilo, Spartance pobiti, sprejeli so ga v Atenah z velikim veseljem. Njegova zvezda je toda kmalu zatonila. Ko je v njegovi ne-nazvočnosti njegov podvojskovodja vojsko zoper spartauskega poveljnika Lisandra zgubil, odvzeli so mu Atouci više vojsko-vodstvo in ga iz dežele pregnali. Atenci se niso mogli dalje zoperstavljati, pri Ego sp o tam o s (Kozjem potoku) so bili popolnem premagani in mesto Atene so morali izročiti. Zidovje se je podcrlo, ladijevje sežgalo in nova vlada trideseterih tiranov (trinogov) postavila.
g 30. Ateno v žalostnem položaju in Sokrat.
Od Spartancev postavljeni trideseteri tirani so svojo oblast strašno uporabljali, ker so bili zavarovani od spartanske posadke (vojakov) v mestu. Svoje nasprotnike so iz dežele preganjali iu ob življenje devali. Ccl6 eden od teh trideseterih, ki je bil usmiljenega serca, je bil na smert obsojen. Od teh strašnih muk je Atene oprostil Tragibul, ki je pregnane soderžavljauc sebral, polastil se mesta in tirane pregnal.
Atene so dobile sedaj (403 pr. Kr.) zopet prejšnjo ustavo, toda njih prejšnji blišč se ni več povernil.
Da so bili Atenci že zelč popačeni, priča najbolj živo Sokratova smert. Sokrat je bil plemeniti človek, slavni modrijan, celč delfiški orakel ga je najmodrejša Gerka imenoval. Ou je spoznal, da je mnogbbožaustvo njihovih soderžavljanov bedarija, in da je le en sam Bog, kateri je vse reči vstvaril. Veroval je tudi na neumerjočnost duše in na življenje po smerti. Dasiravno je svoje soverstnike v vseh znanostih dosta presegal, vendar je bil tako pohleven, da je rekel, da samo to vč, da nič ne vč. V svojem življenji je bil prav priprost, svoje so-
deržavljane je zmernosti iu ponižnosti učil. Podučeval je on pri vsaki priliki, v delavnicah in na javnih prostorih, in sicer pogovarjaje se je učil, tako namreč, daje s pripravnimi vprašanji učence napeljeval na to, da so resnico našli in spoznali.
Ta izvrstni mož je bil v svojem sedemdesetem letu zatožen od svojih sovražnikov, da ne časti bogov in da mladino pohujšuje. Kljubu izverstnemu zagovarjanju je bil na smert obsojen. „Ah“, reče eden njegovih učencev, »nedolžen moraš umreti.“ Na to odgovori Sokrat smejaje se: „Ali želiš, da bi dolžen umeri.“ Mirno in stanovitno jo izpil strupeno pijačo (389 pr. Kr.). Po njegovi smerti so še le spoznali Atenci njegovo dolžnost; celo mesto je žalovalo po njem in postavilo mu spominek v čast.
§ 31. Tebe in Epaminonda.
Ko so bile Atene ponižane, bili so Spartanci neznano pre-derzni. V miru in brez vsakega povoda so po izdajalsko napadli mesto Tebe, posedli grad Kadmejo in postavili spar-tanski mislečo vlado. Veliko Tebancev je zbežalo v Atene, med njimi imenitni Pelopida. Temu se je pozneje posrečilo s pomočjo drugih svoje očetovsko mesto zopet osvoboditi.
On in njegov prijatelj, E p amin o n d a , bojevala sta se z najvočjo uavdnšenostjo za svojo domovino iu Tebe v pervo gerško deržavo povzdignila. Epaminonda je bil kot vojskovodja iu deržavnik na dobrem glasu. Po novem, od njega iznajdenem vojnem redu zmagal je pri Sevkri (371) v Beoeiji Spartance in je v luštni deželi napadel. Pri Man ti neji, sredi Peloponeza, priboril je bil drugo zmago, toda sam je bil smertno ranjen. Ko se je umirajočemu junaku zmaga njegove vojske naznanila, iz-tergal si je kopje iz pers in potem umeri, rekoč: „Dosta sem storil za svojo domovino." Po njegovi smerti so Tebe propadale.
§ 32. 1’ r o p a d (te r š k o.
Med Gerki je vladala v poslednjem času splošna nesloga, kar jih je slabilo. Filip, kralj Maccdonijc, dežele na se-veiju Gerške, je zato vedno gojil željo, polastiti se gerških der-žav. Filip je bil delaven, mogočen in razumen vladar, ki je znal vse okoliščine za sc vporabljevati; Gerki so pa od dne do dne postajali bolj zaspani, a nazadnje celrt Filipa v deželo povabili, da bi jih pomiril. Zastonj jim je to največji govornik v starem veku, Dem o ste n, odsvetoval; Filipa so vendar pustili skozi Termopile. Prepozno so spoznali Gerki, da jih je zviti kralj prevaril, zastonj so bili prijeli zoper prevzetnega vsiljenca orožje, kajti pri K er o ne ji (338 pr. Kr.) so bili premagani po macedonski falauksi (bojna versta), iu neodvisnosti Gerški je za zmirom odzvonilo.
