St. 2S0 Poštnina poračunana (O. C. con ta post«) ____. ktc.II'I ___.__H^Ma^^^^HBaBaaaB^MH^Ma^^B V Trsta, v tatrtak. 20. oktobra 1927. Posamezna Številka 30 cent. Letnik H| L4®t izhaja vsaki d'; ' a ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, 3 mesece L 22.—, ^ f —, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno L 6.50 več. _"i S ilke 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora v iirokosti i trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrtnice, zahvala, ~' 1 L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. na prvi strani L 2.— A ___ EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosu& Carducci št. 7, I. n. -— TeleL št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Paric. Današnja Japonska Na Japonskem je končno i vpeljana splošna volilna pravica. Brez dvoma bo to dejstvo v marsičem spremenilo zadržanje te države napram ostalemu svetu. V čem ravno se bodo pokazale azpremembe, bomo videli pač šele v bodočih letih. Dotlej si pa površno oglejmo najvažnejši problem te mlade in mogočne dežele. Za nekaj desetletij sem se trudi Nova Japonska, da bi se uvrstila med prve svetovne si-i le. To je poskušala doseči s po-J močjo krepke armade in mo-' gočnega, brodovja. Tem potom si je osvojila Korejo, otok For-mozo in del Mandžurije. Kitajsko, največjo silo v Aziji, je v vojni premagala in v Mandžuriji je porazila celo veliko Rusijo. Kaj bo počela v bodoče? Ne vtio; dejstvo pa je, da se je tudi na Japonskem začel pojavljati antimilitaristični duh, ki ne Želi več slediti vojaškim pohlepom. Nič več si ne želijo vojn pač pa miru, da bi trgovali in živeli v blaginji. Posledica tega je bila, da je Japonska zmanišalai armado in vojno mornarico in da propagira prijateljstvo med narodi. Japonci, so izredno trezen in bistroumen narod. Davno so opazili, da se Zapad pomika s hitrimi koraki proti napredku in da Vzhod ne gane nikamor. S čudovito energijo se je Japonska otresla iztočnega dremanja in hitela za Zapadom. Njeni uspehi v tem oziru so bili tolikšni, da so še vedno eden največjih čudežev danaSnjega sveta. Videti je bilo, da so Japonci izpremenili celo svojo nrav. Vidnih posledic tega je nešteto. Nekatera izmed naj slikovite j-Sili starih japonskih mest so se iz prem eni 1 a v modernejša trgovska središča. Preprosta in lepa narodna noša izginja, namesto nje pa epažamo po vseh f mestih evropske obleke, evropske klobuke in drugo; med žen-s!vom pa že zmaguje moda pristriženih las. Kaj je bil prvotni vzrok, ki je tako izpremenil Japonsko; ki jo je takorekoč prisilil, da si je egradila tovarne, da je poslala v predilnice svoje otroke in da si je zgradila tuko močno mornarico? Odgovor je kratek: Kruh! Japonska ni od narave bogata dežela. Manj nego šestnajst odstotkov njene zemlje je obdelane. Ostalo tvorijo gore, skalnate divjine in gozdovi. Leta 1852., ko se je Japonska šele začela odpirati zunanji trgovini, je štela komaj 36 milijonov prebivalcev, ko je pa začela posnemati naše načine življenja, je začelo slednje močno naraščati. Osvojili so si na primer našo zapadno medicinsko znanost, s katero so zmanjšali smrtne slučaje in dvignili število rojstev. Leta 1906. je prebivalstvo doseglo število 48 milijonov, danes pa Štejejo Japonci okoli 56 milijonov duš. To pa pomen j a, da Živi na vsakem kvadratnem kilometru Japonske povprečno 180 ljudi — in vsi ti ljudje mo-. rajo jesti V dobrih starih časih je bilo življenje naj Japonskem lahko tn po ceni. Kaj so se ljudje tedaj brigali za nizke plače in mezde, ko si z vinarjem kupil lahko marsikaj. Obleka ubož-nega človeka je bila tako neznatna in tako po ceni kot le kaj. Živila so dobivali z riževih polj in iz morja — oboje je bilo po ceni. Ljudje so bili utrjeni in niso se zmenili za mraz. V ostrih, hudih zimah, ko je vsak tujec zdihoval in se zavijal v kožuh, so Japonci korakali po ulicah v obleki, ki ni niti zaslužila tega imena, in spali v lesenih sobah s polprozornimi papirnatimi okni. Danes je vse drugače, danes zna tudi Japonec ceniti udobnosti zapadnega življenja. Topla soba mu ugaja; spoznava, da je udobnejše sedeti na stolu ka.kor na tleh; namesto fskla-danice trdih žimnic se poslužuje mehkih in udobnih evropskih p°stelj. Nič več ni moderni Japonec zadovoljen samo z rižem in morsko hrano. Najprej je začel povpraševati po takih etvareh kot je mleko, kar bi njegov stari oče ' smatral za nečuveno potrato. V grobu bi se obrnil ded, Če bi vedel o tem! Japonska vlada se je trudila, da je navadila narod na vsakdanje uživanje mesa. Japonci iz prejšnjih časov so bili res utrjeni, toda bili so majhnih in drobnih postav, vlada pa je menila, da se bo rod z uživanjem mesa izboljšal. Zgodilo se je res tako. Zapadna hrana, sedenje na stolih in življenje po nade m zapadnem načinu je Japoce izboljšalo, postali so bolj razviti v vsakem oziru. Toda vse to stane denar! Dežela je prisiljena zaslužiti več od tujega sveta, če hoče, da bo njeno ljudstvo živelo. Naj se trudijo kakor hočejo, Japonska mu ne more dati dovolj kruha. Japonski pisatelji se vprašujejo, kaj se bo zgodilo, kadar bo prebivalstvo na osemdeset milijonov, kar se lahko zgodi že v prihodnjih dvajsetih ali tridesetih letih. Kje bo prostora za vse? Kako se bodo preživeli? Stari državniki na Japonskem so menili, da ni treba drugega kot zavzeti in osvojiti tuje debele in naseliti v njih Japonce. V tem je tudi tičal pravi vzrok vojne s Kitajsko in z Rusijo. Japonska se je na vojne pripravila skrbno in temeljito. Zmagala je, dobila je nove pokrajine, celo Korejo, južno Mandžurijo, Formozo in južno polovico otoka Sahalina. Velike množice Japoncev so odšle, da se naselijo v teh pokrajinah. Toda kmalu so spoznali, da je bolje biti doma ubožen kot pa živeti sam na tujem. Spoznali so nadalje tudi, da so kitajski trgovci zviti in pretkani ter da se je težko boriti proti njim-Prav malo Japoncev se je naselilo v osvojenih deželah. Potem so se želeli izseljevati v Ameriko in Kanado, toda A-merika in Kanada jih nista hoteli in sta sprejeli posebne zakone proti njim. In v vsem tem času je japonsko prebivalstvo stalno naraščalo. Kaj je storiti z malimi Japonski, ki se porajajo vsak dan? Čim več jih bo, tem močnejši bo narod, pravijo nekateri državniki. To je res, a s tem ne bodo nasitili otrok. Nekateri Japonci so mnenja, da se v bodoče Japonska ne bo širila toliko v Mandžuriji in Kitajski, kolikor v Braziliji in na toplih otokih v Pacifiku. Morda bo tudi kaj možnosti za naselitev v Mehiki. Na nekaterih otokih Tihega oceana najdemo že danes cvetoče japonske naselbine in. nekaj japonskih kolonij šteje danes tudi Brazilija. . Morda se zgodi, da bomo v letih, ki pridejo, videli Veliko Japonsko, ki bo s svojimi otroci posejala Južno Ameriko kakor je podobno storila Britanija v Kanadi, Avstraliji in marsikje drugod. — (Po mesečniku «My Magazine»). Povratek prestolonaslednika t San Rossore RIM, 19. Agencija «Radio Na-zionale» poroča, da je včeraj o-poldne prestolonaslednik v Ra-pallu posetil vzgojiteljico kraljevske hiše gospo Rrau, pri kateri je ostal tudi na obedu. Ob 14. uri pa se je prestolonaslednik odpravil proti San Rossoru, kamor je prispel ob 18.30. Tržaško šolsko skrbništvo RIM, 19. Agencija «Informa-tore della Stampa» je prinesla pred Časom vest, da bo področje sedanjega šolskega skrbništva v Trstu razdeljeno v dva dela in se bo poleg tržaškega ustanovilo še goriško šolsko skrbništvo. Danes omenjena agencija to svojo vest zanika. Interpolacija senatorja VI tel U j a RIM, 19. Senator Vitelli je vložil pri predsedništvu vlade interpelacijo, v kateri prosi načelnika vlade kot prvega ministra in pa ministra za. pravosodje in vere za zagotovilo, da ne bodo uvedene v zakonih, ki se nanašajo na odnošaje med Italijo in sveto stolico, nikake novotarije oziroma spremembe. Trčenje dveh parni kov ob kanadski obali QUEBEC, 19. Italijanski trgovski paraik «Vulcano» in francoski parnik «Union» sta se v bližini rta Father trčila. «Vul-cano» se je takoj po trčenju potopil. Posadka se je rešila. notranje preseljevanje in melioracija zemljlšft RIM, 19. Na osebno prizadevanje načelnika vlade je dovolila lombardska hranilnica posojilo v znesku 3 milijone lir za zgradbe hiš in gospodarskih poslopij v občini Terralba v pokrajini Ca#liari, v kateri so bila ravnokar dovršena velika melioracijska dela. Meliorirana so bila razsežna zemljišča, ki sedaj lahko služijo poljedelstvu. Na njih se more naseliti in najti obilo plodonosnega dela na stotine kmetskih družin iz onih pokrajin, ki so pregoato naseljene. Zaenkrat se bo za poskušnjo naselilo na teh zemljiščih okrog 100 družin iz pokrajine Polesina. Bo to prvi nad vse važni poskus preseljevanja v državi. Taka preseljevanja namerava seveda z vso previdnostjo izvajati fašistovska vlada, ki hoče na ta način po možnosti izenačiti gostoto prebivalstva po posameznih pokrajinah Italije, istočasno pa tudi premagati ovire, ki se stavijo italijanskemu izseljevanju v inozemstvo, in temu poslednjemu preseljevanju dati novo smer. Rimsko vprslon]^ Rimska agencija o zahtevah sv. stolice RIM, 19. V vatikanskih krogih se zelo živahno razpravlja in ugiba o zahtevah, katere bo stavilo državno tajništvo pri eventuelnih uradnih pogajanjih z italijansko vlado v svrho rešitve dolgoletnega spora. Kakor doznava agencija «In-formatore della Stampa», kot pravi poročilo, iz zanesljivih virov, bo stavil Vatikan sledeči zahtevi političnega značaja: 1.) priznanje absolutne lastnine nad apostolskimi palačami, katere do sedaj samo uživa, in 2.) uradno priznanje .posvetne o-blasti papeža nad papeškim o-zemljem. Glede poslednje zahteve, pravi omenjena agencija, da bo zahtevala sveta stolica, da pride pod papeško posvetno oblast tudi *razsežno ozemlje, ki se nahaja za Vatikanom in ki ga je sveta stolica kupila s pomočjo posojila banke Morgan. Na tem ozemlju bi se imela zgraditi poslopja posameznih inozemskih poslaništev pri Vatikanu in pa nekatera poslopja za urade ter učne in dobrodelne zavode. Te zahteve je sestavil na izrecno željo papeža kardinal Elirle že tedaj, ko mu je bilo poverjeno vodstvo vatikanske knjižnice. RIM, 19. «Foglio d'Ordini», ki bo prinesel napovedani odgovor vatikanskemu glasilu glede rimskega vprašanja, bo izšel šele jutri, v četrtek. Dijaft pHpfTBi tatin v Pazin javna dobrodelna ustanova RIM, 19. