', C. Postale. - Esce ognt mercoledi e sabato. • 16 gennaio 1926. Posamtxna številkf 25 stotink Izhaia: vsako sredo pc in soboto ziu $t*ne za cclo Icto « pol leta « četrt letü la tnozemstvo leto lir 40. K* rfmročila bre. poslane naroinin ne rnorcmo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperlc. št. 4 V Gorki, v soboto 16. januarja 1926 Letoix. Nelrankirana pisma u ne sprejemajo. Oglaii se računajo po dogo >>oru in se plačajo v nib prej. List izdaia kcm surcil »GOMŠKE STRAlt* TUk Zadruine tiskarw v Gotici. Riva Piazza-: ta St. 1st. 'J prav a in urednišivc nlica Manieli štev. 5, - (prej Scuole). ¦¦¦¦ SPosvetimo nase delo! Oscm let je minulo, odkar se je vrnii J1.1Š nurod iz frontc in iz begunskih barak. Nasli smo razkhn no in pomandrano zemljo, naš dom je bil porušen in tudi našc dnšc xu bile bolne. Dobro in poirebno je, i/;rria kot jiv* • Hvropa doživlja v večini svojih južnih držav so dokazali, da vclja tarn mesto postave in naravnih pravic le meč in samovolia ncka* ternikov. To nas uei zsiodovina zads njih političnih dogodkov v ^paniji, Grski, Bol^arski, v Tureiii in še marsikje dru.^od. Demokracija je povsod tod strta in ob moč. Proučevanje političnc.i*a življenja v boljšcviški Rusiji pa ne kaže ei* sto nič dru^aene slike. Boj za moe nekatcrih rdeeih po^lavarjev se je na 14. kongresu boljševiške stran= ke razvnel prav kot kie na zapadu. Dru^i nauk, ki ,14a je dalo omen« jeno zborovanje vsemu svetu pa pravi, da s tako zvano vsvetovno re* volueijo v doglednem easu ne bo nič. Besede in življenje. Ko se je zrušila earska Rusija, zajedalka ruskega rnužika, v iirah, so komunisti s celet*a sveta uprli oei v Rusijo. Upali so, da se bo tu* kaj dejansko vresnieil komunistieni evan^elij o popolni enakosti vseh stanov in vseh ljudi. Res so bolj? ševiki zasadili svoj rdeei prapor na krvava trupla pomorjenih «buržu* aznih« slojev. Toda evan.uelij ena? kosti se je pokazal, da je le prazna pena in märn ja komunistienih a^i? tatorjev, ki slepijo bedno Ijudstvo z zlatimi gradovi. Dejansko življe? nje je tirjalo dru^aenih naukov. Sam veliki tvorec ruskesia boljše* vizma je pokazal, da so sanjarske besede o enakosti vseh ljudi na svetu jiraktično neizvcdliive. Po* pušeal je vedno bolj od eiste^a ko? munizma in zaeel raeunati z dejan* skimi potrebami ruske zemlie. Tre* ba je bilo dovoliti svobodno trj>o* \ino, kinetu lastninsko pravico do njei^ove zemlje in vsakomur pravi? co do izbire dela. /Če tedaj so se o^lašali nekateri »eisti« komunisti, ki so mrmrali proti Ljcninovim korakom na de* sno. Toda mož je vedcl, da ljudje niso aiiLjeli, ki bi s svojo popolnost* | jo v dejanskem življenju izvajali I eiste komunistiene nauke, po kate* rih bi ne bilo ne lastnikov ne de* laveev. Sei je korakoma, raje je se* ßei nekoliko bolj nazaj, kot da bi sei predalee. O kaki svetovni revo* luciji, ko naj bi delavstvo zavihalo rokave in sedlo na mesta tistih, ki dancs imajo, pa ni ^ovoril. Njeßovi pristaši se niso upali upirati njegovemu praktičnejšemu pojmovanju komunizma, ker jih jc s hvujini uiiiOiH iii osebiiosLjO viso^ ko nadkriljeval. Eno telo in več glav. Po Ljeninovi smrti so prišli v ve* ljavo taki, ki so dotlej bili še v zad? njih vrstah. Razni voditelii komu* nistienih sekcij so sc udarili sprva še bolj na tihem za moe. Ti so od* ločevali in ukazovali milijonom ljudstva, ki je moralo slušati brcz* obzirna povelja, sicer ie zapadlo »erezvieajki«. Mesto diktature ene* ,i*a, je nastopila za rusko ljudstvo diktatura cele vrste boliševiških ^lavarjev. O.^romno rusko telo Je imelo vee glav, ki so razlieno mi* slile in vsaka drutfaee pojmovala svoj boljsevizem. Ruska revolueija je iz.^ubila svojo ^lavo, Ljenina in priti je moralo nujno do razprtij in sporov, kdo bo imel oblast in moe v stranki ter v sovietski državi. Sprva tihe struje so na zadnjem konLjresu oeito nastopile dru^a proti dru^i. Ljeningrad — Moskva. Že Trockij se je zaeel puntati proti »uvajanju kapitalizma« v boljševiško Rusijo. Toda ni prodrl s svojimi predlosji. Na 14. zborova* nju v Moskvi sta se pa prav očitno pokazali dve struji: ljenin^radska in moskovska. Prva jc boli nepo* pustljiva in zahteva eist komuni* zem, druga pa hodi po zinernih po* teh in računa z dejanskimi mož* .nostmi in potrebami liudstva in zemlje. Boj med obema ic postal precej hud. Struja ali opozieija iz Lienintfra* ^da štejc med svoje prve borce Ka* menjeva, Sokolnikova in ženo po* kojne^a Ljenina Krupskajo. 