§ 33. Aleksander Veliki.
Po smerti Filipa, ki je bil zavratno umorjen, sledil je Aleksander, ki je komaj 20 let star očetov prestol zasedel.
Obdarjen z izverstnimi zmožnostmi dobival je v svoji mladosti nauke naj večjega učenjaka tistih časov, Aristotela. Najljubša knjiga mu je bila Homerjeva Ilijada in njegova največja želja je bila, junak postati, kakoršen je bil Ahilej. Ko je čul uovico o novi zmagi svojega očeta, zaklical je bolestno: ,,Moj oče mi ne bo ničesar pustil, kar bi jaz pribojevati mogel." Osemnajst let star seje Aleksander že bojeval v vojski pri Keroneji.
Ko je zasedel prestol svojega očeta, mislili so podjarmljeni narodi, da je pri neizkušenem mladem vladarju najboljša prilika, sovražni macedonski jarrn odložiti. Toda Aleksander je kakor blisk pritekel in hitel od zmage do zmage. Ko je naredil mir v svojem kraljestvu, sklenil je, perzijansko kraljestvo podvreči. Ta načert se je bil že njegovemu očetu priljubil.
Pri zboru v Korintu so ga izvolili za pervega vojvode v perzijanski vojski, in od vseli gerškib deržav so prišli odlični in učeni možje čestitat mu.	»Samo modrijan Dijogen	se	ni	zanj
brigal.	To je bil čuden	mož. Stanoval	je v sodu	in	vse	nje-
govo pohištvo je bila mala posodica, iz katere je pil. Aleksander je hotel tudi videti tega samotarea. Našel ga je na sami zemlji ležečega. „Zahtevaj, kar hočeš od mene, dal Ti bom,“ reče kralj. „Samo to želim,“ odgovori Dijogen, „da mi idiš s solnca." „Resnično,“ reče začuden Aleksander, „ko bi ne bil Aleksander, hotel bi biti Diiogen.“
Na spomlad 1. 334 pr. Kr. napravil se je Aleksander, se le 23. J., z združeno vojsko Gerkov in Macedoncev na pot, da bi si podvergel perzijansko kraljestvo, katero je slabelo in to zlasti pod takratnim vladanjem Darija III. (Kodomana). Podi se črez	Helespont in ob	reki Graniku	potolkel je	perzijansko
vojsko.	»S to zmago postal je gospodar	Male Azije.
Aleksander je došel potem v mesto Gordij, ki je bilo znano po gordiškem vozlu. Orakel je prerokoval, da bo tisti čez vso Azijo gospodoval, ki bode ta zamotani vozel razvozlal. Aleksander ga razseka s svojim mečem in s tem je spolnil prerokovanje.
V mestu Tar z je izbolel kralj nevarno, ker se je razgret v potoku Cidnu kopal. Nobeden zdravnik si ni upal zdravila mu svelovati, samo Filip si je odločil, nevarno, pa odločilno sredstvo uporabiti. Kar dobi kralj od svojega vojvoda Parme-nijona svarilno pismo, naj ne zaupa Filipu, ker je ta od Darija z visokim zneskom podkupljen, da kralja ostrupi. Aleksander je v istem trenutku pismo izročil Filipu, ko je on brez strahu zdravilo zaužil. Aleksandrovo zaupanje ga ni varalo, kajti kmalo potem jo ozdravel.
Kmalu na to je bila na reki Is n druga velika bitka, pri
kateri je bil Darij popolnem zmagan. Bežal je v notranji del svojega kraljestva, Aleksander pa je žel proti jugu in si pribo-jeval Sirijo in Fenicijo.
Mesto Tir na otoku sc mu je sedem mesecev branilo, ali po tem dolgem oblegovanju se je vendar udalo. Potem si je pridobil Egipt, kjer je sezidal mesto Aleksandrijo. Ti njegovi strašanski vspehi so ga tako omamili, da sc je v libijski puščavi v zelenici, kjer je Cevzov tempelj, za božjega sina razglasiti dal.
Vernivši se v Azijo pobil je Darija pri Gavgamcli (v Asiriji) in s tem perzijansko kraljestvo ukončal. Neznano veliki zakladi, ki so bili v kraljevskih mestih Babilon, Suze in Per-zepol, so prišli njemu v roke. Nesrečni Darij je bil pa na begu od Besa umorjen.
Vsled velike sreče predrugačil je Aleksander svoje vedenje in življenje. Poprijel se je perzijanske noše in šege in terjal je od svojih podložnikov božansko častenje. Njegova prevzetnost ni imela nobene mere več, še svojim prijateljem ni prizanašal. Pri neki gostiji je prehodil Klita, ki mu je bil v bitki na reki Graniku življenje rešil, in to zato, ker je Filipova dela bolj čislal nego Aleksandrova. Nezadovoljen še z obilnimi preboje-vanimi deželami hotel je Aleksander gospodar vse Azije postati in zato je začel vojno proti Indiji.
