Poštnina plačana v gotovini. Leto III. NOVA Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naročnina do konca leta 1929 20 Din. Številka poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592. Uredništvo in upravništvo: Kočevje št. 18. - Telefon št. 5 Oglasi: mali, beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica 10 Din Vsebina: Nemška vojna odškodnina. — Požarna katastrofa v Kočevsfei Reki. — Tedenske vesti. — Epohalna iznajdba dveh kočevskih kmetov. Nemška vojna odškodnina. Kočevje, sredi maja 1929. Ko so med vojno uradni Kriegspresse-quartirji Avstrije in Nemčije javljali, da so na pr. mesto Löwen zravnali z zemljo, ker se je prebivalstvo neutralne belgijske države uprlo protimednarodnemu upadu Nemcev v Belgijo, ali da so potopili ta ali oni parnik s posadko in potniki vred, ali razbili iz zraka to ali ono mesto, je marsikdo med nami, ki smo trdno verovali v zmago Antante, trdil, da Angleži te uničujoče čine Nemcev pridno zapisujejo in izražajo v — številkah, ki jih bodo konečno predložili Nemcem v prijazno poravnavo. In tako se je tudi zgodilo. Da so dosegli premirje in konečno mirovno pogod-bb, so morali Nemci pristati na poravnavo vse vojne škode. Ta se izraža v dolgovih, ki so jih napravile države Antante v drugih državah, zlasti v Zedinjenih, in pa v izgubi ter pomanjšavi lastnega premoženja in javnih naprav. To so tako zvane renaracije. Tudi Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Turčija so se ‘zavezale v poravnavo vojne škode. Vendar so te dosegle začasno vsaj delno odgođitev plačil, sklicujoč se na svojo izčrpanost vsled vojne. Ker se v mirovni pogodbi ni določila že višina te škode, je Nemčija pritiskala, da se določi začasno vsaj letna njena dajatev, kar se je zgodilo s posredovanjem ameriškega izvedenca Dawesa, ki je sestavil tako zvani Dawesov odplačilni načrt, po katerem odplačuje Nemčija letno po 2650 milijonov zlatih mark odškodnine. Ta se razdeljuje med zaveznike po posebnem ključu (52% Francija, 9% Belgija, 5% Jugoslavija itd.). Sedaj je hotela Nemčija, ki celotne povzročene škode ne bo nikdar povrnila, da se določi tudi višina celotne odškodnine, ki se od nje zahteva, češ, da bo vedela računati v svojem gospodarstvu. Države so pristale in v Parizu se je sestal odbor strokovnjakov. Tu je Nemčija precej odkrito pokazala, da se hoče znebiti plačevanja odškodnine. Dočim so vse države v toliko popustile, da bi plačala Nemčija le njih obveznosti iz vojne do Zedinjenih držav, ki znašajo 27 milijard zlatih mark, v naknado povzročene škode pa le še 13 milijard, je ponudila Nemčija le 27 milijard v 37 letnih obrokih po 1650 milijonov zlatih mark, torej le terjatve Amerike, računajoč, da bo s tem Ameriko od Antante oddelila. To se ji sicer ni posrečilo, brez dvoma pa je, da bo Nemčija od ostalih 13 milijard še kakšno zbila in da bo še od teh plačanih precej s svetovno tako zvano reparacijsko banko, ki naj bi začela s 100 milijoni dolarji obratnega kapitala in bi delala le za povrnitev vojne škode. Prvi denar bi posodili za njo Amerikanci. Iz navedenega sledi, da se uveljavlja v internacij onalnem svetu isto načelo kot v zasebnopravnem življenju: kdor povzroči škodo, jo mora nadomestiti. To načelo je leta 1871. uveljavil Bismarck nasproti premagani cesarski Franciji, a leta 1919. cel svet nasproti Nemčiji. To je vsekakor zdravo načelo, ker da čutiti odgovornost pri last- nem žepu ter zmanjšuje vsled tega število avantur, zlasti tudi Vojn. In ni dvoma, da bodo Nemci še dalje kot skozi še eno generacijo težko plačevali >škodo, ki so jo napravili z izbruhom vojne, pa naj izpade pariška konferenca tako ali tako. Požarna katastrofa v Kočevski Reki. Kočevska Reka, dne 8. maja 1929. Najlepša vas v kočevskem okraju, od naravnih lepot bogato obdarjena in od marljivosti prebivalstva skrbno gojena Kočevska Reka leži danes v razvalinah pogorišča. 