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji Številki kraljevi ukaz z dne 16. septembra 1927., številka> 18—51, glasom katerega se proglaša na predlog* prvega ministra podporno društvo za siromašne dijake s sedežem v Pazinu za javno dobrodelno ustanovo, in sicer v zmislu člena 1. zakona z dne 17. julija 1890., številka 69 -72. Z društvenim premoženjem bodo ustanovljeni štipendiji za siromašne dijake iz pulske pokrajine. Uprava društvenega premoženja se poveri dobrodelni kongregaciji v Pazinu. Trgovinski atašeji bodo imenovani pri nekaterih grških poslaništvih v inozemstvu RIM, 19. Agenciji «di Roma« poročajo iz Aten, da je grško ministrstvo za narodno gospodarstvo sklenilo izdati odlok, po katerem bodo pri večjih grških poslaništvih v evropskih državah imenovani trgovinski atašeji. Spomenik padlim švicarskim gardistom se odkrije danes RIM, 19. Jutri se bo vršilo v Vatikanu slovesno odkritje spomenika švicarskim gardistom, ki so o priliki plenitve Rima do poslednjega moža padli na obzidju Vatikana ter s tem omogočili beg takratnega papeža v angelski grad. Odkritju spomenika bodo prisostvovali tudi mnogi romarji iz Švice, ki so danes prispeli v Rim. Proces proti kapetanu Gluliet-tiju preložen RIM, 19. Prjoces proti bivšemu poslancu in pomorskemu kapetanu Giuliettiju in njegovim tovarišem, ki so obdolženi poneverbe milanskih fondov zveze pristaniških delavcev, se ne bo pričel 29. oktobra, kot je bilo pred kratkim napovedano, ampak je bil preložen na dan 23. novembra. Proces se bo vršil, kot znano, pred 13. sekcijo rimskega sodišča. Kardinal Massi pri kralju ^ * RIM, 19. Kakor poroča agencija «Raxlio Nazionale», je sprejel Njegovo Veličanstvo kralj včeraj popoldne v San Rossoru kardinala Massija, nadškofa v Pisi. Pridržal ga je pri sebi približno eno uro v prisrčnem razgovoru. Ob zaključku avdijence je predstavil kardinal kralju svoja dva tajnika mons. Calan-dro in mons. Modeno. Bivši poslanec Bergamo obsojen na poldrugi mesec zapora BOLOGNA, 19. Bivši republikanski poslanec Marij Bergamo bi se bil moral zagovarjati pred tretjo sekcijo bolonjskega sodišča radi hujskanja k razrednemu sovraštvu, radi nedovoljene nošnje orožja, radi razdeljevanja nezakonitih letakov in še več drugih prestopkov. Ker ga niso mogli najti, ga je sodišče obsodilo v kontumaciji na poldrugi mesec zapora. Bivši poslanec Nlcolussi pobegnil v inozemstvo TRIDENT, 19. «11 Brennero» je včeraj objavil vest, da je bivši nemški poslanec iz Poadižja dr. Reut-Nicolussi skrivaj prekoračil mejo. Zastopniku nekega lista v Inomostu je izjavil, da je pobegnil iz Italije, ker bi ga bili sicer izgnali. Prevzel bo tajništvo pri pangermanističnem italofobskem udruženju «An-dreas Hofer» v Munchenu na Bavarskem. «11 Brennero» dodaja tej vesti komentar, v katerem pravi, da se zahvaljuje bivšemu poslancu, ker je Italijane rešil svoje ne preveč priljubljene prisotnosti, in zaključuje: «Naj bi v Nemčiji našel oni mir, ki ga, kakor je naravno, ni mogel najti med nami, ker se je odtegnil dolžnostim, ki jih je imel kot italijanski državljan. OHertn leseoskesa imim madžarsko poslanske zbornice BUDIMPEŠTA, 19. Včeraj se je po štirih mesecih počitnic spet sestala madžarska poslanska zbornica. Vlada je bila sklenila, da ji predloži najprej zakonske osnutke nepolitične narave. Po prehodu na dnevni red je socialno demokratski poslanec Proppar pri razpravi o proglasitvi 15. marca za naroden praznik zahteval popolno svobodo tiska, amnestijo za politične izseljence in da se naj odpošlje v Francijo glede zadeve Paleolo-gue poseben parlamentaren odbor. Odgovoril mu je ministrski predsednik grof Bethlen z daljšim govorom. O tisku je dejal, da je na Madžarskem docela svoboden. Z ozirom na amnestijo političnih izseljencev je navedel Anglijo in Francijo ter njuno postopanje proti komunistom. Glede note Palčologuea pa je zatrdil, da si madžarska vlada želi eventuelnih pogajanj, vendar pa ne bo odposlan za to poseben parlamentaren odbor, ker bodo morala biti pogajanja v vsakem slučaju zelo zaupna. Volitve v norveško poslansko zbornico OSLO, 18. Včeraj so se vršile po vsej državi volitve v državni zbor. Izidi volitev še niso znani v vseh podrobnostih. Kot pa računajo tukajšnji politični krogi, bo delavska Istranka na račun desnice pridobila mnogo poslanskih mandatov. Dosedanja konservativna vladna večina je imela v norveški poslanski zbornici (Storthing) malenkostno večino dveh glasov. Spričo tega prevladuje mnenje, da bo sedanja' vlada pod vodstvom Lykkeja takoj po volitvah padla. Utrtilkocliska debata v Jugoslavenski narodni skupščini zaključena BEOGRAD, 19. Današnja dopoldanska seja jugoslovenske narodne skupščine se je pričela ob 9. uri dopoldne in so se je udeležili skoro vsi narodni poslanci. Seja je bila zelo živahna. Kot glavni govornik je nastopil davi načelnik poslanskega kluba samostojnih demokratov Pribićević, ki je na dolgo govoril o vladni volilni politiki. Nadalje sta med mnogimi drugimi govorniki govorila tudi ministra dr. Subotić in Vlada An-drič. Verifikacijska debata je bila zaključena že dopoldne in takoj je začasni predsednik skupščine dr. Peric odredil glasovanje glede verifikacije treh s strani skupščinskega verifi-kacijskega odbora nepotrjenih poslanskih mandatov. Verifikacijski odbor je v svojem tozadevnem poročilu predlagal, da se odgodi rešitev o izvolitvi Boška Željkoviea, izvoljenega v bihačkem volilnem o-krožju, in da se odredi tozadevna anketa, ki bi se naj vršila v mestu Sokolovu. Glede Miljuti-na Popovića, ki je bil izvoljen v sarajevskem volilnem okrožju, je verifikacij ski odbor predlagal, naj se glede njegove izvolitve izvede preiskava pri nekaterih voliščih v Sarajevu. Poslanski mandat Miloša Vukiče-viča, sina ministrskega predsednika Vukičevića., pa verifikacij-ski odbor ni odobril, ker Miloš Vukičević še ni dosegel 30 let starosti, ki je po ustavi predpisana za poslanskega kandidata. Poročilo in predloge skupščinskega verifikacij skega odbora je večina sprejela. JasensKo zasedanje jugoslovanske narodne skupščine se otvori danes BEOGRAD, 19. V zmislu ustave se otvori jutri dopoldne ob 9. uri redno zasedanje jugoslovenske narodne skupščine, listava predvideva, da se na tej seji prečita kraljev ukaz in da se nato izvede volitev stalnega predsedništva narodne skupščine. Na sledečih sejah se bodo izvolili stalni odbori narodne skupščine, in sicer zakonodajni, finančni, imunitetni odbor, odbor za prošnje in pritožbe ter administrativni odbor. Položaj nemike vlade Pred razpravo o načrtu Šolskega zakona BERLIN, 19. V vladnih krogih upajo, da bo kljub z nemško ljudsko stranko nastalimi težkočami mogoče šolski zakon spraviti pod streho. Seveda bo treba pri vladnem načrtu izvesti še nekaj bistvenih sprememb. Glavne težkoče obstojajo v tozadevnem finančnem vprašanju. Prvo čitanje zakonskega osnutka se ima dokončati še tekom tega tedna. Glavni boj pa se bo bil potem v državnozborskih odborih. Vsekakor pa položaj ni tako napet, da bi grozila neposredna vladna in koalicijska kriza. Demokrati so sklenili, da bodo načrt šolskega zakona odklonili, ker vidijo v njem nevarnost za nemško duhovno življenje. Zanimivo je, da se je v go. vorniško listo dala vpisati tudi stara komunistinja Klara Zetkin, ki je nalašč zato prišla iz Moskve v Berlin. Litovska vlada toži Poljsko pri Družbi narodov ŽENEVA, 19. Litovska vlada je izročila glavnemu tajništvu Družbe narodov listine, v katerih se pritožuje proti Poljski, sklicujoč se na člen 11. pogodbe, ki se tiče sporov, ki bi utegnili motiti svetovni mir. Ljapčev obsoja početje koini-tašev SOFIJA, 19. Ministrski predsednik Ljapčev je v sobranju govoril o proglasitvi obsednega stanja v petriškem in čusten-dilskem okrožju. Obžaloval je zadnje incidente, ki so se dogodili na jugoslovenskih tleh in je ob tej priliki naglašal, da je ju-goslovenski poslanik v Sofiji zelo prijateljsko nastopal. Svoj govor je Ljapčev zaključil z izjavo, da je atentat, ki so ga ko-mitaši zagrešili na jugoslovenskih tleh, neodpustljiv, nečloveški in vsega obsojanja vreden. Rekel je tudi, da takšna dejanja v največji meri ogrožajo interese bolgarskega naroda. f Jk ZAVOD D».BONCMA-FI«tni 1 I TB5T VU-P.PIUI 2S TELINT.4«-05 I LmMm m9 j + fK(Dai»suj 1 n NORAVLJtnjS ZAJAMiENOVTKrt OTlEH 1 jj^g^. n>S>tWFU»TII^U&IOTW |0>IH I>tW>MUfUt KH2.1H7. 