Indija je od prirode najbogatejc obdarovana dežela, ki je že takrat bila zelb obljudena in dobro obdelana. Velikanskih stavb ostanki se še dan danes občudujejo in pričajo o omiki starih Indijancev. Ljudstvo se je delilo v kaste, kakor pri Egipčanih. Te kaste so bili bramani ali duhovniki, vojščaki, poljedelci, obertniki, tergovci in naposled služabniki in hlapci. Na najnižji stopinji in kot nečisti ljudje so bili p arij a, s katerimi pervi niso v družčini živeli.
Za Aleksandra je bila Indija pod večimi knezi, ki so med seboj nesložni bili. To mu je zmago olajševalo. Toda njegove trume niso hotele se dalje v tujo dežele rivati, želele so si nazaj v domovino, in temu sc je moral Aleksander vdati. Dvanajst altarjev se je v spomin postavilo na najskrajnejši meji, do katere so bili proderli, a potem sc v Babilon vernili. Tu je pa Aleksander umeri (še le Bil let star) vsled prestanih težav in nezmernega življenja.
Aleksauder ni zapustil za vladanje sposobnega naslednika. Na smertni postelji so ga zato vprašali, kdo naj mu bo naslednik. On jim odgovori: „Najvreducjši.“ Ker je vsak njegovih vojskovodi si dozdeval kot taki, nastala jo mod njimi dolgo trajajoča vojska, katere posledek je bilo razkosavanje velike deržavo. Med novimi deržavami so bile znamenite: Macedo-nija s Gerško, Sirija pod Sjelcvcidi in Egipt pod Ptolomejci. Pozneje so prišle vse pod oblast Rimljanov. (Daljo prih.)
Verstitev učnih predmetov (Lectionsplan)
za slov.-nemško razdeljeno enorazredne ljudsko šolo v mescih: april, maj, juni, juli in avgust z ozirom na čotertek kot prosti dan.*)
C. ♦	o			N-1 ♦		co z DS <Z> PT C ■o^ 3* D> *+ C0< o 05 X* o ČČ" O "I DS N O. 2. CD X* 5’ ro 5’ 00 05 < O os X* o CD O	cc ic	CC ♦		ec ♦	♦	C=J >—3 CD	
		1 (Prepiso- vanje		1 ^ i >	i. a. razdel. J razdel.		H 2. o »3	Id''	Id"	V enem polletji: Prirodopis, v enem: Fizika j	Računstvo I (ustmeno)	3. razdel.	Pondeljek - -
1	Petje			L i p® »c				Petje	CD P ^ CD				
Telov.		Čitanje in povedan-je na pamet !		Števil- jenje					Vaje vjeziku			i a Oi IP 2. *	
id	3 * — X N s-t	1 i Prepisovanje i		II | CD ~ '	e- • 2-		Verozakon		id' s-a —. cc pr p O 3 a O ® d.p’ CD	</> 5*. CD	Vaje v jeziku	IfiD 2- •	Torek
	Risanje	Vaje v jeziku		Pisanje	liO					Q< p <2. CD	2 sr p CD	•-» 50 K N 2 O. “ 2- *	
			Id''	Kazalni uk	1. razdel.		Telovaja	to""		Čitanje	Račun- stvo	I« 2- *	Sreda
1	Petje	o £ < p	Pre- pis.					»■d CD CD	Pi- sanje				
H 2. O <		c_-.GC< II CD EM			» > razdel.				a.£. sr ®	l Spisje	W 05 Jii ir	4. razdel.	
' 1					S H »		1		1	1	i	3. razdel.	Cetertek
					razdel.							4- razdel. j	
** CD O		C/2< 2 © «2. < CD ~		! Glaso-I vanje	■-t P N 1—1 g1« cd		Verozakon		, Risanje in /2j oblikoslovje	Nemško berilo	<-• 3 <3 CD CD "B*- sr oo< ® c ST«.	3. razdel.	»Tj O
p PT O e		Čitanje :		Pisanje	2. *	N) -l DS M a. 2. 5" Pr				*2. ^ S* 2 ,C5 G0< »'g	W 00 p 5 C ° 7	2.	© *
1	*2.7 ? ?	Glaso- vanje		V-.GG< II CD EM •	i. razdel,		1	Zemljepis in zgodovina		»g p B 3 OJ< ?r a C	w CD DS < g< ° ?	Im 2 *	GO 1 P i O* O re P
	Risanje	, Števil-jenje		Prepi- sovanje	►t DS S. M 2- •					Nemško berilo	Vaje v j nemšk. jeziku	>i P K N A, a »p 2 •	
*) Glej štev. ‘24 „Slov. Učitelja" od 1. 1875.
.. Višja skupina t. j. 4., 5. in 6. šolsko leto (3. razdelek) in 7. in 8. šolsko leto (4. razdelek;.
O nameščenji neizpitanih učiteljev.