83 večjih stavb, med njimi 24 hiš ob glavni ulici, cesti, ki pelje skozi vas v Gotenico, odnosno Kočevje, je ! postalo včeraj žrtev požara, a ž njimi vse orodje, pohištvo, obleka, zaloge živil, vrtovi in nasadi, da še celo denar in dragocenostij. Kjer se je dvigala še pred 24 urami blagostanje razodevajoča vas, vidimo danes le še kup osmojenih razvalin, ob njih pa obupano prebivalstvo.- Včeraj, deset minut čez enajsto uro, so se ljudje vsuli ravno iz župne cerkve, ko je orožnik Baznik s krikom opozoril ljudi, da gori skedenj Janeza Dulzerja. Pokazal se je v ozadju hiš nekako sredi vasi le belkast dim. Še predno so ljudje prihiteli do Dulzer-jeve hiše, da bi šli od tu v ozadje, da se prepričajo, kaj je na stvari, so buknili ogromni ognjeni zublji čez streho skednja, a kot nalašč, je v tem trenutku potegnil močan veter in preden so se vaščani zavedli, so stala že vsa bližnja poslopja v plamenu. Vse to se je odigralo v teku dveh do treh minut. V nadaljni minuti je že gorelo ono-stran ceste pri Francetu Braunetu, pri poštarju Marinclju, in |lej, plamen je objel gospodarska poslopja 'že m drugem koncu vasi, vnele so se že ^ialjne hiše, a Dulzer-jeva, Wittinetova, Lavričeva, Knavsova, Gerbičeva, Mikličeva, "Friceva itd. stoje že v središču ogromne grmade, ki požira na levo in desno, spredaj in zadaj, poslopje za poslopjem kot ogromen ognjen polip. Silen krik napolni razbeljeno ozračje — vsakdo teče domov, da reši, kar se izpod goreče strehe še rešiti da. V fern trenutku — komaj pet minut po izbruhu požara — že nastopi domača požarna braitiba pod stvarnim in hladnokrvnim vodstvom mladega Petra Wit-tineta. Objektivno in prevdarno premotri položaj ter presodi, kaj je izgubljeno in kaj je še rešiti, in že zadone njegova rezka povelja — v splošno zmedo pride disciplina, sistem, prevdarjenost, ki mladega komandanta ne zapusti, pa čeprav mora odločiti, da lastna njegova lepa rojstna hiša z vsemi poslopji spada med brezpogojno izgubljene. Hladnokrven nastop požarne hrambe, podprt in ojačen z domačo orožniško četo, vrne tudi prebivalstvu pogum in prevdarnost; začne se s sistematičnim reševanjem onega, kar silni ognjeni polip še ni potegnil v žareči svoj vrtinec. V tem trenutku pridrdra že pomoč iz Novih laz, požarna hramba novo-lažka, nato štalcerska, borovška, goteniška — vse v uniformi — z brizgalkami in orod- jem — vse hiti v silni ognjeni pekel, da ga omeji in ubije. Do jutra drugega dne traja to samaritansko delo, ta boj z razdivjanim elementom. Rešilo je golo pošto, gol hotel Meditz, Lack-ner, župno cerkev in s tem tudi župnišče in šolo, 83 poslopij pa je ostalo žrtev orjaškega požara. Vzrok: par otrok se je med mašo zavleklo pod Dulzerjev pod, da si speče krompir. — Za zbiranje podpore ubogim Pogorelcem, ki so prišli ob vse ter se večina niti preobleči nima s čim, se je ustanovil poseben odbor z županom hotelirjem Meditzem na čelu. Vabimo slovensko javnost, da odpre svoje srce nesrečnežem, ki sprejmejo hvaležno vse: obleko, obuvalo, perilo, živež, denar. Pošlje naj se kar na županstvo Kočevska Reka. S. Tedenske vesti. t Jakob Hočevar, bivši lekarnar na Vrhniki, je na svojem očetovskem posestvu na Zgornjem Brniku pri Kranju zatisnil svoje oči ter vrnil plemenito svojo dušo Stvarniku. Bil je zlata duša in plemenit človek v najlepšem pomenu besede. Pomogel je neštetim siromakom in bolnikom na način, da ni vedela levica, kaj je dala desnica. Zapušča enakovredno družico vdovo in dva sinova, oba lekarnarja, ter hčer, poročeno z uglednim odvetnikom na Sušaku. Plemeniti duši blag spomin, prizadetim pa tudi naše sožalje. Umrla je danes 15 letna petošolka kočevske državne realne gimnazije gdč. Hilda Levstek. Njena starejša sestrica, gojenka Rdečega križa v Ljubljani, je za 14 dni po-preje šla v večnost naprej. Ugledni rodbini gosp. Levsteka na tako težkih dveh udarcih tudi naše toplo sočutje. Konec največje slovenske tvrdke na Dolenjskem, tvrdke A. Kajfež v Kočevju, ki je prešla večinoma v nemške roke, slavi neki na stvari očividno interesiram dopisnik iz Kočevja v »Jutru«. Hvali, da se je to iz narodnega stališča herostratsko delo zamoglo izvršiti le s pomočjo državnih uradnikov v Kočevju, ki