7A-- vahno se zavzemajo opozicionalci iz Ljeningrada zato, da se razvna* me razredni boj med kmeekim pre* bivalstvom; trdijo, da je vedno vee bo^atašev med kmeti po deželi; to* da je proti komunistienim naukom, ki tirjajo odpravo zasebne lastni* ne. Oni iz Moskve pa odtfovarjajo, da je treba pola.goma in previdno naprej, da si komunizem ne odtuji kmeekih množic in se omeü le na tovarniško delavstvo. Saj je že itak le majhen odstofek kmcckctüa ljud* stva vnisan v komunistieni stranki. Opozieija, s katero dr/i tudi Zinov* jev vpije v svojem ßlasilu »Ljenin* t?radska Pravda«, da je »kulakov« (bo^jatih kmetov) vedno vee in se skuša prikupiti množici s tem, da noudarja svoje izhodiščc iz Ljenin* Urada, bivšc^a Petroßrada, kjer je bila zibelka. ruske revoluciie. Spot sc;>ie ¦?.•?: enkrat navidez po« leßcl. V izvrsilni strankin odbor so prišli tudi Zinov jev, Kamen iev in Sokolnikov. Toda ideina borba v kaki obliki, naj se ruski komuni* zem razvija v bodoenosti, bo še vedno ostala. Ali zmerna in življe* nju bolj prilaaodcna oblika ali ko* munizem do skrajnosti. Osebnosti, ki bi odločila idejno smer, ruski boljsevizem dancs ni* ma. Zato stoji sovjetska Rusija pred težkimi odloeitvami, ki bodo vplivale na komunističnega duha vserja sveta. Zanimivo je tudi dejstvo, da so na zborovanju ßovorili veeinoma le o notranjih državnih stvarch in o razmerah v svoji stranki. Tudi mož* je v novem komunistienem odbo* ru hočejo naj prej lastno državo urediti, potem bodo mislili na sve* tovni komunizem. Znamenja torej kažejo, da prevladuje pola.qoma tu* di v Rusiji zmernost. Treba jc naj* prej življenje spoznati in po njem urediti svoje nauke, ker življenje sc ne da natc^niti kot čevclj na i kopito. DNEVNE VESTI. Bog plačaj vsem, ki se v teh dneh trudijo za na.š list z a^itaeijo, nabiranjem na* ročnikov in drmiačc. Vedite, da va* šc delo- ni zastonj. Kajli v veliko vaseh imamo že dosedaj lepo šte* vilo vee naroenikov, kot doslej. Naj bo to v bodrilo vsem onim malošte* vilnim, ki so doslej odlašali ali bili drurtaee zadržani in niso še obnovili •— odposlali naročnine za 1. 1926. Uljndno so vsi naprošeni naj store to eim prej! Zadnja številka Ta stevilka je zadnja, katero smo poslali še vsem bivšiin cenj. naroč* nikom, ee tudi se niso še OLjlasili — niso plaeali naroeninc za tekoče leto. Vse te ponovno prosimo, da nam prihranijo tisto za nas tako nc^ prijetno ustavljanje lista na ta na* ein, da nemudoma poravnajo naroe? nino. Tem bolj naj pohite, ker je v zalogi še nckaj »G, Pratik«, ki jih dobij o ccloletni naroeniki * plačniki zastonj. Sevc lc dokler bo kaj v zalogi. Kdor prej pride tudi prej melje! Pozor, zadr,uget Zadruge, ki so dobile od vristojs ne davkarije vabilo, da predložijo bihmee ali druge listine, naj to store nemudoma, ker drugcice jim bo dav* karija odmeria davke ne glede na računske zaključke. Največja potreba za vsako slovensko in krščansko hi* šo je pošten — dober easopis. Na* roei »G. Stražo« pa bo tej potrebi zadošeeno. Stran 2. »GORILKA STRA2A« Vojna odškodnina. Finančni minister je predložil kralju v odobrenje nov odlok, ki navaja znatne olajšavc pri reševa* nju vojno*odškodninskih prošenj in likvidacij konkordatov. () odlo* ku bomo poročali, ko bo obiavljcn v »Gazzetta Ufficiale«. Osebna sprememba pri tržaški financi. Doscdanji finančni intendent v Trstu kom. Bellina je premeščen v Novaro. V Trst pride za finančne* ga intcndenta komendator dr. Leo* nardi. Novi tržaški finančni inten- dent je najmlajši v Italiji, čeprav je star že 51 let. Zanimiv štrajk. V Romuniji so proglasile vsc od* vetniške zbornice štrajk, ker se u* bo^i odyetniki ne razumejo več na paragrale, katere ministri stalno menjajo. Naši odvetniki so bolj vztrajni. Zlagali so se. Dunajsko židovsko časopisje jc