1 nwwMaMMMBMmHuaniinii«iwMiaM«iniiiiH«niM«uuiMM3 Manifest angleško liberalne stranke LONDON, 19. Angleška liberalna stranka je izdala manifest, v katerem prevzema formalno obveznost, da bo delovala na to, da se izroči vsak mednaroden spor juridičnega značaja mednarodnemu sodišču v Haagu, da se sklene čim več arbitražnih pogodb, da se bo skrčilo angleško pomorsko oboroževanje Anglije na minimum, ki je potreben za imperij ter da se Anglija odpove tekmovanju z Združenimi državami v pomorskem oboroževanju v kakršnikoli obliki. Nadalje se je stranka v tem manifestu obvezala pospeševati kodifikacijo in definicijo mednarodnega prava. Manifest naj bi imel namen, pripraviti angleško javnost na zasedanje osrednjega sveta zveze za Družbo narodov. Na tem zasedanju bo imel v petek lord Cecil važen govor. Govorila bosta pa tudi Lloyd George in lord Gray. Dogodki na Balkanu in odnošaji med Italijo in Jugo« slavijo PARIZ, 19. «Temps» objavlja uvodnik, v katerem govori o dogodkih, ki so se odigrali v zadnjem času na Balkanu. List ugotavlja pred vsem, da je spor, ki je nastal po umoru Zena bega, spet opozoril na položaj na Balkanu, ki je nastal po posrednih in neposrednih vplivih. Umor Zena bega, pravi «Temps», ima to {>osebnost, da ga ni izvršil kakšen nasprotnik vlade, marveč Albanec, ki je mislil, da vodi ta diplomat politiko, ki jo ni mogoče spraviti v sklad s politiko, ki jo uradno vodi albanska vlada. List podaja kratek življenjepis Zena bega, govori spet o položaju na Balkanu in nadaljuje: «Vse zlo izhaja iz ozračja, u-stvarjenega v tem delu Evrope radi napetosti odnošajev med Rimom in Beogradom, napetosti, ki povzroča, da se vsak incident v tistih krajih smatra za prav posebno resnega. «Temps» zaključuje: «Č.e se v zadnjem času z italijanske strani z manjšo ostrostjo razpravlja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, treba kljub temu naglasiti, da do sedaj Še ni bil storjen pravi korak za pravično in trajno rešitev italijansko-jugo-slovenskega nesporazumljenja. Ta rešitev pa je neobhodno potrebna za konsolidacijo evrop-skega miru. In ni nobenega dvoma, da bo onega dne, ko 1k> zaupanje med Rimom in Beogradom spet vzpostavljeno, izginilo samo po sebi ono umetno vznemirjenje, ki ustvarja mučen položaj na Balkanu in ki se izpreminja v atentate in zločinska podjetja neodgovornih ele-mentov.» Emisija poljskega posojila v New-Yorku NEW-YORK, 19. Včeraj jo bančni konsorcij pod vodstvom družb Haraiman, Guaranty Trust Comp. in MarshalL Fields razpisalo 45 milijonov dolarjev 7 odstotnega poljskega posojila z odplačilno dobo 20 let na tečaj 92. Iz tozadevnih podatkov o poljskem gospodarstvu slodi, da je pridobivanje cinka na Poljskem na drugem mestu v Evropi. Poljska zunanja posojila znašajo v celoti okrog 139 milijonov dolarjev. Bolgarski kralj Boris obolel v Bratislavi BRATISLAVA, 19. Prvotno so listi poročali, da se bo bolgarski kralj Boris i>o svojem letovanju po zapadni Evropi in Italiji povrnil v domovino. Odločil pa se je, da poseti svojega očeta, bivšega bolgarskega kralja, ki prebiva na Cehoslova-škem. Sedaj se nahaja v Bratislavi in je na lahko obolel. Zdravniško pomoč mu nudi profesor Erckelentz. n. •EDINOST* V Trstu, dne 20. oktobra 1927." Splošna radarska stavka na španskem " MADRID, 19. V asturskih premogovnikih je bila proglašena splošna stavka. Do poslednjega trenotka so domnevali, da se bo spos* med lastniki premogovnikov in rudarji mirnim potom poravnal. Kriza je nastala povodom visokih cen španskega premoga, ki ni mogel konkurirati z angleškim. V poslednjih šestih mesecih je skušala vlada kolikor mogoče povečati rabo domačega premoga. Lastniki premogovnikov so se morali odreči velikemu delu dobička in rudarjem je bil podaljšan delovni urnik. Rudarji so se spr^a vdali in so pričeli delati po pol ure na dan več, kot prej. Sedaj so pa nenadoma proglasili stavko radi nekega spornega vprašanja, ki se nanaša na delovne tarife. Miss Oraysom odložila svoj prekooceanski polet OLD ORCHARD, 19. Miss Grajson. ki je prvotno nameravala nastopiti svoj prekooceanski polet, čim bi se vremenske prilike, ki so sedaj zelo neugodne, spremenile, se je v poslednjem trenotku odločila, da odloži svojo namero do prihodnje pomladi. Cestes in Le Brix na potu v Bnenos Aires RIO DE JANEIRO, 19. Danes ob 5.26 zjutraj sta odletela francoska letalca Costes in Le Brix proti argentinski prestolici Bne-nos Aires. Od tam poročajo, da je sklenila argentinska vlada sprejeti oba francoska letalca kot gesta argentinske republike. Argentinski listi so prinesli dolge članke, v katerih poveličujejo veliki prekooceanski polet obeh Francozov. Letali «B 123 v Lisbono bržkone 25. oktobra. Predvidevajo, da bo naslednjega dne že v Parizu. Ni pa še znano, če jo bo ludi na tem poleni spremljal kapetan Haldeman, ki je ž njo letel preko Atlantskega occana. Politične beležke Dele vanje komunistične opozicije in moskovska «Fravda» Dasi osrednji i z vrše val ni odbor komunistične stranke brezobzirno preprečuje vsako akcijo opozicije, se vendar njeno delovanje ni prokinilo in niti ne pojema, marveč se nasprotno dozdeva, da se je v poslednjem času še razširilo. Opozi-cionalci so se oprijeli nezakonitih sredstev in organizirajo tajne tiskarne ter razširjajo na vse mogoče načine svojo pi|>-pagandno literaturo. Spričo tega je bila komunistična konti oina komisija prisiljena, da se posveti z vso energijo preprečevanju opozicijskega delovanja in izključevanju opozi-cicnalcev iz komunistične stanke. Pričela je izganjati iz ko m l ^t i čni li vrst tudi ugledne osebnosti, kol so to Serebr-jakov, Precbiaženski in dr. Moskovska «Pravda» je v u-vodnem členku, ki ga je prinesla v svoji številki z dne 14. oktobra, protestirala proti nezakonitemu delovanju opozicije, ki je naperjeno proti stranki, in je ugotovila, da so nasprotniki vladnih komunistov napram kongresu sovjeiov zavzeli odločno borbeno stališče. Kot sledi iz omenjenega članka, namerava opozicija osnovati novo komunistično stranko. V zvezi s tem svojim namenom se v poslednjem času po vsej Rusiji naglo in intenzivno pripravlja ustanovitev neodvisne in nezakonite strankarske organizacije. Sem spada tudi u-stanavljanje nezakonitih opozicijskih tiskarn. «Radi tega se ni smelo tako postopanje opozicije dovoliti niti za trenolek in je bilo treba pod vzet i napram nasprotnikom najstrožje mere. Zato je imela osrednja kontrolna komisija prav, ko je izključila iz komunistične stranke Preobraženske-ga, Serebrjakova in Šarova, ki so bili odgovorni za one tajne nezakonite tiskarne. Stroge mere proti opoziciji so nujno potrebne.« V drugem delu članka «Pravde» se karakterizira delovanje opozicije v poslednjih dneh: «Opo-zicija se vedno bolj oddaljuje od Leninovih naukov. Opoeicio-nalci utemeljujejo trditve svojih polemikah z argumenti i naših javnih razrednih nasprotnikov.« Opozicija dvomi o ustvarjajoči sili socializma v Rusiji in dolži komunistično stranko, da se naslanja na kapitalizem, ter končno kritično presoja rezultate gospodarske politike ZSSR. «S takim postopanjem,« pravi člankar v «Pravdi», «proži opozicija roko razrednim nasprotnikom sovjetske vlade.* Članek se zaključuje z izjavo, «da ne bo komunistična stranka nikoli povesila boljševiškega praporja pred zastavo buržuj-ske demokracije.« Za «heroje» nezakonitih tiskarn pa ni in ne bo prostora v boljševiški hiši. Ta uvodnik pomeni, da je borba med komunistično stranko in njeno opozicijo v odločilni fazi. Stalinovci skušajo zadati opoziciji še enkrat pred kongresom težek udarec. Prekinili so borbo organov GPU proti izključenim opozicionalcem, ker so ti po svoji izključitvi postali pravzaprav že «protiboljševiki». V Rusiji se pojavljajo v poslednjem času povodom tega izključevanja nove opozicijske skupine. Med temi so «antistali-ncvci», «levi antistalinovci» in «bivši komunisti«, ki so bili že prej nasilno izključeni iz stranke. Rmski zdravniki -— žrtve ljudskega praznoverja Moskovski tisk navaja zanimanje javnosti znova na težke življenjske prilike podeželskih zdravnikov. Mlajši zdravniki o-stajajo rajši v mestih, dasi je v njih že preveč zdravnikov in se jim obeta spričo tega tudi tam le žalostna bodočnost. Moskovski dnevnik «Pravda» pravi, da se je tekom poslednjiJi šest mesecev pripetilo več napadov na podeželske zdravnik? Največ pozornosti so vzbudili umori treh zdravnikov za otroške bolezni. Prvi umor je bil izvršen v Sa-markandu. Zdravnik Mirles je zdravil otroka nekega Mirki-kjansa. Kljub skrbni negi je Mirkikjansov sin umrl. Oče u-mriega deteta se je zaklel, da. se bo maščeval nad zdravnikom. Sorodniki so mu pomagali, da je izvabil Mirlesa na ulico, češ da je potrebno njegove pomoči neko drugo dete. Na ulici pa ga je Mirkikjans nenadoma napadel in ga. zabodel z nožem. Zdravnik Mirles je bil na mestu mi*tev. Drug tak slučaj se je pripetil v Novemsibirsku, K zdravniku Tiber-Petrovu je prišel oče neke bolne deklice, ki jo je ta zdravil. Na vprašanje zdravnika: «Kako se bolnica počuti,» je odgovoril oče: « Umrla je». Po tej besedi pa je izvlekel izpod suknje sekiro in z dvema udarcema presekal zdravniku glavo. V Harkovu je bila umorjena zdravnica Estermanova. Delavka Kočetova se je zglasila pri njej nekega večera. Pozvala jo je v čakalnico rr jo z dvema streloma iz rev< verja ustrelila. Preiskovalnemu sodniku je Kočetova priznala, da je ubila zdravnico le radi tega, ker ji ni uspelo rešiti njenega otroka s mrt L Radi teh umorov je nastalo v ruskih zdi*«' niških krogih veliko vznemirjenje. Dasi so bili ubijalci omenjenih zdravnikov kaznovani — Mirkikjanec je bil obsojen na smrt potom ustre-litve, ostala dva morilca se ravno v tem času nahajata pred