(Naredba štajerskega deželnega šolskega sveta.*)
1. Ako se pri razpisu učiteljske službe na enorazrednicak ne oglasi nijedcn prosilec s pričevalom učiteljske sposobnosti ali vsaj učiteljske zrelosti, in ako se ne da na tako službo moč iz večrazrednice v okraju premestiti, sme se neizpitani učitelj samo takrat namestiti, ako je učno poskušnjo v šoli v navzočnosti okrajnega šolskega nadzornika dobro dostal, in ako je dokazal, da je pismenega jezika v pismu in besedi zmožen in ob enem sposoben, otrokom razumljivo govoriti in ako se more pričakovati, da bode s precejšnjo pridnostjo in samoučenjein v šoli zadostoval. Opomni se pa, da v sili za začasno nameščenje zadostuje način pod točko 2. naznanjen. Osebe pa, od katerih ni pričakovati dobrih vspehov, ne smejo se nikakor nastavljati.
2. Na večrazrednicah smejo se pri začasnem nameščenji nastaviti tudi take nravno neomadeževanc osebo brez izpita, katere imajo vsaj odgovarjajočo omiko. Vendar se morajo take osebe poslati na kako izgledno narodno šolo ali na kako vadnico, kjer se pod vodstvom učiteljev in ravnateljev skozi G—8 mesecev vadijo, posebno v pervotnem jezikovnem in računstvenem nauku. O tem poslušanji in učnim poskuševanji po razredih se morajo s pričevalom dotičnih šolskih voditeljev skazati. Iz učiteljišč odpuščeni ali izključeni rejenci se ne smejo nastavljati pod nobeno pogodbo, in taki učiteljiščini rejenci, ki prostovoljno učiteljišče zapustč med letom, smejo se nastavljati samo z dovoljenjem deželnega šolskega sveta.
Ker je pa znana reč. da manjka potrebnih učiteljskih moči, posebno za podučiteljska mesta, zato naj okrajni šolski sveti glede pomnoževanja razredov in ustanovljenje paralelk ne delajo prenaglih sklepov; kajti boljše je, ako izobraženi, izurjeni učitelj učence poluduevno podučuje, kakor pa če se poduk izroči v didaktiki neveščemu možu.
Dopisi.
V Tominu na Goriškem je zborovalo dne 3., 4. in 5. februarja novo okrajno šolsko svetovalstvo vpervič. Zadnji dan jo bilo toliko snega zapadlo, da niso mogli svetovalci na svoj dom iti. Med njimi jo večina prejšnjih; tudi okrajni nadzornik je — za zdaj — še prejšnji (Žnidarčič) ker ni še drug imenovan. Zastopnika učiteljev sta gg. nadučitelja iz Temina in iz Cirknega, Kogoj in Sirca; uni izmed prejšnjih, ta je pa nov
*) To naredbo smo brali še le v „Oesterr. Sclm!bote“ od 15. fobr.; priobčujejo v svojem članku pod naslovom „Briefe aus Steiermark“' Franc Ro bitsčh (ali je ta mož identičen z nadzornikom in profesorjem Robičem?)
Urcd.
izvoljenec. Sirca jo stopil namesto Dominko-ta vslod volitve v okrajni učiteljski konferenci dne 7. oktobra m. 1. Nekemu g. svetovalcu ni bila ta izvolitev všeč, pa je bil uložil v edni seji okrajnega šolskega svetoval-stva protest zoper to izvolitev terdčč, da tiče g. Dominko-tu, kakor učitelju in voditelju na pripravi j avnici v Kobaridu že po postavi (deželni od 8. fobr. 18(i9, S. 19, c) sedež v okrajnem šol. svetovalstvu, in da jo imela okr. učiteljska konferenca le 1 zastopnika izvoliti, a ne dveh. Ta protest je šol na deželno šolsko svotovalstvo; to ga je pa zaverglo in izvolitev obeh zastopnikov poterdilo. Toraj je okrajna učit. konferenca prav tolmačila tisti §. 19, c. — Novo okr. šol. svetovalstvo jo imelo v 1. seji veliko dola, n. pr. razverstenje šolskih občin v razrede zastran plač, proračun za t. I., izvolitev učiteljev za Bovec in Livek. Izvoljeni so: Jožef Hoban za nadučitelja (1100 gld.), Anton Stres za učitelja (500 gld.) v Bovec, in Valentin Volarič za učitelja (400 gld.) v Livek. — Tukajšno okr. šol. svetovalstvo naročuje (po nasvetu okr. šol. nadzornika in učiteljev) za vse šole „Vertec“ in bukve iz družbe sv. Mohora. Tudi letos je ta strošek v prev-darku. Ali ni to lepa podpora?	—a—
Iz ormužkega okraja. (Naše učiteljsko društvo.) Seja 3. febr. jo bila dobro obiskana, Ko so	jo zapisnik	zadnje seje in	letno poročilo
(katero sledi prihodnjič Ured.) minulega leta	odobrilo, volili	so so za	pre-
gledovalce računa gg. Repic, Kosi i Majcen.