z veseljem natiskalo neko poročilo iz Madžarske, ki pravi, da je pri denarnih sleparijah udeležen tudi neki jezuit Bonis. Vatikunski list »Osservatore Romano« pa uradne obvcšča, da kakcga jezuita z lmc-- nom Bonis na Madžarskem sploh nJ Ozka vrata. Glavni stan fašistovske stranke je ukazal svojim podrejcnim, da ne smejo več sprejemati v snope kar cele trume spreobrnjencev. Vrata so postala neki tako ozka, da smejo vsak posamezen slučaj posebej pretuhtati in po enega no» tri spuščati. Zborovanje Malega sporazuma. Zagrebški listi pišcjo, da se bo* do konccm tega meseca zbrali v Dubrovniku v Dalmaciji zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije in Čehoslovaške na posvet. Pomenili se bodo, kako naj nastopijo proti madžarski vladi, ki je ščitila de* name sleparje. Protifašistovski listi v Franciji. Fašistovska »Tribuna« pravi, da bo začel kmalu izhajati v Franciji protifašistovski dnevnik »Corriere degli Italiani«. Imcl bo tudi ilustri* ran tednik. Urejevali ga bodo sin nekdanjega generala Garibaldija, Jožef Donati, bivši urednik rimske* ga »Popola« in Karel Aprato, de* sna roka v tujini ziveeei'a Nittija. To so znane osebe v časnikarstvu. »Tribuna« precej grmi nad novim listom. To jc pa samo po sebi umljivo. Na počitnicah obolel. Angleški zunanji minuter Cham* berlain sc že par dni mudi na oddi* hu v Italiji. Nameraval S3 jc že vr* niti v London, pa se je na nekem izletu v Pizo prehladil in je moral namesto na Angleško v posteljo. Ne vedo, kaj bi. V pondeljek ponoči so se zbrali francoski socialisti na sejo in se menili ali bi šli v vlado ali ne. Glavni strankin tajnik Faure je bil odločno proti temu. Za svoje mne* nje je dobil tudi večino glasov. Vendar so socialisti izjavili, da bi sli v vlado, če jim dajo tri četrtine vseh miuistrstev. Zakon proti skrivnim družbam so sprejeli tudi na Danskem. So* cialistična vlada je prepovedala vsem državnim uradnikom, da ne smejo biti udje framasonskih ali kakih drugih tajnih družb. Za kra* lja bo malo nerodno, ker pravijo, da je clan neke framasonske lože. No, pa pri kraljih in podobnih vi* sokih glavah že are. Spet preklicani petrolej V Mehiki je vlada sklenila po* sebno določbo, ki zabranjujc, da bi tuji državljani imeli v posesti me* hikanske petrolej ske vrelce. S tern so udarjeni v prvi vrsti seveda An* gleži in Amerikanci. Napetost med temi in Mehikanci je vsak dan večja. Najbrže se bo zastran mehi* kanskega petroleja spet kaj sku* halo. Ministrske težave v Avstriji. Že precej časa so listi dopovedo* vali, da bo avstrijski zunanji mi* nister Mataja odstopil. V ponde* j ljck je že sam napov.cdal svojo ostavko. Z njim vred bodo odsto* pili bržkonc tudi vsi ostali ministri. V tern slučaju bi spet postal mini* ! strski predsednik Seipel. j Huda zima. Takega vremena kot jc ta tcden v Gorici že ne pomnimo zlcpa. Do nedeije je še sijalo krasno zimsko solncc, da so vsi goriški »purgarji« šli na Oslavje in v Kronberg pit vi* pavca ali brica in prigrizovat »pr* šut«. Zvečer je pa žc jcla pritiskati burja, ki je v pondeljek in torek tako poštcno pihala, da je zlezlo živo srebro v toplomcrih na 6 do 8 stopinj pod ničlo. V sredo jc pa zapadel sneg, ki se ga jc do vceraj nakopičilo že za ped visoko. Vre* menski prcroki pa pravijo, da bo se hujše. Ruski tisk. Prcteklo leto je izhajalo v Rusiji 498 listov v 2,520.000 izvodih. Za kmeeko ljudstvo je pisalo 117 čas* nikov, narodne manjšine na Rus* kem imajo 108 glasil; dclavstvo jih ima 43; mladinskih listov je 39, so* cialnih 14. Najvažnejša kmečka lista sta »Krestianskaia Gazeta« in »Biednota«. Največji delavski list pa jc »Gudok« v Moskvi, ki izha* ja v 930.000 izvodih. Uradni list ljudskih komisarjev so »Isvcstia«. Poscbnost v ruskem tisku so pa stenski časopisi. V tovarnah in podjetjih ter na vseh krajih, kjer se zbira po dosti ljudstva nabijejo na zid po enkrat ali dvakrat na me* sec velikanske lepake, kjer so po* pisani vsi najvažnejši dogodki in so podani članki o komunizmu. Ta vrsta listov je zelo priljubljcna. Sama sleparija povsod. Odkar so odkrili ponareievalsko družbo denarja na Madžarskem, prihajajo