sodiščem, nasilja proti zdravnikom nočejo nehati. Prebivalstvo se vede napram zdravnikom zelo nevljudno in celo sovražno. O tem priča pismo, ki ga je prejel zdravstveni odbor har-kovske gubernije. Anonimni pisec poveličuje Kočetovo, ki je «maščevala» smrt svojega otroka in ob zaključku pravi, da «bomo tudi mi vsi obračunali z zdravniki in jih bomo iinčali». Ti dogodki so privedli mero-dajne činitelje do tega, da so se pričeli baviti z vprašanjem, kako zavarovati zdravnike pred tako žalostno usodo. Praktičnih sredstev za njihovo zaščito ni. Edini uspeh bi mogli doseči z razširjanjem ljudskih brošur in knjig o higijeni in sploh o zdravstvu, v katerih bo treba povdariti, da zdravnik ni čudo-delec, da se mnogo bolezni ne da ozdraviti in da tudi najboljši zdravniki ne ozdravijo vsakega bolnika. Uspehi te prosvetno-zdravstvene propagande se bodo pokazali Sele čez dalj časa. Do tedaj pa bo ostalo življenje podeželskih zdravnikov v Rusiji v neprestani nevarnosti. DNEVNE VESTI »toste ktfiifi in tiofltfs tfflift Oktobrska številka "Gospodarskega vestnika» prinaša o tem važnem vprašanju par važnih nasvetov, ki jih v naslednjem posnem-Ijemo: Naša, dežela je z izjemo Istre in Kras« pridelala več vina ko lani. Misli naših vinogradnikov se sedaj sučejo okrog vnovčenja težko pričakovanega pridelka, ki bo prav izboren. Ugibljejo o cenah, povprašujejo tu in tam za mnenje. Menda ne bo odveč, čc na tem mestu podamo nekaj misli glede bodočih cen. Predvsem moramo poudariti, da je bil«. lanska vinska ietina tako v notranjosti kakor pri nas precej pičla. To dejstvo je skozi leto in dan govorilo proti padanju cen, ki se niso le ohranile, marveč celo poskočile. Izboljšanje vrednosti lire in padanje cen drugim proizvodom ni imelo na vino nobenega vpliva. Letos zaznamujemo glede množine in tudi kakovosti obraten pojav. To se je začelo najprej izražati v cenah grozdja in sedaj mošta, ki so v starih pokrajinah kot pri nas precej nizke. Vino iz notranjosti države večinoma ne prihaja za naš trg v poštev. Vinske ceno starih pokrajin nam služijo kvečjemu le za merilo. Mi imamo svoje domače tržišče, na katero je naše vino navezano. Mislimo pred vsem na Gore in Pivko. Oni, ki dobro pozna Gore in Pivko, ve, da se je prebivalstvo teh krajev v konsumu vina zelo omejilo, da, omejilo se je celo v nakupovanju najnujnejših življenjskih potrebščin. Živina in rles, ki sta edini vir dohodkov, ne donašata vsaj trenotno nobenih pomembnih dohodkov. Blagostanje prebivalstva pa je edino merilo, na katero se moramo posebno pri prodaji vina zanašati. Denarne potrebo naših vinograd nikov so v današnjih časih obsežne. Zato se ne bomo čudili, ako bo to dejstvo vplivalo na tvorbo cen novega pridelka. Tudi ni pričakovati, da bi se lanske cene vina, ki so bile v primeri z drugimi pridelki izredno visoke, ohranile. Radi tega svetujemo vinogradnikom na^e dežele, naj bodo pri določanju cen skrajno previdni, kajti s cenami, ki niso v skladu s tržnimi razmerami, ne dosežemo nič drugega ko odgon kupcev iz kleti. Koledar za Istro «Narodni koledar za Istru - Fra-nina i Jurina - za prestopnu godinu 1923», tiskala in izdala tiskarna «Edinost» v Trstu, je izšel. Novi koledar za Istro bo prijetno iznenadi] vsakega, ki ga vzame v roko, kajti prepričal se bo, da pomeni v primeru z lanskim koledarjem velik korak naprej. Radi skrbno izbranega gradiva, ki mu tvori vsebino, radi obsega (192 strani), radi zanimivosti ter po-učnosti, člankov, povesti in pesmic in radi pestrosti slik smemo po vsem upravičeno reči, da je gotovo najboljši med dosedanjimi koledarji «Franina in Jurina». Seljak in izobraženec bo rad segel po tem koledarju, ker bo našel v njem polno zanimivih spisov iz najrazličnejših panog: iz zdravstva, gospodarstva, iz zgodovine in zemljepis ja domačih in tujih krajev, iz prirode itd. Z leposlovnimi spisi in pesmimi so v koledarju zastopani R. K. Jeretov, Viktor, Car Emin, V. Nazar, J. Tomič, Jovanovič -Batut, I. Mihovilović, M. Budisav-ljević in drugi. Poleg nekaterih prevodov iz slovstva drugih narodov jo po koledarju raztresenih mnogo narodnih pesmi in pripovedk. Izmed upodabljajočih umetnikov srečavamo Borisa Georgie-va, Franceta Goršeta, Bambiča, Cermaka in še nekatere. V poučnem in zabavnem delu koledarja se nam takoj predstavita Franina in Jurina s svojo običajno «ćakulico» in se seveda rajgovar-jata o najvažnejših dogodkih bližnje preteklosti. Stara znanca sta, kakor vedno, veselo razpoložena in na politiko se tudi dobro razumeta. Sledijo nekatere pesmi, R. Kataliniča božična povest «Zva-nic», nakar so seznanimo z vsebino Maeterlinckove knjige «2ivlje-nje termitov». J. Adamović piše v aktualnem članku o Cepićskem jezeru in o potrebi njegove izsušitve, ki jo zahtevajo gospodarski, pa tudi, in še bolj, zdravstveni razlogi. Obširno močvirnato ozemlje (preko 10 km2) je vzrok razširjevanju malarije, jetike in drugih bolezni v onem delu Istre. J. Adamović je v koledarju zastopan še z drugim, temeljitim člankom o jetiki. Daljšo, lepo povest «Papiri« je napisal Viktor Car Emin. Sledijo ji nekatere narodno pripovedke, poučni sestavki «Muha prenaša smrt», «Boljunska glagoljska kronikam, «Kako govore Bugari.» Za one, ki se radi pečajo z ugibanjem o bodočnosti, o sreči, ki jih čaka, in o drugih takšnih stvareh, je tudi poskrbljeno v članku «Kiro-mancija», ki je tudi ilustriran. Izmed gospodarskih člankov, ki bodo posebno zanimali istrskega kmeta, naj navedemo naslednje: »Domača ovca», «Ptice i pčele u voćarstvu», «0 svinjskoj kuzi», izvrsten članek o gnojenju, «Pravila kod hranidbe goveda«, «Preradba mlijeka» itd. Kmeta bo zanimal tudi spis o obveznem zavarovanju poljedelcev proti nezgodam pri delu. Poleg naštetega vsebuje koledar še mnogo drugih spinov, beletri-stičnih in poučnih. Mnogo drobiža je v njem posejanega, mnogo pregovorov, smernic itd. Kakor smo že omenili, vsebuje koledar tudi mnogo lepih slik. kar ga dela še bolj pestrega in zanimivega. Kakor prejšnja leta. tako sta tudi v koledarju za 1. 1928 razpisani dve nagradi za pravilno rešitev ugank. Koledar «J urine m Franine» toplo priporočamo. „NaS Glas" Izšla je pravkar 10. (oktobrska) številka tega mesečnika. Ima pestro in zanimivo vsebino. France Bevk pripoveduje, kako je ušivi tolmineski grof povabil Poljubinj-ce na pojedino; Ante Iveša nas v lepem članku seznanja z Borisom Georgievim, odličnim bolgarskim slikarjem, tajinstvenim popotnikom, idealistom in čudakom, ki izliva na platno čustva svoje globoke duše. Članek izpopolnjujejo reprodukcije nekaterih Georgievih del. V leposlovnem delu prinaša «Naš glas» še zadnji del Re-harjeve povesti «Peter Petrič»; s pesmimi so zastopani Penmč, Rehar in Drekonja. V «Kotičku za otroke« bodo mlajši čitatelji lista videli, kako je Bu-ci-bu stri debelega zmaja in ga je kralj radi tega imenoval za svojega ministra. Poleg tega bodo našli še več krajših pripovedk o zadnjem poljskem kralju, o turškem junaku Džuhi, o skopuhu, ki ga veseli Jakec opehari za zlat cekin, o Prestrelniku, ki ga je hudoba od same jeze predrla, ko je za Materjo Božjo hitela na Sv. Vi-šarje itd. Tudi nekaj pesmic je in pa lešnikov ,ob katerih bodo mlajši bralci lahko preizkusili svoje zobe. V delu «Znanost in vzgoja« nadaljuje prof. F. Peric svojo temeljito razpravo o življenjskem ustroju osebe. I. Br. nas seznanja z velikani svetovne literature, ki jih je Švedska akademija ovekovečila z Noblovo nagrado. Inž. I-iČ, ki nam je pred nekaj meseci obrazložil arhitekturo tržaške katedrale, je v tej številki zastopan z drugim zanimivim prispevkom. V «Listku» je polno drobiža iz domačih in tujih krajev. «Naš glas» izhaja enkrat na mesec. Stane 16 lir za celo leto in se naroča na naslov: «Na§ glas», Trie-ste, Casella postale 348. Skrčeaje občinskih aamešžencev ia skrčenje preobilnega Števila občiiz. Poročali smo že o spojitvah in združitvah nekaterih kraških občin. Kriterij, ki je vodil višje u-pravne oblasti pri teh ukrepih, je predvsem načelo zmanjšanja stroškov. Pri italijanskem upravnem sistemu je namreč obstoj tako malih, neznatnih občin, raztresenih po naši deželi skoraj nemogoč. Dotični občinski davkoplačevalci bi ne zmogli občinskih davčnih bremen za vzdrževanje samostojnega občinskega birokratičnega aparata pri tako malih okoliših. Zato pa so v notranjosti države tako majhne občine kot so pri nas jako redke. Zato nameravajo višje oblasti kot smo že poročali, skrčiti na minimum število občinskih nameščencev. Roko v roki s skrčenjem števila občin bo šlo pri nas tudi skrčenje števila občinskih uslužbencev sklenjeno na zadnji seji ministrskega sveta. Iz napol-uradnih vesti se doznava na pr., da izginejo v gornji soški dolini vse manjše občine, ker se spoje z občinami v glavnih krajih. Ostale bi občine Bovec, Kobarid, Tolmin, Grahovo, Cerkno, Idrija, potem na Kanalskem dvo občini, v Brdih dve, v Vipavski dolini štiri, na goriškem Krasu zopet dve. Te vesti niso sicer potrjene, gotovo je le, da so podobni predlogi že bili predloženi centralni vladi v Rimu. Z izvedbo teli spojitev bo seveda zvezano imenovanje novih občinskih načelnikov za tako velike občine. Obvezorallšia za poaesrečbe pri kmečkem delu. Kot smo že poročali, je uvedeno obvezno zavarovanje za kmetovalce glede nesreč na delu. Prispevek se plačuje v obliki male doklade pri. zemljikšem davku. Zavarovalnica Sv. Marko (Cassa mutua iu-fortuni agrari «San Marco»), ki izplačuje in vodi to obvezno zavarovalno akcijo za naše kraje, namerava