Za tim se je vršila volitev novega odbora. V odbor so voljeni gg. Kr. Sijanec, učitelj v Svotinjah, s 8 glasovi (načelnik); J. Sinko s 11 glasovi (tajnik); Ant. Štuhec, učitelj na Humu s 8 glasovi (blagajnik); St. Kovačič, nadučitelj, s 11 glas., in S. Strenkelj, učiteij v Središču s 8 glasovi (odbornika). Za podpredsednika je voljen g. St. Kovačič, za poslanca k „Lehrerbimdu“ g. Kosi. Na predlog Sij anca naročilo sije društvo „Slov. Učitelj11, „Napredak“ in „PadagOg. Zeitsehrift11
‘Šinkov predlog: društvo naj voli dva stalna poročevalca — onega za „Učitclja“, drugega za „Piidag. Zeitsehrift11 —je padel. Štrenkelj: Odbor naj so podpornim udom za donesek in kr. šol. svetu za sobo zahvali (sprejeto). Gospod Antonij Eberl pristopil jo k društvu.
O soji 2. marca nimam mnogo poročati, kajti zbralo nas se je bilo radi slabega vremena majhno število. Po odobronju zapisnika prebralo se je pismo g. Rausehl-na, v kterem on svoj izstop iz našega društva naznanja.*)	Josip	Sinko.
Iz Gradca 12. marca. (Iz	štajerskega deželnega	zbora).	De-
želni zbor ima dosihmal pred saboj le dve posebne poročili deželnega odbora v šolskih zadevali.. Prvo namerava, na občne stroške ljudske šole obrnoti večji del zapuščinske doklade ('/a %). k* je vse dozdaj teklo v matico za penzije učiteljev i njih rodobin. Dotična osnova deželne postavo sicer tudi lotos, (kakor 1. 1874) govori o osnovanju občnega šolskega zaklada. Ali to brez djanskega vspoha. Matica za penzije učiteljev i njih rodobin ostane v deržavnih rokah, namreč v gospodarstvu e, kr. deželnega šolskega sveta; iz drugih virov si pa dežela ne more nove matice
*) Ali ni povedal, zakaj ? Ured.
osnovati, zadovoljna mora biti, če izhaja leto za letom pri plačevanju učiteljev itd. Tako splava po vodi naš up, da si pridobi deželni odbor matico, iz ktere bi mogel na majhine obresti izposojovati za zidanje šolskih poslopij potrebni denar. Rajni g. Dr. Flokli, ki so sploh ni vstrašil borbe, kedar je slo za blagor ljudske šolo, on kot deželni odbornik bi menda še enok skušal, predložiti postavno osnovo od leta 1874, ki je namenila, pcn-zijsko matico v ta namen pridobiti — brez kakovo nevarnosti za pen-zije učitoljev.
V taisti postavni osnovi predlaga deželni odbor tudi, naj jenjajo dosedajni okrajni šolski zakladi; le da okraji vsako leto naj odrajtujejo 7 °/o dokladov na svojo štibre za šolsko namene v deželni šolski zaklad. To se naj zgodi, da bode manj pisarije. Ali norazumim tega, kor leto za letom bodo vendar moral okrajni šolski odbor deželnemu odboru dopi-' sati o svojih potrebah, in zastran 7 °/o prinoska.
Ovi prinesek menda ostano lo zavolj toga na okrajih, da ne zgubijo popolnoma svojih pravic pri imonovanju saj nekterih učiteljev. Ker zastran teh pravic deželni odbor so letos nič ni upal predložiti, nego celo v vrsto razlogov na jedno stran i na drugo stran. To jo drugo, gori omenjeno poročilo, in žalostni se pri tem spominjamo, da jo rajni g, D. Flokh v doželnem odboru že bil izdelal postavno osnovo zastran imonovanja učiteljev brez ozira na to, od kod dobivajo plačila. Glavne točke tiste osnove so bile:
Na enorazrednih šolah imenuje učitelje krajni šolski odbor.
Vse nadučitelje i direktorje imenuje c. kr. deželni šolski svet.
Ali brez dvombe mora tudi taka postava kmalu zagledati beli dan ako ne lotos, pa v prihodnji soji	deželnega	zbora.	—c.—
Iz konjiškega okraja. Dno 2. marca	imeli smo	učitelji	konjiškega
šolskega okraja svoj redni zbor.	Sešlo seje 13 učiteljev.	Okoli	pol enajsto
ure prične gospod predsednik, Peter Kapun, s prosorčnim „dobro došli!“ zborovanje. Na dnevnem redu bila sta dva predmeta in sicer: 1. prepisovanje „beril“ z ozirom na slovnico in pravopis (govor g. predsednika); 2. magnetizem v svoji delavnosti (govor g. učitelja Kožuha). Oba govora bila sta izvrstna. Prihodnji zbor bode 4. maja v Oplotnici. Konočno je gospod predsednik nas opozoril k slogi ter zraven opomnil, da nam je sloga neobhodno potrebna, posebuo zdaj , ko naši sovražniki z bistrim očesom na nas prožijo.	. e .