od vseh strani glasovi o sleparskem denarju. Človek že res ne ve ali eel svet na slepariji stoji ali ne. V mestu Haagu na Nizo* zemskem je policija izsledila dva gospoda, ki sta prenašala v kovče* kih z dvojnim dnom kar za 12 mi* lijonov portugalskega denarja. V Berlinu so izslcdili zloeinee, ki so ponareje\ ali nemske marke. V dru* gem nemškem kraju Bielefeldu so padli v roke pravici sleparji, ki so tiskali jugoslovanske dinaric. Naj* brže so vsi ti po eclem svetu bili med sabo domenjeni. Svoj poscl so pa prav dobro znali, da iih niso mogli toliko casa zaslediti. Žaloigra pod zemljo. Najbolj v nevarnosti za življenje so ubogi rudarji, ki kopljejo rude globoko doli pod zemljo. Dan na dan se bere, da se vsuje zemlja ali explodirajo plini, ki vzamejo življe* nje stotinam rudarjem. Taka groz* na nesreča se je pripetila v sredo v ameriški državi Oklahoma. V ne* kem premogovniku so explodirali strupeni plini, rov se je vdrl in za* sul preko 100 rudarjev. Še ladje so zmrznile. Povsod je velik led in sneg. Naj* več pa v Baltskcm morju. Sredi vo* dc je primrznilo v led 25 nemških ladij, ki se ne morcjo ganiti z me* sta. Poslali so posebne lomilce le* du, da bi rešili parnike iz ledene ječe. Hrano pa nosijo mornarjem na primrznjcnih ladjah z aeroplani. Prehitro veselje. Pred kratkim so časopisi razbob* nali, da je umrl v Amcriki neki ru* dar, ki je zapustil šcst milijonov lir. Srečni dedič naj bi bil ubogi de* lavec Scainello v gornji Italiji. Mo* žu se je kar vrtelo v glavi samega veselja. Nazadnje se jc pa izkaza* lo, da je »stric« v Amcriki zapustil le 75.000 lir in še te bo Scainello mo* ral deliti z dvema sorodnikoma. SOCIflLNI VESTNIK. O napačnem socializmu. Iz okrožnice nvsirijskih škofov o socialnih vprastmjih. Za dobičkom hlepcči kapitalizcm je priklical boljševiški socializcm, ncbrzdano gospodarsko rekmova* nje jc oživilo prisilrii gospodarski red. Dajte pravice! V dtlovnih množicah se je zbu* dilo neko vrvenje; vedno bolj doni zahteva po življenju, ki se spodobi za človcka, po urejenem družin* skem življcnju, po posvetni blaginji, po zasiguranem obstoju. Prava lju, bczen do bližnjika sc pokaže v tern, • čc razumemo tc /cljc. V množicah sc jc zbudilo hrepc* 'nenje po enakih pravica.li. ri"e si sku* ša dclavstvo v skupnem boju proti kapitalizmu izvojevati. S silo orga- nizacije skuša zdrobiti kapitalistič* no sužcnjstvo. Resnična ljubezen do bližnjika bi morala imcti globoko razumevanje zato, da pride vsak do poštene in zadostne mezdc in do gotovega dela. Delo je vreio vseh vrednot, zato inora tudi dati pravice do oschne časti v družbi. Delavcu gre torej pravica, da si pridobi s političnim udejstvovanjem vpliv na javno živ* ljenje in da pride do večjih pravic. Množicc so potrebne v obilni me* ri tudi blagoslova vere. S samimi posvetnimi dobrinami ne bo nihče popolncma srečen. Ko se je porušila družina, se je v ljudeh zrušilo dosti vere. »Kdor ni okusil sladkosti maternc ljubezni, ne bo dostopen ljubezni božji.« Danes se budi v delovnih slojih globoko hre* penenje po ljubezni božji in družin* ski sreči. Oboje jim jemlje danavšnji kapitalizeni. Socialni papež Leon XIII. pravi, da kdor ne pomaga ljud* stvu v njegovi stiski, se pregresi nad samim seboj in nad skupnostjo, ker nihče ne živi v kaki državi zgolj radi samega sebe, marvee tudi radi skupne blaginjc.« Zato je vsak v vesti obvezan pomagati, da se zruši krivični družabni red. Posebno je pa dolžan katoličan, ker izrablja urejene druzabnc razmere za borbo proti ('crkvi. Ne izganjajie hudiča z Belcebubomf Socializcm od najnedolžncjše ob* like do boljscvizma se prcdstavlja kot rcšcnik iz bedc današnjih dni. Marsikdo meni, če se bo delavstvo polastilo vsc gospodarske moči, da bo zavladala svoboda, enakost in bratstvo. Kakšna ncspamet! Na me? sto par kapitalističnih tiranov bi imeli kar v vsakem človeku ukazo* valca in podjetnika ali pa bi prišli spet posamczniki do moči in bi mesto bičcv rabili škorpijonc. Napačna so pota po katerih hočc brczbožni socializem izpeljati člo* veštvo iz bede. Ni mu pač bilo tež* ko nrcbrniti pojme o zasebni last* j nini, ko