ustanoviti kot drugod tudi po nekaterih naših krajih par obvezovališč za prvo pomoč ponesrečencem pri poljskem delu, kajti znano je dejstvo, da zavisi hitra ozdravitev in odstranitev posledic povzročenih po poškodbah, od hitre prve pomoči. Kje in kako boio ta obvezovališča poslovala, bomo še natanko poročali. RAZFUŠČENA DRUŠTVA Zadnja «Goriška stražam poroča o razpustitvi katoliških društev v ŠtoniažTi, Kamnjah in Črničah. — Motivacija ista kot pri že razpušče-nih, da so namreč delovala v nasprotju z nacionalnim redom. PROMOCIJA Naš trža«ki rojak g. Milovan Go-Ijevšček je bil te dni promoviran v Ljubljani za gradbenega inženirja. Čast i tam o! Osebna vest. Glavni tajnik in ravnatelj municipalnih uradov goriškega mesta com. Beviglia aw. Amerigo je bil te dneve premeščen v Benetke, kjer bo tudi generalni tajnik. Iz tržaSkega življenja * — Arto povozil im asmrtll iuntko Sinoči okoli 19. ure se je ustavil pred mestno bolnišnico osebni avtomobil, s katerega so dvignili priletno, po kmetiško oblečeno žensko, ki je bila ranjena na glavi in ni kazala nikakega znamenja življenja. Prenesli so jo v obvezo-valnico, toda komaj jo je zdravnik pogledal, je spoznal, da je nesreč-nica že mrtva; imela je prebito lobanjo in druge hude poškodbe na raznih delih telesa. Med osebami, ki so spremljale žensko, je bil tudi kmet Anton Frank, ki je povedal, da je reva njegova sestra, 58-letna vdova Ivanka Žandek, doma iz Prema pri II. Bistrici; povedal je tudi. da je njegovo sestro povozil avtomobil na cesti med II. Bistrico in Premom. Drugega pa ni znal povedati. Natančnejša pojasnila o nesreči je podal 30-letni geometer Osvald De Forno, ki je tudi spremljal Žandekovo. Povedal je, da je zaposlen pri civilnem ženiju v Žabicah pri II. Bistrici, odkoder se je včeraj popoldne okoli 17. ure odpravil v družbi stavbenika Ivana Rigonija, bivajočega v Žabicah, z njegovim avtomobilom v Gorico. Avto je vodil 50-letni šofer Fran Carner, tudi iz Žabic doma. Med-potoma, ko je avto privozil v bližino Mereč, je neka ženska, ki je dotlej šla ob strani ceste, nenadoma krenila proti sredi in tako prišla na pot avtomobilu. Radi premajhne razdalje —ženska je bila oddaljena komaj dva metra — šofer ni utegnil ustaviti avtomobila in tudi ni mogel zaviti vstran, ker je na drugi strani ceste korakal neki drujri moški. Čeprav se je šoferju posrečilo znatno zmanjšati brzino, je vendar avto zadel Žandekovo — bila je ravno ona — s precejšnjo silo od zadaj in jo podrl. Pri padcu je reva zadobila nevarno poškodbe, katerim je med prevozom v bolnišnico podlegla. Avtomobilisti so se ustavili v bližnji vasi, kjer so skuhali obuditi Žandekovo k zavesti. Tam so slučajno našli njenega brata, ki se je potem peljal z njimi v Trst. Šorferja ni bilo mogoče zaslišali, ker se je takoj nato, ko je oddal ponesrečenko v bolnišnico, odpeljal s svojim avtomobilom nezna-nokam. Huda nezgoda železničarja Pri delu na glavnem kolodvoru se je predpreteklo noč ponesrečil 40-letni železničar Konrad Camil-lini, stanujoč v ulici XXX. Settem bre št. 65. Ko je med delom hotel prekoračiti tir, na katerdm so razmikali železniške vozove, je prišel med odbijače, ki so ga silno stisnili čez trebuh. Drugi železničarji, ki so prihiteli na njegovo obupno vpitje, so ga sicer naglo rešili iz strašnega položaja, a kljub temu je siromak zadobil hude notranje poškodbe. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje jo nevarno. S Sapo ga Je lopnil po glavi Ko je 25-letni kmet Rudolf Vrto-vec, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vrde-la št. 190, včeraj zjutraj delal na svojem vrtu, se mu je približal njegov 2G-letni svak Fran Ražem, ki baje ni pri zdravi pameti. Med mladeničema je iz neznanega vzroka prišlo do prepira, tekom katerega jo Ražem nenadoma zavihtel šapo in lopnil ž njo svaka tako močno po glavi, ga se je siromak zgrudil nezavesten. Domači, ki so od daleč to videli, so naglo prihiteli, razorožili Ražma ter nato poklicali zdravnika rešilne postaje. Ta je pedal Vrtovcu, ki je zadobil precej hudo rano na temenu prvo pomoč, nato ga je ual prepeljati v mestno bolnišnico, kjer pa mladenič ni maral ostati. Ko so mu izlečili in obvezali rano, se je vrnil domov. Pazite na otroke V hipu, ko*mati ni pazila nanj, je 2-letni Elisteo Simunit, stanujoč v ulici Broletto št. 30, sinoči vzel iz nc^čne omarice v sobi steklenico s karbolno kislino, ki jo je mati rabila za razkuževanje postelj, ter se pričel igrati z njo. Ker steklenica ni bila dobro zama-šena, je kislina pljusknila malemu Elisteju na obraz, trebuh in noge ter ga hudo opekla. Mati jo prenesla otroka v mestno bolnišnico. kjer se bo moral zdraviti naj manj 14 dni, ako ne bo hujšega. — Ker ni sedel mimo na ognjišču, kamor ga je postavila matlf se je 2-letni Gdordano Lordan, stanujoč v ulici Giuliani št. (J, prevrnil s stolčka ter pri tem padel z levo roko v ogenj. Zadobil je precej hude opekline, zato ga je morala mati prenesti v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Nezgode pil deln Ko je včeraj oppoldne vlival v livamici pri Sv. Soboti raztopljen bron v obliko, je 34-letnemu livarju Alfieriju Bogatai, stanujočemu v ulici Broletto Št. 16, pljusknila žareča kovina na levo roko in nogo ter ga hudo opekla. Ponesrečenec je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. — Pri delu v skladišču parnika «Pilsna», zasidranega v prosti luki Duca D'Aosta, je 42-letnemn težaku Nikoli Lassigu, stanujočemu v ulici Commerciale, padla na levo nogo bala bombaža ter mu zlomila kost nad gležnjem. Lassig se zdravi v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Ležati bo moral približno mesec dni. Tržaško sodišče Neprostovoljna težka telesna poškodba. Neroden šofer pred sodiščem Dne 9. septembra pr. leta je «ofer Viktor Wulz, star 24 let, s kainjo-nom Delavskih zadrug podrl zdravnika podpolkovnika dr. Josipa Messinco. Polkovnik je na Mi-raniarski cesti (viaie Regina Klena) čakal na tramvaj, ki vozi \ mesto. Približal se je tramvaju št. <>, ki je bil namenjen v Bark »\ i je, in vprašal sprevodnika, ali jc »roba še dolgo čakati na omenjoni tramvaj. Ko je hotel odstopiti, ;e skočil baš pred kainjon, ki j? privozil — v smeri proti Barkovljam — z veliko naglico in pour polkovnika. £ofer je naglo ustavil in rako pr»prečil hujše, toda p j kov-nik,*i '-o vendar morali prepeljati v nolnico, kjer so dognali, .ia mu ie kamion vlomil desno roko na dveli njvftih Poškodbe so bile /e'o korap!:« iranc — desna rok d polkovniku ne služi več. Šofer \Vulz je prišel pred tržaško preturo in bil obsojen na. (> mesecev ječe. \Vulzev branitelj, odv. Borich je vložil priziv. Obravnava bi se imela vršiti dne 26. septembra. Prišle pa so na dan razne pomanjkljivosti, tičoče se kazenske procedure, tako da jc sodni dvt>r razveljavil obravnavo. Včeraj se je obravnava ponovila. Wulz se je na obravnavi za^ovai--jal s trditvijo, da polkovnik dr. Messinco ni slišal opominov in signalov, ker se je razgovarjal s sprevodnikom. Vozil je z naglico, ki je dovoljena v mestu. Polkovnik dr. Messinco je — ko je opazil kam-jen — hotel skočiti proti trotoarju, a jo ostal na mestu, tako da šofer ni mogel na noben način preprečiti nesreče. Polkovnik dr. Mcssinco pobija trditve VVulza. Pravi, da ni bil raztresen in da ni slišal nikakega signala. Kamjon je vozil s precejšnjo naglico. Te trditve pobija priča .Tofran, u-službenec Delavskih zadrug, ki so je usodnega dne nahe jal z VVulzem na kamjonu. Po njegovi izpovedi je polk. dr. Messinco skoči! najprvo na desno, nato zopet na levo. Tega Wulz ni mogel predvidevati in zato se je dogodila nesreča. Tramvajska uslužbenca Angel Maieron in Virginij Gomiero ne vesta o nesreči ničesar. Priča Karlo Jones pove, da smatrajo stanovski tovariši VVulza za enega najdrznejših in brezbrižnih Šoferjev. Po govorih zastopnika civilne stranke, odv. Martinolich, državn. pravdnika, cav. Arbanassich-a in branitelja odv. Baricha, jo sodni dvor pod predsedstvo-m cav. CU> lombicha obsodil Wulza na 3 me-seee ječe in povračilo škode in sodnih stroškov. Drobne vesti Izumitelj lesenih koles — rnski kmet Kr.iet Sejfulin iz ufinske gubernije v Kusiji je sestavil leseno kolo in ž njim je pre kolesaril pot od Ufe do Sčerlitamka, dolgo 80 km. Prevozil je po 15 do 20 km na uro. Njegovo kolo je seveda jako primitivno. Če bi se taka kolesa proizvajala industrijskim potom, bi bila z*'lo po ceni. Eno kolo bi stalo komaj 15 rubljev (150 do 170 lir). Kmet Sejfulin se je odpravil k bakširskemu sovjetu za narodno gospodarstvo in mu predlagal, naj se ustanovi tvornica za lesena kolesa. Zlata palača v New-Yorku Pred vojno se je ponašala ruska. zakladnica, da jo imela največjo zalogo zlata pod svojo streho. Imela je namreč za eno milijardo V00 milijonov rubljev zlata. Pozneje so se razmere temeljito izpremenile. Ravnatelj zakladnice Zedinjenih driav je poročal že na koncu leta 1924., da leži samo v Newyorški zakladnici v \Vall-streetu št. 32 za dve milijardi dve sto sedem in devetdeset milijonov dolarjev čistega zlata. K tej zalogi pridejo še zaloge v Denverju, San Franciseu in Philadelphiji, kamor se steka zlato iz rudnikov. V Trstu, dne 20. oktobra 1927. « EDINOST« Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Iz okrežflic goriške prefekture Kako mora biti opremljena prošnja za ncčnjo puške? 1) Prošnja na kolkovanem papirju za dve liri na kvestorja. 2) Kazenski list ne starejši od treh mesecev. 