Iz Maribora. Prva seja učiteljskega društva za mariborski okraj jo bila 13. jan. t. 1. Za predsednika je bil voljen g. Nerat; podpredsednik je g. Baumgartner, gg. Koprivnik in Ungor so zapisnikarji in gg. Sac, Stiigor in Sernec odborniki.
Pri drugoj seji, 3. febr., je g. Koprivnik govoril o „zemljepisju v ljudski šoli, tor mu je navzočnih IG členov za jegovo prav dobro razvrščeno razpravo občno pohvalo izreklo. — G. Nerat jo zatem odgovoril na vprašanje: česa jo učiteljem v tem okraju najbolj potrebno? Rekol je mej drugim: „značajnost v vsakem oziru 1“ *) Za njegov, po mojem mnenji,
*) To bi si svobodno g. Golob in drugi Wrotzljanci, reete nomčurji, za ušesa si začrhnili.	Pis.
šo predlagi govor se mu jo od vseh navzočih udov popolnem pritrdilo. — K društvu je pristopil tudi g. Hafner, nadzornik. — Namesto odstopivšega zapisnikarja, g. Ungerja, jo bil voljen Nedeljko.
2. marca je bila tretja seja. Dasiravno grdo vreme, vdeležilo so je iste vendar do 20 udov. G. nadzornik Robič je bil namenjen govoriti o „šoli iz kulturhistoričnega gledišča", a ker je bil zaprečen, zato je gosp. Nerat govoril o „matematičnoj ali astronomičnoj geografiji v ljudskej šoli". Navzočni so mu izrekli občno pohvalo. Pri bodočej seji bode sledil praktični dol astron. geog., in sicer sedaj v slovenščini, kar bi sploh želeti bilo, ker švabsko predavanje, mislim, nam ne koristi mnogo; vsakako pa mi nij znano, da bi „oberštajerci“ svoje govore v slovenščini ali v katerem drugem jeziku govorili. Seveda ,,Slovenci so potrpežljivi", pri nas moro biti vse narobe! Ka-li?
V ustanovljeni odbor, ki bode imel vrediti nabrano tvarino za domačo dogodivščino (Ortskunde), so bili voljeni gg.: nadzornik Robič, Raumgartncr, Nerat, Praprotnik in Sernec.
Pri bodočej seji, ki bode G. aprila, bodo g. Koprivnik odgovoril na vprašanje: Kako so imajo novinci v prvem času, obzirajoč so na pisno nčavo, podučevati?
Nazadnje bi šo opomnil one gg. učitelje narodnjake, ki še k društvu nijso pristopili, naj vsi brez izjome k istemu pristopijo, ter sejo redno obiskujejo; gledanje z Pohorja ali iz slovenskih goric ne koristi nič, marveč delovanja je treba, in scer zajedni škega! Modremu jedno oko dostal — (Za nekaj dopisov jo zmanjkalo prostora.)
Slovstvo.
(Jugoslovanski časopisi za mladino) so: 1) Naš slovenski „Vertoc“, kojega priporočati menda ni treba, saj se sam priporoča. 2) „Smilje“, v liervatskem jeziku (izhaja v Zagrebu enkrat na mesec v mali osmerki in velja na leto G2 kr); 3) „Bršljan“ (hervatski list) izhaja v Zagrebu v zvezkih, po 6 na leto in velja 1 gld. 20 kr.; 4) serbski „Ra-dovan" (pisan s cirilico), izhaja v Novem Sadu.
(„J ugoslo vanskega stenografa.") 1. številka napadla se nam jo po vsem in celč naše pričakovanje presegla. G. Božen še k, njegov urednik, ume svoj predmet, ume jugoslovanska narečja, ume v teh narečjili tako razumljivo pisati, kakor je namreč zdaj pokazal, da je s svojim „Sto-nografom" vsem domoljubom, osobito pa prijateljem hitropisa jako vstro-gel. Na drobno so ne moremo spuščati v kritiko tega časopisa, katera bi pak jako ugodna bila, in le so enkrat našo p. n. čitatelje nanj opozorujemo *n ga hitropiscem mej učiteljstvom priporočujemo, pa tudi novinci se utegnejo po navodu tega časopisa v tem predmetu izuriti.
(Najnovejši katalog c. kr. založbe šolskih knjig) na Du-naji ne kaže nobeno nove slovenske knjige. — Navod k pervi in drugi • ačun ici se tiska. — Cena nemškim računicam so je za nekaj krajcarjev Povišala, bati se je, da se bo tudi slovenskim.