si jc številce izkoriščeval? cev vclik del svojega bogastva pri* dobilo po nepoštenem. Toda pozab* lja, da je zasebna lastnina utemcljc* na v naravi in da jc temelj tihe, a svet prcobiiizujoče družinske sreče. Brezbožni socializcm je zmedel pojmc o svetosti in vccni vezi zako* na. S svobodno ljubeznijo so poru* šili brezbožni socialisti sreco poz? nejših rodev in eclih narodov. Saj je vzgoja otrok prva in najvažnejša za ustvarjanje moenih narodov. Te pa ni, kjer žive ženske in moški v divjih zakonih in strežejo le spolni sli." Socializcm brez Boga je vrgel ob tla vso avroriteto. Nobene postave ne prizna nad seboj izven sebe. Po* zablja pa, da je v prisilnem komu* nističnem družabncm rcdu vsakdo ob zadnjo troho osebne svobode. Skozi usta nckaternikov govori »vo* lja človeštva«. Ker slepi komunizem bcdne sloje le s svetnimi dobrinami in mu ni mari dušnih, se je vrgel v boj proti Ccrkvi in veri. Ljudem je s tern iz* trgal iz rok zadnjo rešilno bilko ˇ obupu. Mesto bratstva in ljubezni, pridi* ga brozbožni socializem razredni boj. Vzgaja ljudi za krvavc revolu* cije in trosi v razdvojeni svet stru* pene pline sovraštva. In nauk, ki so ga tako izmaličili in ga napravili za evangelij sovrašt* va naj osrcči človeško družbo?! Ta naj preženc moreči kapitalizem, da bo sam še bolj moril in davil? GOSPODARSTVO. Poziv vsem čebelarjem Julijske Benečije. V uradncm listu (Gazzetta Uft'i* ciale) z dnc 3. 12. 1925 St. 281 je bil objavljen odlok*zakon z dne 23. 10. 1925 št. 2079 o ukrepih za zaščito če? belarstva. Vsebina tega zakona se objavi, a pričakuje se tudi objava uradnega pravilnika o tern zakonu. Glede ustanovitve v zakonu pred* vidnega »krajinskega konsorcija« je načclstvo »Slov. čebelarske zadru* ge« že v stikih z vodstvom »Furlan* skega čebelarskega društva (Societä apistica Friulana in Udine) in v teh dneh se razpošlje uradna okrožnica na vsa županstva s pozivom in nalo* gom, da se prijavijo vsi čebelarji z navedbo števila panjev, bodisi s premakljivim bodisi z nepremaklji* vim sat j em (umetni panji in kranji* či). Vsak čebelar naj navede le šte* vilo piemenjakov oziroma število vzimljenih panjev. Zakon vscbuje v členu 14. jako važno določilo, namreč da določi krajinski prefekt z dekretom razda; Ijo med čebelnjaki, ki imajo naj* manj 50 panjev s premakljivim sat« jem. Pake razdalje se lahko določi* jo za posamezne okoliše (cone) v deželi, a prefekt more ustanoviti go* tove izjeme za gotove okoliše. Isto* tako se more določiti gotov krog ali obseg, v katerega ne sme, z ozirom na žc obstoječe število panjev, čes belar, ki potuje s čebelami v pašo, prepevljaii svojih panjnv. V tern pogledu je nujno potrebno, da se čimprej predočijo visoki vladi intercsi in potrcbe, ki jih imajo Če* bclarji v slovenskem dclu dcžele zlasti z ozirom na potovalno čebe* larstvo. Da se bo mogla sestaviti zadevna spomenica in da bode mogočc v tem oziru tudi osebno uspešno posredo? vati na pristojnem mestu, se obra^ čamo na vse čebclarje z nujno pros* njo, da nam fakoj in brez odlašunja sporočijo svoje mnenje, kar se tiče razdalje med čcbelnjaki in stalnem čebelarstvu in pri potovalnem če* belarslvu, v slučaju glavnih (moč* nih) paš in v slučaju životarske (pič* le) paše, za pašo v dolini in v hribo* vitih legah. Važno je zlasti, da sporocijo »Slo* venski čebelarski zadrugi« čebelarji, ki potuje jo s čebelami v pašo, vse vrste neprilik in težkoč, ki so jih doživeli ter da stavijo tudi točne in jasne predloge za odpravo takih ne* prilik in težkoč. Istotako pa naj spo* ročijo svoje tozadevno mnenje tudi mali čebelarji, ki ne potujejo v pašo in ki mislijo, da trpijo kako škodo vsled potovalnega čebelarstva; kajti le na ta način, da se zasliši oboje* stransko mnenje, bode mogoče najti pravo ureditev potovalnega čebelar* stva. Da se na zadovoljiv naČin uredi potovalno čebelarstvo, je potrebno, da se napravi »pami kataster«. V tem pogledu je potrebno, da naz* nanijo čebelarji »Slov. čebelarski za* drugih, kakšne izdatne paše so v njih obeinah in kako močne so t. j. za koliko močnih umetnih panjev bi bile v normalnih letinah dovo* ljene. »GORIŠKA