3) Izjava zakupnika lova na kol-kovanem papirju za dve liri. 4) Denarna nakaznica za L 10.05 naslovljena na kvesturo za nakup knjižice (zeleni obrazec). 5) Kolek za L S za izdajo dovoljenja. 6) Dve sliki prosilca, overovljeni po poteštatu. 7) Denarna nakaznica za izdajo dovoljenja v znesku L 104.10 ter eventuelno še eno liro za osebno izkaznico. Obnovitev. 1) Prošnja na kolkovanem papirju za L 2 na kvestorja. 2) Izjava zakupnika lova, denarna nakaznica za L 10.05, kolek za L 3 kot pri novi prošnji. 3) Denarna nakaznica za izdajo dovoljenja L 103.10. i) Zapadlo dovoljenje in osebna knjižica. Pri mladoletnih se mora pri novi prošnji in pa pri obnovitvi priložiti še sledeče: 1) Privoljenje očeta ali pa varuha na kolkovanem papirju za L 3 v obliki zapisnika pred potešta-toni. 2) Izkazilo o vpisu k strelskim vajam ali pa o usposobitvi za ravnanje z orožjem na kolkovanem, papirju za L 3. Prošnja za mladoletne mora biti naslovljena namesto na kvestorja na prefekta. Kako mora biti opremlienia prošnja za nošnjo revolverja? Nova prošnja. 1) Prošnja na kolkovanem papirju za dve lili. na prefekta. Navesti se morajo razlogi. 2) Kazenski list ne starejši od 3 mesec c v. 3) Dve sliki prosilca overovljeni po poteštatu. 4) Denarna nakaznica na L 104.10 (ako pištola ali pa revolver na tambur) in I, 154.10 (ako avtomatična) ter ena lira na osebno knjižico. Gbncvitev 1) Prošnja prosilca na kolkovanem papirju za dve liri na prefekta z navedbo razlogov. 2) Denarna nakaznica za L 103.10 ozir. L 153.10. 3) Zapadla obrtnica in osebna izkaznica. Smrtna kosa V Podbrdu je umrl posestnik Anton Zgaga p. d. Pohman na Petrovem brdu, v Gonjacah posestnik Anton Simončič v starosti 24 let. — Večni pokoj njunima dušama! Komisija za revizijo kolenskih keJonskih pogodb Pokrajinska komisija za revizijo kolenskih pogodb, ki ji predseduje sam goriški prefekt, je v svrho lažjega predloženja tozadevn. prošenj od strani kolonov in intere-sirancev, ki so zamudili rok, ki je tekel do 15. t. m., sedaj podaljšala ta rok za 15 dni. To se pravi, prošnje morajo biti doposlane do 30. t. ih., in sicer na sledeči naslov: Commissione agraria per la revisione dei canoni agrari - Fe-derazione prov. sindacato agricoli, Corso G. Verdi No. 13 - Gorizia. 25. oktober: rok za vlaganje prošenj v svrho revirije kolonskSi pogodb. Ponovno opozarjamo, da 25. oktobra poteče rok za vlaganje prošenj v svrho revizije kolonskili pogodb v denarju. Tozadevni obrazci za vložitve prošenj se dobe pri kmečki federaciji na.Korzu št. 13 ali pa pri raznih kmečkih uradih po deželi. Ostavka direktorija Glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati je sprejel ostavko goriškega fašistovskega direktorija. Kot pokrajinskega tajnika je potrdil inž. Caccese-ja. Objava nove kolonske pogodbe za Brda Te dni se pričakuje objava nove kolonske pogodbe za Brda. Nova kolonska pogodba je plod sporazuma med sindakatom kolonov in pa udruženjem posestnikov. Kot se Čuje, je glavni značaj nove pogodbe sistem «mezzadrije« vpeljan v odnošaje briškega kolona napram gospodarju. Ker ima nova kolonska pogodba tako važen pomen za Brda, bomo prinesli v našem listu prevod važnejših določb. Kot j« poročal ministrski predsednik v zadnjem govoru o žitni bitki so že v večini pokrajin sklenjene tozadevne pogodbe, sedaj jo dobe tudi Brda. Spomenik se Krna Poročali smo že, da se je zopet zgradil spomenik padlim na Krnu in sicer v obliki planinske koče. Delo so §asto Novo skladišče. LIKVIDACIJA po razprodajnlti cenah. Trst — Via Sati Lazzaro štev* 5 — Trst VeHfcaparftiJa fuStanja „VHlorla" fantazija vis. 80 cent od L 2-80 uprti Farftanj „Šesta"....................................320. Moneta, bombažasta, visoka 70..........................190 . eztra. -Ita ija- - 90 ..........................2*50 . Fuiftajn „Veiour" najfinejši .............5*50 , P ogrinjala, volnena 160 190 ...................40 — . najf. 160.190 ............67-iO . . 190230 ......-............135— . :a p»le damaskiraao , 120120 ..........:..........7 50 . . 150; 150 .............. . , 8 25 . 60X60........................................2 80 . . 70X70 ................... • 295 . Satln, dvojna visokost............ . 3 90 . barvan . „ . . ...........490. Blago volneno, Tis. £0 ..............................8 50 „ Platno za rjube .Superbr, vis. 150 cent........od „ 4*80 . laneno, .extia~, visoko 90 cent........ . . 5 80 , Madapolan .Vlttoria* visoko 80 ... .........2-fcO . Brisaie, gobaste................. - 4*— „ Oiiets, ženski...................35 — . Zefir, ang eški, najf. ............... , . 3 20 „ Popeline, exlra............... . . . 10 — . Srajce, robci, nogavice, cunja po najniijih cenah. (1114) Pridite in prepričajte se o cenah in našem biagn. PODLISTEK Crni lovac Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (25) Spisal James Oliver Curuood Prevel Franre Magajna. Tak je bil mož, ne daljši od Davida, toda s kitami i a mišicami kakor kaljeno jeklo; tak jc bil ta mož zdaj v svojem devetinštiridesetem letu v mesecu septembru 1754, toda morda z izjemo srebrn-kaste proge v njegovih laseh ni bilo na lijem znakov, po katerih bi bilo mogoče ugibati njegovo starost. To je bil mož skrivnosti, junaštva in čudnih ter žalobnih činov ob mejah dežele, mož, v čigar fiušo sta izza tiste grozne noči I^red petnajstimi leti gledala samo Marija Ročk in njen sin David; izza tistega časa, ko si je pijonir Peter Joel zaTel ustvarjati drugo in groznejše ime — Crni lovec. Anica St. Denis je gledala skozi svoje okno na pokrajino, ki se je kopala v mesečini. Od. doživlja- jev so ji lica še vedno gorela, oči pa so ji bile jasnejše od zlatega in srebrnega žara, ki je spreminjal divjino noči v sanjavi raj. Smeh, petje in žvenketanje čaš je prihajalo od spodaj do nje, kajti gospod njen oče. je ukazal prinesti iz kleti najstarejših in naj-rujneiSih vin, ki jih je imel. Pojedino j<* bilo konec, popivanje pa, Anica jo to dobro vedela, se bo nadaljevalo pozno v noč. Vendar niti glad niti do vrha o-tovorjeno posode, ki so prihajale, da ga utešijo, niso otemnile oči ali čutov ali večno pripravljenih jezikov vesele vojaške družbe od spodaj. V AniČinih ušesih je še vedno šumelo od stotine lepih stvari, ki so jih napolnjevale; njena kri je še vedno vroče kipela zaradi tihih besed, ki so bile z mehkim šepetom izrečene samo njej ter zaradi pogledov, katerim se ni bila mogla izogniti Zdaj, ko se je ozrla od okna proti ogledalu in videla v njem odboj svoje dražestne lepote, ki je vznemirila srca in uklonila k njenim nogam največje in najmogočnejše gospode Nove Francije, se je nekoliko zdrznila. V Davidu bi po- gled na to sliko gotovo vzbudil velik strah. Nikoli se še ni videla taka kot nocoj. Nič več ni bila deklica pač pa žena kipeče in koprneče ljubkosti, venčana s krono spoznanja mnogih let. Ob misli na Davida se je zopet okrenila k oknu. Doslej je imela malo priložnosti, da bi razmišljala o Davidu ali o njegovem pogumu ter spretnosti, ki sta mu omogočila, da je pljusknil v tolmun samega kraljevega nadzornika v Novi Franciji in njegovega prvega ministra. Samo zaradi njo je to storil: Kajti Bigot ji je naravnost in s prijateljsko šaljivostjo povedal o norčavih opazkah, ki so bile povod dogodku pri tolmunu. To je seveda storil tako, da ni de Pean mnogo trpel. «Lahkomišljen dečko, toda pogumen,» je rekel o Davidu. «De Pean pa ni nameraval zlega in njegove besede so bile za Vas poklon.« Ta Bigot ji je ugajal. Njegova dvorljivo8t, njegovo zanimanje za Davida in pa dobrovoljna jeza, ki jo je kazal, kadar je omenjal neprijetni in smešni dogodek pri tolmunu, vse to je vzbujalo v njej neizmerno in zadovoljno zaupanje*. Zdelo se ji je nekako, da besede, ki so prihajale z njegovih ustnic, niso v ničemer podobne poklonom drugih. Ko ji je rekel, da so njeni lasje najlepši v vsej novi Franciji in mu je ona odvrnila, da ima Davidova mati še lepše, je občutila v sebi trepet sladkega ugodja. Bigot je znal tako povedati vsako stvar, da v n>egovih besedah ni bilo nikakega znamenja predrznosti ali kakršnekoli nevarnosti. Z radostjo je poslušala človeka, ki je po čudnem naključju sreče postal njen in Davidov prijatelj. Bigot ji je obljubil, da bo jutri obiskal Davidovo mater, Davida pa nagovoril, da pojde v Quebec. Prav nič čudno ni tedaj, da se je zdrznila, ko je opazila v ogledalu svoja zardela lica in velike, le-skeče oči. Kajti niti sam francoski kralj bi ne mogel v Kanadah toliko storiti za nekoga, kot more Fran^ois Bigot! Zunaj v mesečini so Aničine le-skeče oči gledale mesto Quebec, ki stoji na svoji nepremagljivi skali — videle so v njem Davida, ki ni več odet v domače platno in jele* njo irhovino, temveč kot odličnega gospoda Nove Francije — in ma- homa je pograbila šal, ogrnila si z njim rame ter, ne da bi se še enkrat ozrla na ogledalo, odšla skozi vrata. Kradcma, in kakor je mislila, neopažena je dospela na sveži hladni zrak v sencah za dvorcem, kjer je bilo najmanj verjetno, da jo bo opazil kak gost, ki se morda sprehaja v mesečini. Prijeten duh po svežie pečenem kruhu je vel od velike peči. Pri durih (mlina, kakor bleda, prikazni podobna postava na črnem polju, je stal mlinar Font-bleu. Kot gozdna vila, porojena nenadoma iz srebrnih žarkov meseca, se je Anica pojavila pred njifn. Stari Fontbleu si je pomel oči. «Oh, Vi ste, gospodična?