(Knjižica „Opis Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja") za narodne šole bode skoraj dotiskana; obsegala bode 24 strani, veljala samo 8 kr.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slo venski Štajor".) Odbor bode imel o veliko-nočnih praznikih sojo, ako bode večina odbornikov s tem zadovoljna, t. j. ako jej bode mogočo k seji priti, kar upamo.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 24. febr. Posvetovalo seje o načertu postavo za obertnijske strokovniško tečajo; sklenilo so preračun štajerskega učitoljskega pokojninskega fonda za leto 1877 izročiti deželnem odboru radi predlaganja deželnem zboru; pripoznalo sc je, da je primerno dajati odškodnine za poduk v voronauku na onih šolali, ki so oddaljeno od fare; podelile so so deržavne podpore gojenkam na obertnijskem tečaju v Mariboru in dovolilo starostne doklade ljudskim učiteljem. Karl Schmidi seje imenoval za podnčitcija na deški šoli v Mariboru.
(Štajerski „Lehrerbund“) jo predložil deželnemu zboru obširno prošnjo in spomenico o predrugačenji onili šesterih točk naših postav, katere smo mi že v uvodnem članku poslednjo številko navedli. O vspohn prošnjo bodemo prihodnjič morda že poročati mogli. Zakaj pa „Slovonsko učiteljsko društvo" v Ljubljani ni nobedne prošnjo kranjskemu deželnemu zboru objavilo? Saj bi njegova beseda pri kranjskih poslancih več veljati utegnila, nego koledovanje nemčurskih učiteljev.
(Knjig za uboge učence) dobi Štajerska v šolskem letu 1876-77 v vrednosti 6568 gld.; na posamezne okraje pripada: mesto Celje 37 gld.; mesto Maribor 77 gld., celjski okraj 181 gld., Kozjo 140, Vransko 53, Ormuž 113, Konjice 138, Sv. Lenart 97, Sevnica 56, Ljutomer 68, Marnberg 68, mariborski okraj 280, Šmarje 123, Gornji grad 56, Gornja Radgona 66, Ptuj 346, Brežice 123, Rogatec 65, Šoštajn 61, Laško 95, Slovenska Bistrica 106, Slovenjgradec 40 II. itd. Kranjska dobi knjig za 1422, Koroška za 1458, Primorje za 1990 gld ; vsa Cislajtanija za 62445 gld.
(Kranjska hranilnica) v Ljubljani jo lotos, kakor vsako lot pred že, obdarovala več kranjskih zavodov, posebno srednjih in tudi nekaj ljudskih šol z zneski po 100 ln 200 gld. Tudi društvoma „Narodna šola“ in „Schulpfennig“ je bilo po 100 gld, naklonjeno.
(Koroško „Schulpfennig-društvo) je imelo lani 1393 gld. dohodkov, lota 1872. pa 3881 gld. Navdušonjo za šolo pojema; se ve, da denarja vedno bolj primanjkuje.
(Zagrebaškim učiteljem) hočejo mostni očetje plače po 700, 600 in 500 odmeriti, kar je tim bolj čuda, ko so celo nekatere občine na kmetih horvatskim učiteljem po 700 gld. odločilo.
(Na Moravskem) pripada na en razred nemških šol primerno 67 otrok, na en razred utrakvističnih 89 in na en razred čeških šol 102 otroka. Nemci imajo torej povsodi prednost.
(Šolski odsek štajerskega deželnega zbora) je sestavljen iz sledečih gg. poslancev: dr. Rechbauor, vitez Carneri, llammor-Purgstall, dr. Heilsberg, dr. Sernec, dr. Wretschko in Karlon.
(Učiteljske preskušnje) se začni) lotos v Ljubljani 3. aprila (oglasila se sprejme do 29. t. m.) in v Gradei 20. aprila (oglasila do 10. aprila).
(V Cel ji) je 4. t, m. umeri ondotni ravnatelj doško šole, g. Juri T r i b n i k. Pokojnik je bil znan izversten muzik, v prejšnjih boljših časih tudi vnet za slovensko reč in zložil nekaj slovenskih pesmi. Več o blagem pokojniku bi radi priobčili, ako bi kateri njegovih bližnjih znan-
cev nam kaj sporočiti hotel. Pogreb njegov je bil, kakor se nam poroča, jako lep. Tovariši so mu nagrobnico peli.
(Vabilo). Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnico in Brežice bo imelo v četrtek dne 6. aprila shod na Vidmu. Dnevni red: Prečitanje zapisnika od 4. nov. 1875. 2. Poročilo odseka v pregledovanju računov izvoljnega. 3. Poročilo komiteja v presojo pisank izvoljenega. 4. Poročilo delegata o zborovanji staj. „Lehrerbunda“ dne 15. in 16. sept. v Mariboru. 5. Prednašanja: aj o geometriji (g, Ornik), h) o zgodovini Slovencev (g. Kuustič). 6. Volitev delegata. 7. Določitev kraja in dneva za prihodni (majniški zJ)or. 8. Petje. 9. Predlogi.	Odbor.