STRATA* St run 3. Ccbelarji, zavedajte se, da gre za vreditev Vaših koristi in da je sedaj prilika, da vsak čebelar pove prosto* dušno svojc mnenje, da ne bode po* tem izgovorov in mrmranja. — Za »Slovensko cebelarsko zadrugo« v Gorici. tajnik: dr. Leop. Bobič. Pismo iz Bosne. Vedno več naših ljudi prihaja v ßosno z namenom, da se tu nasch* jo. Ne morem sicer priporočati, da bi prodajal kdo rodno grudo in se selil v ncznanc kraje, toda mnogo Je takih, ki jim doma ni več obstan* La. Pa tudi takih je mnogo, ki si "očcjo dorn šelc vstvariti. Rajši nc* So preko morja med tujerodce, pri* dejo naj ti med svoje brate v Bo* sno. Kakor sem že lani v »Gor. Straži« pisal, je tu podnebjc pri* oližno tako, kakor okoli Gorice, zemlja je rodovitna, krau so kras* ni^kar je glavno, tukai je narod Posten, miroljuben in zdrav ter sPrejema naše ljudi ne kot »Lahe«, marveč kot brate. Brdoviti kraji so Prikladni posebno za vinogradni* j»tvo, sadjarstvo in živinoreio. Ka* Kor malo kje vspeva tu tudi krom* Pir in druge rastline z globokimi koreninami, ker je zemlja na po* vršju navadno pol metra in še vee Popolnoma rahla. Za trte ni treba v čisti zemlji niti rigolati. V ravni* "ah je navadno erna zemlia, ki je sPosobna za vse kulture. Cena zemlji je zadnji čas jako padla in je prav nizka. Zato bi dobil marsi* kdo tu za majhen denar mnogo do* bre zemlje. Vendar nikdo naj ne misli, da se cedi tod med in mleko. Tudi tu je treba delati in od po* eetka celo trdo delati, da si zago* tovimo obstanek. Neprijetno je tudi to, da se dobra stanovanja težko dobijo. Zadnji eas so vlovili nekateri agenti nekaj naših ljudi v zanjke in so jim prodali zemljo za trikratno ceno. Ker sc prodaia tu drugače, nego pri nas doma, osobito pa radi tega, ker so lastninske razmere do? stikrat zapletenc, svarim tem po* torn rojake pred vsiljivci. Tu v Ba* njaluki je vee naših uradnikov, ki gredo drage volje domačinom na roke. Tudi podpisani sem vedno rad pomagal in svetoval onim, ki so se name obrnili. One, ki reflekti* rajo na mojo pomoč, a mi niso zna* ni, bi prosil pa, da prinesejo s sc* boj vsaj priporooilo poznatih rodo* ljubov*poštenjakov, kajti ugled in 1 spoštovanje, ki smo si ga Goričani priborili pri domučinih, ne bi radj zapravili s kakim malopridnežcm. Ta naj ostane tarn, kjer je. Tudi bi svetoval, naj prihaiajo sem nasel* niki v skupinah, ker dobiio vcčja posestva riizmeroma cencjc; pozne* je si tudi lažje medseboino pom;t- gajo in tudi stroski in sitnosti pri naselitvi se zmanjšajo. Anton Štrekelj, viš. kmet. nadz. v p. Banjaluka, Jeličpolje 114. Kaj je novega na deželi? Pevma. V pondeljek dne 11. t. m. je umrla pri nas v visoki starosti 83. let go* spa Terezija vd. Dominico. Pokoj* nica je bila skrbna in dobra mati ter obče spoštovana. Pokoj njeni duši, žalujočim ostalim, zlasti njunima si* novoma g. generalnemu prokurator* ju v Zagrebu in g. bivšcmu podgor* skemu županu, pa iskreno sožalje! Oslavje. Prihodnjo nedeljo 17. t. m. po* novi naše prosvetno društvo »So* ča« v prostorih Franca Gravnarja svojo Silvestrovo prireditev. Zače* tek ob 4. uri popoldne. — Sosedna društva in prjiatelji vesele zabave, Pndite! Sv. Lucija. 12. t. m. je umrla nenadoma 76*let* na Neža Fratnik iz dobro znane hiše na Logu pri sv. Luciji. Z možem, Pokojnim Ivanom, ki je umrl lani, sta pred 2 letoma še dobro čvrsta in zdrava v krogu svojih otrok, si* nah, zetov in vnukov praznovala svojo zluto poroko. Pokojnica je bi* la globokoverna, skromna in tiha ženska, ki je lepo vzgojila vso svojo družino in se brigala le za hišo in gospodinjstvo. Bila je usmiljenega srea in številni siromaki je ne bodo Pozabili, Bog pa tudi ne, h kateremu je odšla po večno plačilo za svoje Čednosti. In to je, kar naj bo v to* lažbo in najlepši spomin na blago Pokojnico vsej rodbini! Rihemberg. Težko je postalo naše življenje, vsak dan nam prinaša nova razoča* ranja, vse se raje obrača v slabo, a pbupati vseeno ne smemo. Mož, ki ima le nekoliko poguma, ne vrže Puške v koruzo, si ne zadrgne yrvi, ampak iščc izhoda, išče pot rešitve. lako tudi mi, dragi obeinarji, ne srnemo obupovati, ampak resno se Pripravljati za bodočnost; zemlja, ki nas je rodila, naj nas tudi živi, a mi moramo ostati zvesti naši grudi, našemu narodu. Res je, da so postali naši dohodki bolj pičli, zato pa mo* ramo temu primerno urediti svoje stroske, ker drugače so vse lepe be* sede brez pomena; ko zagazimo v dolgove, bomo morali ukloniti glavo ter mirno korakati na povelje tujca. Torej nc prerekanja in razsipanja, ampak pravega dela in varčevanja se moramo oprijeti, pa se nam bode kazala bodočnost nekoliko jasnejša in marsikaj, kar se nam danes kaže nemogoče, postane nam dosegljivo. V nedeljo (10. 