so izvoljeni v mestno občinsko hišo, zapustili slovenske vrste ter podprli razdirajoča stremljenja nemških nacijonal-cev s tem, da so ž njimi ustanovili večino v mestnem občinskem svetu kočevskem ter potom njega zasedli Mestno hranilnico itd. ter s tem dobili odločilen vpliv, če naj se tvrdka A. Kajfež sanira, ali odda slovenskemu reflektantu ali pa razbije in odda ■— Nemcem —. Samo posebi je umljvo, da so Nemci za razdiranje slovenskih podjetij v Kočevju. Vsaj so nekateri še celo tako zagrizeni, da žele, da bi izginili tudi državni uradi, zlasti tudi gimnazija iz Kočevja, in v srcu brez dvoma tudi, da bi izginili z uradi vred tudi njih današnji uradniški zavedniki k vragu. Vsled tega ni čudo, da je bil stalen refrem gotovih zagrizencev: »Die Firma Kajfež muss von Gottes Erdboden verschwinden!« in da so jim vrli naši uradniki volilci zvesto sekundirali in konečno v zvesti nemški službi tudi dosegli, da se je to zgodilo in da sta vila, vinska trgovina z vsem inventarjem ter parna žaga s skladišči, hišo itd. padli v roke nemškim nacijonalcem. In še celo s podporo slovenskega kapitala — Ljubljanske Mestne, kjer je zopet en tak uradnik iz Kočevja v tem smislu posredoval ter štiri milijone posojila tudi dosegel. Javni uradniki so torej v objemu z nemškimi nacijonalci v Kočevju srečno dosegli, da smo kočevski Slovenci izgubili v mestu veleindustrijo, ki je bila naša nada in naš ponos in ki bi bila to še lahko za naprej, če prav pod drugim poštenim imenom. Vsaj dobrih in plačljivih slovenskih reflektantov je bilo dovolj. Toda ne — pasti je morala v nemško -nacijonalne roke, ki jo bodo likvidirale, da ne bo kakšne nepotrebne slovenske konkurence. In tako smo po zaslugi teh državnih uradnikov Slovenci v Kočevju pravzaprav zopet le — kolonisti, skoro na slabšem kot pred vojno. Delali pa bi krivico, ako bi trdili, da so vsi državni uradniki v Kočevju taki. Tudi dopisnik »Jutra« razlikuje posebno zaslužne in jih imenom navaja in sicer vpoko-jenega uradnika finančne straže Janeza Lon-čar-ja, šolskega vodjo Teo ali BožidarZtefri-ani-ja šolskega nadzornika Alojzija Peter-lin-a, šefa davčne oblasti Janeza Cirk-a in uslužbenca državnih železnic Ivana Kova-čič-a. Ti gospodje so proti ostalim Slovencem v občinskem svetu kočevskem stvorili delavno večino z nemškimi 12 nacijonalci ter pritisnili ostale nas Slovence, ki zastopamo večino Slovencev, v Kočevju, ob zid, Nemce pa na konja. Mi smo v našem listu sicer večkrat zabavljali čez politikujoče državne uradnike v Kočevju ter izjavljali, da dvomimo, da jih je poslala oblast v Kočevje politikovat, toda navzlic brezobzirnosti in grenkoti teh gospodov do nas večine kočevarskih Slovencev, smo bili vedno toliko kavalirski, da nismo navedli nikdar imen. Ta rekord je ostal prihranjen dopisniku »Jutra« iz Kočevja. Spravil je ta gospod kočevsko SDS in njene pomožne organizacije že itak na psa ter je torej čisto logično, da s svojo pisano brbljavo-stjo oskrbi svojim sodelovalcem in tovarišem1 uradnikom šb od zgoraj prinierno —^‘nagrado v smislu uradniškega zakona. Še eno je ta divni -zaveznik nemško-nacijonalcev pozabil navesti: da je on za svoje sodelovanje z Nemci proti ostalim Slovencem stavil Nemcem za pogoj — plačano mesto, torej korito. Vsekakor idealen naroden delavec! Kroglice svojih tovarišev pretvoriti v bankovce za svoj žep, je konečno tudi svoje vrste umetnost! Ni čudo, da je slovenski in državni ugled v Kočevju tako padel. Dobro šalo si je privoščil dopisnik »Jutra« iz Kočevja, ko stavlja delovanje nemško-na-cijonalne večine v mestni občinski hiši prejšnjemu županu dr. Sajovicu za — vzgled. Naj pribijemo, da je dr. Sajovic kot župan napravil temeljit red v mestu in da so pod njegovim županovanjem zrastle tri nove fabrike v mestu iz tal, pod sedanjim županom pa še ena ne, pač pa se slovenske-demontirajo. Vilo A. Kajlež, vinsko veletrgovino, parno žago s kantino in napravami je kupila za Din 3,246.000.— Mestna Hranilnica Kočevska. Seveda na kredit. Preplačala je zlasti vilo, ki je bila ocenjena na 1,200.000.