(Šolska smešniča.) (Trago-komična pa resnična prigodba, kako nemškutarski starši otrokom merzenje do slovonščine vcepajo.j V noko šolo okraja M. na slov. Stirskem pride nekov novinec P. v šolo. Roditelji njegovi so rojeni slov. viličarji. Pa glej, kako otroko odgojujejo! Novinec v šolo stopivši pozdravi učitelja: „Gut rnurgn, herr Lehrer, jic bin i do!“ Odkaže se mu prostor. On sedi mirno ter gleda slovensko podučevajočega učitelja. Vsi otroci so lepo slovensko odgovarjali. Ko pa učitelji P-a vpraša, odreže se ta: „Dea votr bot. ksokt i dort’ nit di šihe bindišo sproh redn “ Na vsakokratno prigovarjanje učiteljevo, ka naj slovensko govori, odgovori mu P. vselej s apodiktičnim: „1 moag nit.“ Tako je trajalo blizo mesec dnij, potem sc učiteljevemu trudu vendar posreči slovensko besedo od njega dobiti. Vprašal boš, dragi sobrate, kaj je zdaj z učencom P.? Le poterpljenje, dragi čitatelj, vsaj ga jo moral učitelj še več imeti! — Kakor hitro seje tedaj učitelju posrečilo pcrvo slovensko besedo iz P-a spraviti, spreobernil so je zavscm, postal je iz Savla Pavel. Zdaj (nij še minolo leto dnij kar hodi v šolo) pa je eden najpridnejših v celem razredu ter po nobeni ceni nemške besede iz njega ne izvabiš. Samo enkrat v celem lem času ga je še „nemški duh“ obletel. Pri razlaganju poklekovanja (Kniebeugung) pove katehet, da so samo z enim kolenom poklekue. Komaj katehet to izusti, oglasi se naš P. ter pravi: „Gospod, tako jo po slovensko, po nemško pa je drugače! „No kako pa jo po nemško?" vpraša ga katehet. P. stopi izklopi, ter se verže z obema kolenoma na tla rekoč: „Po nemško je tako." —Od istega časa pa mu nij več taka „manira“ na misel prišla.	T. B. H.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Sl ovc tiski Bistrici (5 r. š.) s 560 (420) gld. do 28. marca na kr. š. svet 2 podučiteljski službi v Ptuju (5 r. š.) s 560 (420 gld.) in 60 gld. za stan. do 31. marca na kr. š. Svet. Služba podučiteljice v Ljutomeru s 560 (420) gld. do 1. aprila na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Kaligar, podučitelj v Sevnici, zač. učitelj v Toplicah na Kranjskem. G. Jul. Flis, podučitelj v Teharjih. G. France Ži-her, podučitelj v Vurmborgu, g. Jak. Ulčar, učitelj v Polju, g. Svojmir Zolgar, podučitelj v Laškem tergu.
Na Kranjskem: G. Fr. Medic, učitelj na Verhniki jo umori.
Služba podučitelj a oziroma podučiteljice
na četverorazredni šoli v Smarji poleg Jelševca z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem, (proviz. z 50 for. poboljšeka) se razpisuje. Prošnje se imajo do 15. Aprila 1870 oposlati krajnemu šolskemu svetu v Šmarji. (St. Marein bei Erlachstein.)
Okrajni šolki svet šmarski, dne i. sušca i87o.
I—2	Pervosednik:	II it n m	I, r.
— 100 -Winikarjeve pisanke,
ki se zdaj po slovenskem v obče upeljujcjo, se dobč se slovenskim in nemškim napisom pri
Fr. Kartinu,
1—2	trgovcu	v	Št.	Jurji	na	juž.	železnici
pri Oclji.
Učiteljska služba 2-2
v Framu poleg Maribora je razpisana. Prosilci naj svoje prošnje vlože s potrebnimi spričevali do 15. marca pri ta-mošnjem krajnem šolskem svetu.
Krajni šolski svet v Framu, dne 20. febr. 1876.
Divjak.
3-3 Učiteljska sl neba
na enorazreduej narodnej šoli ua Gorici poleg Gornjegrada z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi imaje svoje prošnje potem predstavljene šolske oblasti do 15. sušca t. 1. oposlati krajnemu šolskemu svetovalstvu na Gorici pošta Mozirje.
Okrajni šolski svet Gornjegradski, dne 10. februarja 1876.
Prvoscdnlk: linam 1. r.
3-3	M*oilueiteljska služba
na četverorazredni narodni šoli v St. Jurji pol. južne železnico z dohodki III. razreda se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potom predstavljene šolske gospodske vposlati krsjnemu šolskemu svetu v Št. Jurji poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Celjski, dn6 2. februarja 1875.
Predsednik: linam l. r.
Oznanilo,
(mod tiskom doulo.)
Dno 5. aprila zvečer zboruje „8avinsko učiteljsko društvo1* na Vranskem. Ob 7. uri so začno odborova soja. Po soji sc bodo predavalo in sicer: 1) Rad. Škoflek: „Nujna potreba združevanja v p o speli odgojo otrok.1* 2) 11. Soršak: „Uljudnost.“ 3) S. Meglič: „Nekaj o novejših šolskih predmetih. Potem zabava in petjo.	Odbor.
Lastništvo „Učitcljsko društvo za slov. Štajor.11 Za nredn. odgovoron Drag. Lorene. — ,1. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.