1.) se je vršil v po* slopju posojilniee sestanck odsekov t. j. pripravljalnega odbora, katcre* ga sta izvolili Kmetijska gospodar* ska zadruga in Posojilnica, za usta* novitev mlekarne. Člani odbora so z zanimanjem razmotrivali različne zadeve, ki se tičejo ustanovitve mle* karne. Določilo se je: 1. začasni delo* krog mlekarnc, ki naj obsega obč. Rihemberk, Smarje in vas Saksid; 2. dne 17. I. se bo vršil v imenovanem okolišu popis krav oziroma mleka; 3. dne 24. jan. ob 8. uri se bo vršila zopet seja priprav. odbora, ki skle* pa o nadaljnem postopanji:. — To* liko v obvestilo občinstvu, ki bi ra* do znalo v koliko jc že dozorela za* deva z mlekarno. Solkan. Ker je bil redni obeni zbor »Ljud* ske posojilniee reg. zadr. z neom. /avezo« v Solkanu dne 22. novem* bra i ij~5. nesklepeen, se bode vršil v srnislu pravil, dne 31. januarja ob 11. uri dopoldne na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug ob* čni zbor, ki bode veljavno sklepal, neozirajc se na število navzočih elanov. Načelstvo. Črniče. Kakor je bilo že javljeno, pri* pravlja Kat. slov. izbr. društvo vpri* zoritev igre »Tri sestre«. Ker nam ni bilo mogoče igrat, kakor je bilo naznanjeno 10. t. m. radi smrti kraljice * materc, bomo imeli pred* stavo nepreklicno y ned. 17. t. m. Igra »Tri sestre« je zabavna in po* učna. Pri vprizoritvi nastopi tudi društven pevski zbor s par pesmimi. Ker se cela prireditev vrši na veži posojilnične hiše, se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vabi vse prijatelje društva! Odbor. šempaska dolina. V nedeljo dne 10. t. m. sem se na* menil, da malo pogledam od Ajše* vice do Črnič. Na Ajševici sem zve* de, da se tamkajšnje društvo pri* pravlia na pustno vesclico. Kakšna bo ta veseliea, bom že povedal, ko jo bom obiskal. Po zelo slabi cesti grem naprej proti Ozeljanu, vstavim sc na Otavi v gostilni, pokličem običajni eetrt in sedem poleg dveh gospodarjev, ki sta to/ila o slabih časih. Povedala sta mi, da tudi ozeljansko društvo misli prirediti kmalu pustno veseli* co. Navskriž jc med člani, ker eni hočejv), da bi bil pri veselici tudi »kulturni« pies. Pametni člani so proti, drugi pa za pies. Moža sta to* žila, da najbrže bo ta kulturna pri* reditev taka kot je bila na Silvestro* vo, ko jc bila glavna točka harmo* nika, ki je hrešeala menda celo noč. Dvomimo, da bi imeli elani kaj do* bička od takih prireditev. Pustimo ozcljanske harmonikarje in plesav* ce, ter hajdimo v Sempas. Na ccsti v Sempasu sem dohitel znanci izza vojne. Prašal sem ga, kaj je novega tarn z društvi, o kate* rih mi je pravil večkrat. On je ža* lostno odgovoril, da društva spijo span jc pravičnega. Tožil mi je, da so imeli pred vojno dobro urejeno »Vinsko zadrugo«- a žal, ta je zaspa* la. Sel sem naprej mimo Oscka, kjer tudi društveno življenje ^očiva. Prišel sem v Črniče. Z veseljem sem zvedel, da bi Izobr. društvo imelo prirediti veselico, pa so jo morali odložiti radi smrti v kra* ljevi hiši. V Črničah je veliko mla* dih fantov v društvu — navdušenih za dobro stvar in za izobrazbo brez harmonike in plesa. Vrnil sem se skozi Batuje, kjer sem slišal lepo ubrano fantovsko petje. Vesel sem korakal na kolodvor, da se odpeljem domov. Popotnik. Ozeljan. Dne 8. januarja se je smrtno po* nesrcčil Spacapan Franc iz Ozelja* na ,po domačc »batarija«. Padel je z lestve, ko je hotel pokladati živini. Pokoj njegovi duši! Mestne novice. V goriškem snopu. Pred časom je bil tajnik goriške* ga snopa baron Caprara. Mož se je nekam resno brigal za