— Din, dala pa je 1,400.000.— Din. Želimo le eno: da ne bi radi teh nakupov še koga glava bolela. ßaziirlalte naš listi Epohalna iznajdba dveh kočevskih kmetov» Kočevje, dne 12. V. 1929. V našem lisu smo pred dobrim letom dni že opozorili na epohalno iznajdbo nekega kočevskega kmetiča, ki je sestavil aparat, ki privlačnost zemlje pretvarja v gonilno silo, v kinetično energijo-, poljubne moči, tako da lahko goni tvornice, vodarne itd. Ta naša prva vest se potrjuje. K prvotnemu iznajditelju je pristopil pred dobrim pol letom še drugi kmetič in z združenimi močmi sta napravila prvi zasilni model, ki že funkcijonira, tako, da njegovo bobnenje slišijo že vsi sosedje. Potrebuje pa še gotove izpopolnitve. Ker iznajditelja razpolagata le z jako skromnimi sredstvi, sta se obrnila oba do nekega znanega kočevskega odvetnika za finančno pomoč, da napravita lep, dovršen model, ki bo podlaga za patentiranje iznajdbe. Ta jima je velikodušno priskočil v pomoč in tako je izdelava prvega modela osigurana. Ako se ta iznajdba posreči v celem obsegu, bo silnega epohalnega pomena ne samo za vso ^dosedanjo tehniko, ampak za vse človeštvo sploh. Poraba goriva za proizvajanja gonilne sile v tem slučaju odpade. Pri tvornici si bo lastnik postavil mesto kurilnice le ta samogon, ki bo proizvajal poljubne konjske sile in tvornica bo tekla brez stroškov. S to silo se bodo takorekoč brez stroškov lahko črpala jezera in morja ter napeljalo vodo poljubno v puščavo, ki jo bo spre- menila v rodovitno zemljo. S silno energijo j se bo lahko proizvajalo umetno solnce, ki bo j omiljlo zimo, raztajalo sneg v polarnih kra-! jih in jih vsposobilo za ljudsko naseljevanje. i S to energijo se bo lahko poljubno narejal umetni dež, ki bo stopnjeval rodovitnost zein-do sedaj še nedoseženih višin. Iznajditelja se zavedata, da bo ta iznajdba tudi ogromnega socijalnega pomena, ki bo učinkovala najpreje, dokler se ne ustali, raz-diralno-negativno kot vsaka večja iznajdba, ki se bo pa, čim se ustali, pretvorila v pravi blagoslov človeštva. Raditega se bo patentiranje in vnovčenje te iznajdbe izvršilo po temeljitem in tehnem povdarku. Dopisi. Kočevje. — Dne 11. aprila t. J. so vprizo-rili dijaki tukajšnje državne realne gimnazije Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Precizno- in uglajeno igranje posameznih vlog je izdajalo veščo roko režiserja ter je vsled tega igra številno publiko prav prijetno presenetila ter vzbudila najboljše razpoloženje. Ker je vprizarjanje takih iger tudi velikega vzgojnega pomena, si želimo še več takih prijetnih večerov. Izdajatelj in urednik: Ferdo Jonke, Kočevje. Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Predstavnik za tiskarno: Alb. Kolman v Ljubljani. DIJAŠKI DOM Kočevje. Največji srednješolski tovrstni internat Jugoslavije. Sprejema dijake, ki so vpisani na Državni realni gimnaziji v Kočevju. Pod vodstvom aktivnih srednješolskih profesorjev. Celoletna kompletna oskrbnina Din 6750*—. Lastna ekonomija, — Lastni vrtovi. — Igrišča. — Sport. — Radio. — Strogo razdeljen čas za zabavo in učenje. MT Zalatevafte brezplačne prospekt. ★ Telefon št. la. € i •: € € € ®2 Zobni atelje BORiS BAN, Kočevje vis h vis župne cerkve, hiša tvrdke PETER PETSCHE izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova. --------CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!---------- :• & :• Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana podružsilea M o če v je. Ljubljanska cesta. Centrala Ljubljana. Podružnice: Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Delniška glavnica in rezerve: nad 16,000.000 Din. Maribor, Novrsad, Sombor, Split, Šibenik. Vloge: nad 250,000.000 Din. Promet: nad 11.000,000.000 Din. Ekspozitura. Bled. Nakup in prodaja valut in deviz Vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice Menični eskont. Lombardiranje po dnevnem kurzu. proti ugodnemu obrestovanim vrednostnih papirjev. Nakazila v tu- in inozemstvo najhitreje in najceneje. ______ Kulantna provedba vseh bančnih poslov.