« je zdahnil. »Mislil sem že, da je....» «Da jie, kdo?» se je smehljala Anica in ga prijela za od moke o-prašeni rokav. «Duh Vaše matere,® je dejal stari mlinar, prej nego je mogel brzdati jezik. «Bog mi odpusti grehe, a nocoj ste podobna njej.» •Zopet moji lasje,» je rekla Anica mehko in Fontbleu je opazil, da se je nenadoma začel i>orajati vlažon lesket v njenih očeh. «Mojo mamo ste poznali mnogo let, Fontbleu!« «ln ljubil,» je dodal mlinar. Obmolknila sta. «Pozno meljete, stric Fontbleu.« «Vso noč, gospodična.« «Ste videli morda Davida?» «Pred dvema urama, ko jc šel tod mimo domov, pozneje ne.» Zopet je nastal molk med njima. Anica se jo ozrla navzgor, odkoder so prihajali točni glasovi -tare veternice, ki so jo prav gotovo klicali. «Fere Fontbleu...« «Da, gospodična...« «Davida bom odpeljala v Que-bec!« Mlinar se je zdrznil, toda Anica ni gledala vanj. «Odpeljala ga bom v Quebec,» je ponovila. »Odvzela ga bom gozdu, Črnemu lovcu, Indijancem in bojem. Bala sem se zanj, zdaj sem pa srečna. Nadzornik mi je obljubil, da poskrbi zanj.» Ozrla se je proti mlinarju, a zdaj je ta gledal proti veternici. Čudno, vabljivi glasovi starega kolesa so umolknili, glas ki je zdaj plaval' k njima, je bil bolesten krik. IV. •EDINOST* V Trstu, dno 20. oktobra 1927. Slovaške uspavanke. V zadnji številki tcSlovenske po-blaily» prinaša Karol Plicka zanimiv članek o slovaških uspavankah. Najstarejše slovaške uspavanke spominjajo na pesmi, ki so jih peli s spremljevanjem pastirskih piščali, fujara, ki so najbolj razširjeni slovaški glasbeni inštrument. Tudi poznejše uspavanke imajo isti značaj. Po vsebini izražajo skoraj vse te na besedah zelo skope pesmi materino ljubezen. V njih se dobi tu pa tam tudi humor in ironija, na primer: «Spavaj, otrok, spavaj oče je hlače zapil, eja pupeja, mati je srajco zapila.» Nekatere uspavanke imajo tudi ljubezensko molitve. Druge spominjajo na dojenje u*rok. Bog, Devica Marija in svetniki so neprestano klicani na pomoč, da zibljejo, da uspavajo, da čuvajo otroke 'v spanju; Boga naziva jo kot popotnika, ki hodi po stezicah in otroke uspava. Tudi socialne motive vsebujejo te uspavanke, na primer: «Spavaj, otrok, spavaj, na bedo se navadi, beda je velika, ko kruha v hiši ni.» Na veliko otroško umrljivost v slovaških vaseh se nanašajo besede uspavanke, v kateri neka mati v svoji veliki bojazni kliče: «Hela si, bela moja lilija, ne odleti mi, ne odleti v črno zemljo». Značilne so tudi žalostne uspavanke neporočenih mater in gen-ljive pesmi za otroke sirote. Študija je zelo bogata in zanimiva. Ncva berlinsko gledališče. Ervvin Piscator je ustanovil v Berlinu novo moderno gledališče. Mnogo trdega dela ga je stalo, da ga poklical k življenju. Ni ga ustanovil radi senzacije; on stoji na skrajni levici, tam kjer so strnjene proletarske vrste in zre s svetlin? očesom v bodočnost. Berlin ima rad senzacije. Ni čuda. da je tudi to novo Piscatorijevo gledališče sprejel ko senzacijo. Lahko rečemo torej, da je imel Piscator že ob otvoritvi novega gledališča gmoten uspeh. Vprašanje je le, če ta uspeh ne bo ;kodoval tudi idejni strani njegovega podjetja. To gledališče je za razvoj nemškega gledališkega življenja sploh velikega pomena. Piscator ni hotel napraviti samo poizkus, ustvariti jo hotel nekaj trajnega. Edini pesnik in pisatelj, ki je mogel dati za to gledališče svoje dramsko delo, je bil in je — Ernest Toller. Ta mož stoji s svojimi idejami na skrajni levici, svoj čas je pretrpel več let ječe radi revolucionarnega delovanja. Za prvo predstavo tega novega gledališča jo dal svojo igro z naslovom «Hopla, mi živimo!» V tej igri je narisal revolucionarja Karla Thomasa, navadnega delavca, povprečnega moža iz množice, ki ima brez idealiziranja močno, za vse dobro sprejemljivo srce. Ta Tliomas nima sam na sebi mnogo pameti in jo izgubi še tisto malo, ko ga po končani vojni in po ponesrečeni revoluciji obsodijo na smrt in nato pomilostijo. Po osmih letih se vrne iz norišnice živ in zdrav, toda na svotu mu nič več ni prav. Itevolucijsko ozračje je izginilo, s od rug Kiiman, ki je bil svoj-čas z njim zaprt, je postal med tem minister, nekdanji revolucionarji so presedlali, nazadnjaštvo je dobilo po stari metodi vse postojanke v svojo pest. Thomasova pamet, ki so jo zdravniki spoznali za normalno vsega, tega ni mogla razumeti. On je med tem časom ostal na mestu, svet pa je drvel brez njega Bog ve kam naprej. Tragika tega človeka je zelo živo opisana. Ta Tliomas sklene, da bo ustrelil ministra Kilmanna, kateri je paktira 1 na vs>e strani; napad se mu je ponesrečil, vendar pa je bil zaprt; v zaporu se je obosil. Piscator je napravil iz te drame nekaj velikega. Zgrabil je namreč posebne vrste oder, ki je tako narejen, da imamo po šest ali tudi po več prir zorišč pred seboj. Človeku se zdi, kakor da gleda film. Uspeh prvega večera se ponavlja zdaj dan za dnem. Upati je, da gmotni uspehi ne bodo škodovali njegovim idejnim in umetniškim stremljenjem. Bolgarsko narodno gledališče. Bolgarsko narodno gledališče je zadnje čase precej napredovalo. Skoraj bi dejali, da je požar gledališča leta 1923. bolgarskemu gledališkemu življenju prinesel več koristi ko škode. Seveda pa ni v prvi vrsti pozidava novega velikanskega poslopja tisto, kar je pripomoglo k napredku gledališkega repertoirja in uprozoritve posameznih iger. Ravno ti trije e-lementi gledališke umetnosti so od leta 19?3. zelo napredovali. Bolgarska javnost se ne veseli otvoritve novega gledališkega poslopja samo radi poslopja samega, ampak zato ker bodo prišli na novem velikem odru njih veliki ljudje, ki so merili prve negotove korake na oder, ampak so stari, izkušeni umetniki, ki jih je združila vešča režiserska roka. Svoj čas so imeli Bolgari tako malo režiserjev, da so jih morali klicati i? inozemstva. V tej 7* 'rngi jim je pomagal posebno Masa1« iftov, igralec in režiser nek Ini ;r moskovskega umetni-škf a gledališča. Ta mož stoji dane- na čelu bolgarskega narodnega uKlališča. M asa let i nov je bil ustanovi! gledališko šolo, ki je vzgojil- in izučila toliko novih moči, i : se bo bolgarsko gledališče lar ko postavilo v bocločc na lastne roge. To velja v prvi vrsti o drami. Opera ni toliko napredovala, lasi jo vodi znnni Pomcran-cev. ki bG leto za letom trudi, da bi jo dvignil do večjo umetniške višine. Drama je otvorila leto§djo 1 »ezono z igro «rMojster>, ki jo je spisal bolgarski pesnik Stojanov. Na reportoirju imajo med drugim Langerjevo « Periferijo«, Strind-bergovo |«Grmado», Tolstojevega ljedelski sloji, morejo pač samo toliko konsumirati, kolikor vnovčijo za svoje pridelke. Koliko bo letošnja slaba letina vplivala na izvoz, imamo že uradne zanesljive cenitve. Koruze bo letos preostalo za izvoz okoli 20.000 vagonov nasproti 90.000 vagonov lani, pšenice 12.000 napram 33.000 in vseh ostalih žitnih vrst okoli 2000 vagonov. Mali pridelek izenači deloma izvrstna kakovost, posebno pšenice, neugodno pa u-činkuje zopet padajoča tendenca na .mednarodnih žitnih trgih radi dobro izpadlih letin drugod. Od ostalih poljskih pridelkov bo ostalo za izvoz 2700 vagonov češp, 4000 vagonov drugega sadja in okoli 2000 vagonov vina. Tudi tobak in opij bo mogel prispevati s precejšnjo vsoto. Živalsko bogastvo dežele bo moglo letos prispevati z nezmanjšano silo k izvozu in sicer z lepim številom od 150.000 glav goveje živine, 260.000 prašičev, 40.000 konj in 500.000 glav perutnine. Dobro znamenje je, da se je pričela lesna trgovina in industrija, ki je morala prestati skozi par let težko krizo, vidno o-življati. Ravno lesna industrija bi mogla v bodočnosti postati ena najsilnejših aktov jugoslo-venskega gospodarstva pri tako razsežnih gozdovih, ki do sedaj radi nepovoljnih prometnih zvez še nimajo prave ekonomske vrednosti. Različne železniške proge, ki se hod o gradile v bližnji bodočnosti, bodo odkrile tu dosti novega bogastva. Zai letos se ceni, da bo lesna stroka dala za izvoz sledeče množine: les za gradbo 800 mi-ljonov dinarjev, les za kurjavo 90 milj., za industrijo celuloze itd. 258 milj. in za železniške pragove 76 milj. dinarjev, torej skupno 1,124 milj. dinarjev. Vse te množine pa se bodo mogle znatno zvišati, ko bodo dograjena različna prometna sredstva, ki igrajo ravno pri izkoriščanju gozdnega bogastva tako važno vlogo. Poleg tega bo tudi podzem-sok bogastvo, in sicer baker, svinec, bauksit in Železo, prispevalo z okoli 330 milj. dinarjev. Od industirje je za sedaj glede izvoza najvažnejša) cementna industrija, katera more odstopiti inozemstvu za 175 milj. dinarjev svoje proizvodnje. S tem sem v glavnem naštel sedanjo gospodarsko moč dežele. Gotovo je, da, je že po lanski ne preveč povoljni letini letošnja naravnost jako slaba zadala precejšen udarec narodnemu gospodarstvu in radi tega tudi ni misliti za skorajšnje izboljšanje trgovinske bilance z inozemstvom. Tudi nekaj narastlo število falimentov v primeri, z lanskim letom prikazuje nekoliko poslabšano konjunkturo. Vendar je neoporoČno, da "se ravno v zadnjem času pričenja opazovati neka. nova živahnost v gospodarskem življenju, ki more biti prav lahko pred-znanilka boljSih časov. To novo življenje ima svoj izvor v dotoku ino-zer skega denarja po različnih posojilih, najetih, v Ameriki in drugod, katera so do sedaj dosegla še preješnjo višino. V taaičrtu je gradnja 75 železniških prog v dolgosti 9600 kilometrov in s stroški V proračunu od 275.000.000 dinarjev. Mesta bodo gradila Savne zgradbe, električne, vodovodne naprave, povečala iD modernizirala se bodo tudi pomorska in obrežna pristanišča. :Z vsem tem se bo zvišala kupovna moč prebivalstva, prišel bo denar v vse sloje prebivalsvta: delavci bodo imeli več možnosti dobiti delo, posestniki lesa bodo istega lažje lin za boljšo ceno unovčili, ker se bo rabil za nove gradnje in sploh bodo vsi stanovi po svoje deležni boljše gospodarske konjunkture. 1 Te nove investicije tujezemskih kapitalov bodo prinesle dober sad za bodočnost, kajti z do-gradbami novih prometnih sredstev se bo šele revalutiralo pravo bogastvo dežele, katero sedaj v dosti krajih še nima radi pomanjkanja vsakih prometnih sredstev večje vrednosti kot v sredini Bi/hzilije. JGospOdarska moč dežele bo tako dosti pridobila in posebno bo dana podlaga za nov gospdarski razvoj. V pravilnem ocenjevanju sedanjega položaja, se tudi interes angleških in nemških kapitalistov v zadnjem času znatno o-življa za jugoslovensko gospodarstvo in posebno za podzemska bogastva, katera jih, v kolikor dosedaj poznano, izrabljajo šele na polovico in sicer radi pomanjkanja potrebnih kapitalov. Firma Krupp se je med drugim zadnje dni zainteresirala s 36 milj. zlatih mark na rudokopu železa v Varešu v Bosni. Se razume, da bo takoj, ko bodo prometne ovire odstranjene, nastala močna konkurenca tujih kapitalov za pre-dominiranje na Balkanu Zanimivo je tudi, da se more opazovati razvijanje urbanizma tudi v Jugoslaviji, poljski delavci stremijo v mesta*, katera se tako silno hitro širijo. Končno naj še omenim, da je za dolgo bodočnost pričakovati pasivno trgovinsko bilanco Jugoslavije z inozemstvom, kar pa se ne bo smelo tolmačiti pesimistično. Inozemski kapital, ki se bo investiral v Jugoslaviji, bo povzročil povečani uvoz za investicije potrebnega blaga iz inozemstva — tako na pr.: lokomotive, druge stroje, naprave za električne centrale itd. Vedno ima gospodarska konjunktura za posledico povečan konzum in radi tega povečan konsum in radi tega tedaj, če se dela z inozemskim kapitalom O. Je II kova škodljiva ? . Mnogo ljudi je prepričanih, da je kava škodljiva človeškemu zdravju in da si ljubitelji kave sami kopljejo prerane grobove. V kavi se namreč nahaja znan strup kafein, ki da je neki smrtno nevaren, kar pa je res samo tedaj, če pride v želodec v preveliki množini, to se pa ne zgodi, tudi če bi spili po več litrov kave na dan. Strah pred kavo nam vcepljajo najbolj izdelovalci kavinih na domestkov, ki hočejo tako pomagati svojim produktom tlo večje priljubljenosti. Predsodki proti kavi so zače li že davno; najrazličnejši listi po svetu so že pisali proti nji; oglašali so se nekateri zdravniki; in učitelji v šolah so pripovedovali učencem o zlih posledicah pitja kave. In do malega je vse to bilo samo bavbav na steni. Moderna medicina ne smatra kave kot jo pijemo več za strup. «Encyclopaedia Bri-tannica», najboljši angleški leksikon, imenuje kavo «važno in dragoceno živil o». Pisatelji rasnih medicinskih knjig in člankov jo pogost oma priporočajo kot del dijete zdravim in bolnim. Tekom svetovne vojne smo videli, da je bila kava vojaku neobhodno potrebna. S pomočjo kave je marsikateri vojak mogel prestati neznosno trpljenje in napor, ki ga je od njega zahtevala vojna. Ena izmed najvažnejših stvari, ki jih vzame s seboj arktični raziskovalec, ko se poda proti večnim ledenim pustinjam, je kava. V boju proti ostri klimi je ta prijetna pijača še najboljše sredstvo. In tudi pri nas, v zmernem podnebju, ko se v zimi vrnemo vsi premraženi po dnevnem delu v hišo, je naša prva želja čašica vroče kave. kajti nobena stvar nas tako ne olajša truda in mraza. Vsi ti dobri učinki kave so pa samo posledica kafeina, ki ga vsebuje. Množina slednjega pa je v raznih vrstah kave različna in gre od 0.7 do 1.7%t včasih pa tudi več. V navadni šalici močne črne kave je okoli ena desetina grama kafeina. Ko pražimo kavna zrna, se pojavlja v njih neko aromatično olje, ki ga imenujemo ka-feon. To olje daje kavi okus in prijetni duh, nima pa skoro ni-kakih učinkov na. telo. Na splošno se more učinek kave analizirati le po količini kafeina, ki g-a vsebuje. ^ Mnogokrat čujemo, da je kava za srce strup. To nikakor ni res; resnica je baš nasprotno. Kadar srce peša, je kafein eno izmed najboljših poživil, kar jih imamo, in zato ga pri srčnih boleznih čestokrat rabimo. Zmerne množine kafeina oja-čajo delovanje mišic in ker je srce dejanski velika mišica, je kajpada deležno tudi ono tega ugodja. Pri fizioloških poizkusih so dognali, da pod vplivom kafeina utripi je srce močneje in potisne zategadelj večje množine krvi v utripalnice (arterije; odvodnice). Z drugimi besedami se to pravi, da vrši srce radi vpliva kafeina večje cielo. Poživil (stimulantov) imamo mnogo, toda skoro pri vseh opažamo, da sledi prvotnemu okitepčaiiju še večja potrtost, nego je bila pred rabo tega poživila. Naprimer, liter ali dva dobrega vina človeka močno poživi; postane živahen, silovito močan, zna najrazličnejše jezike, razume vso svetovno politiko in je duhovit do skrajnih mej, toda konec vseh teh odličnih alkoholskih lastnosti se konča navadno kje pod mizo ali zunaj v obcestnem jarku. In če se končno tudi to ne zgodi, sledi pa drugi dan vsekakor neizogibni maček ali kacenjamer. Tedaj pa je človek neusmiljeno bedna figura. Pri kavi pa ni teh končnih posledic. Skodelica dobre kave nas bo okrepčala, poživila bo naše duševne moči in nas ohranila budne celo tedaj, ko bi radi zaspali. Vpliv kave na srce je samo funkcionalen; to se pravi, da na strukturo tega organa ne vpliva prav nič. Poveča silo in pogostnost srčnih utripov, a vse to traja le malo časa in ne pusti za seboj nikakih slabih posledic. _ Pretežna večina zdravnikov soglaša v tem, da zmerno pitje kakor je osem atli deset šalic na dan, ne škoduje srcu. Povzroči pač živčno razdraženost in nespečnost, v ostalem pa k večjemu poveča le srčno utripanje. Ko hitro pa človek neha piti kavo v preveliki meri, pade bitje srca takoj na normalno. Povprečna oseba sme izpiti tri ali štiri skodelice kave na dan, ne da bi radi tega občutila kako škodo na zdravju. Nekateri ljudje so bolj podvrženi ličinkom kave kot drugi. Marsi-kak človek ne bo mogel spati po noči, če bo zvečer spil samo eno šalico, drugi bo pa morda opolnoči spil tri ali štiri, pa bo navzlic temu spal kot medved. Vedeti je treba tudi, kdaj naj kavo pijemo. Šalica ali dve zjutraj za zajtrk nam dasta po-irebni pogon k našemu delu in nam pomagata, da ne izgubimo službe. Toda ista množina zvečer nam lahko toliko razdraži možgane, da ne bomo mogli zaspati. Troje vrst ljudi je, za katere bo bolje, če kave ne pijejo, namreč otroci, starčki in ljudje, katerih živčevje je močno napeto ali ki trpijo radi nespečnosti. Skoro vsi zdravniki soglašajo v tem, da kava ni za otroke. Ivafein je možgansko poživilo in gotovo je, da so otroci dovolj nervozni in dovolj živčno napeti brez pitja kave. Potem nam kažejo tudi statistike, da se o-troci, ki kave ne pijejo, telesno lepše razvijajo kot bi se, če bi jo pili. Stari ljudje navadno ne morejo dobro prenesti kave. \ko jo pijejo, postanejo navadno godrnja vi in sitni po dnevi, ponoči pa ne morejo spati. Mnogi ljudje ne razumejo zdravnika, ki prepove kavo nervoznemu človeku, in menijo, da je škodljiva vsakemu. Za povprečnega zdravega človeka je kava velika dobrotnica, kajti zvesta rvomočnica ie vojaku na bojnem polju, delavcu v mrzlem času in mislecu, ki se možgansko trudi. — (Pa dr. Fitlderiku Damrau) F. M. RAZNE ZANIMIVOSTI Nenavadna trgovka Radi požiga so bili obsojeni žena bivšega župana inesta Tullna pri Dunaju Weisel na dvanajst let težke j«če, njen sin na pet let in tretji obtoženec na šest let ječe. — Gospa Weisel in drugi so bili obtoženi, da so povzročili več požarov. VVeisel je imela veliko trgovino s stavbenim lesom in je hotela svojo trgovino s požigi izboljšati, ker so morali pogorelci naročiti pri njej les za nove stavbe. Za vsak kozolec, ki je zgorel, je p?ačevala požigalcu 100 šilingov. DAROVI Za Šolsko društvo daruje družba s Cola L 35. — Srčna hvala! BORZNA POROČILA Trst, 19. oktobra 1927. Amsterdam 733-739, Belgija 252.50-256.50. Francija 71.65-71.96, London 89.0234-89.22New York 18.24K-18.3034, Španija 311.317, Švica 351.90-353.90, Atene 23.90-24.40, Berlin 453.50-459.50, Bukarešt 11.20-11.60, Praga 54.10-54.40, Ogrska 317.50-323.50, Dunaj 255.25-261.25, Zagreb 32.10-32.40. Uradna cena zlata (18. 10.) 353.08; vojnoodškodn. obveznice 71.60. VOLNENE TKANINE IZ BORGOSESIA IN TOLEGNO MANUFAKTURE TRST Via DANTE 10 - VIA MflZZINl 32 PubbL TYTAN - Trieste. 119 111 najtrpežriejše in najcenejše. Velika zaloga pnev-matikov in potrebščin za kolesa, motorna kolesa in avtomobile. P13 TftSUCCHl TRST Via XXX oHebrs 13 918 Kupim u uMi množini. PonuđUe na aiussppe Bs'iis, Trst. Ula Imbrlanl 1, UL Izšel je roman Cena L S1-, po p&šti L 7*50 Trista posojilnici! !n hranilnic registr. zadruga z oinej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra?un in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% ^m večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ia razpslaso varnostne teike (sare) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. flaislarejfi slav. denarni zavod IfnroCojte „Edinost" Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE POHIŠTVA ALESSflNDRO LEVI MiHZI Trst, Via Rettorl l (Pinzzn Rosorio) ta Vin Halconton 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (iioi) FERRO CHINA PiGATT Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE ',« LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazztal SJ