Gorico. Zato se je pa zameril Vidmu in premogočncmu gospodu Pisentiju. Niso ga pustili niti v Rim za po* slanca, niti na županski stolec v Gorici, pač pa so mu naprtili tožbo radi nekih sleparij. Caprara je pa pred sodniki izprieal, da ga le ob* rekujejo in je spet postal glavna oseba pri goriških fašistih. No jug.... Bivši urednik gor. lista »Isonzo« Viktor Graziani je po* bral svoje rcei in šel pod Afriško solnce v Circnajko. Pri nas je imel patent na nauk, kako se iz tuje* rodcev delajo pohlevna jagnjeta. Par ljudi v Renčah ga je tudi iz* volilo za občinskega častncga čla* na. Zdaj je šel mož po enake Javo* rikc med zamorce. Dvoboj med goriškimi čusnikurji. Pri notici pod zgornjim naslovom v zadnji številki je bi tiskarski škrat naravnost zloben. Po zadnji »Stra* ži« se glasijo začetnc vrste: »V pon* deljek je prišel v stanovanje tajnika »Goriškega udruženja easnikarjev uslužbenec v trgovini Roscoveca ¦ pravnik Pino Bon, ki ga je g. Erne* sta Gresiea na cesto, kjer bi želel z njim govoriti gospodar trgovine.« Mesto teh nesmiselnih vrst, bi se moral stavek glasiti: »V pondeljek je prišel v stanovanje tajnika »Go* riškega udruženja časnikarjev« u* službenec trgovine Roscovcz na Travniku, ki je povabil g. P>nesta Gresiča na cesto, kjer bi želel z njim govoriti gospodar trgovine.« G. Bon ni trgovski uslužbenec, tem* vee slašatelj prava in je bil svojeas glavni urednik lista »Popolo Friula* no«, loliko v pojasnilo. Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, pa očitno tudi pretkani tiskarski škrat ne. Toliko v popravilo tiskarskega škrata. Poleg tega pa nas še g. Ros* covez prosi, da naj resnici na ljubo ' objavimo, da ni on poslal svojega vsluz'oenca poklicat g. Gresiea, tem* več g. Bon z naroeilom, da eaka g. G. na cesti. Ko je prišel g. Grešic sta se nekoliko oddaljila od trgovine. Po par besedah jc prišlo do spopa* da. K Ji so prišle pri tem v nevarnost šipe od trgovine, je posegel vmes Bonov brat. Listnica uredništva: /. F., Ludra: Za mlajšega brata ni mogoče napraviti nobene pros* nje, ker tudi do skrajšanja službene dobe nima pravice. Iz šipohega sveta. Salomonski sodniki. Večkrat beremo, kako modro razsojajo sodniki v Ameriki. Nie po mrtvih paragratih, ampak tako, da si elovek zapomni. Pred krat* kirn sta dva konjska trgovea pusti* la v hudem dežju svoja konja na prostem. Živinčeti sta se kar tresli od mraza. Neusmiljena možakarja pa zatoži stražnik. Pri obravnavi pa ni sodnik našcl pravega para* grafa pod katerega bi spadala. Nauk jima jc hotel pa vseeno dati. Ukaže ju pcljati na isto mesto, kjer sta bila konja; tarn sta se morala slcei do pasu in stati 20 minut v hu* dem dežju. Mešetarja sta si prav gotovo dobro zapomnila, da tudi žival trni. . Mehikanski razbojniki. Mehika, kjer so ustrelili rajnega cesarja Maxa, je prava dežela raac- novrstnih tolovajev in razbojnikov. Izmisüjo si take drzne napade, da kar las je na glavi vstanejo. Pred tednom dni je taka tolovaiska toW pa napadla kar cel potniški rlak. Razbojniki so pod vodsrvom nekc- ga bi^šcga polkovnika spretno sko- čili v drveči vlak in postreljali vo* jaško spremstvo in železničarje. Vsem potnikom so ukazali dvigniti roke kvi^ku in so jim pobrali de* nar in vse dragocenosti. Kdor se je le količkaj upiral, so ga kar pobiÄ. Da je bilo tolovajstvo popolno so zažgali vlak, sami so se pa odpe* ljali na lokomotivi. Le par potni* kom se je posrečilo, da so se rešili v temni gozd. Vsi drugi so pa v rla* ku sredi noči zgoreli. Vlada je po* slala za razbojniki vojaštvo. Celi kraji pod morjem. Na Holandskem so nalivi süno napolnili rečne struge. Vode po? plavljajo ecle pokrajine. j>e večja nevarnost pa preti od morske stra^ ni. Na Holandskem je namreč syet dosti bolj nizek kot morska povr* šina. Zato so ob morju zgrajeni velikanski nasipi, ki braniio, da morje ne zalije dežele. Vsled de* ževja se je svet napil in razmehcal, butanje morskih valov pa ie na nc* katerih mestih pretrgalo nasipe in udrlo proti nizkemu svetu. Ljudjt beže pred valovi in si otmejo ko-- maj golo zivljenje. Skoda gre v milijone. Za prvo pomoč ie postal sam papež 200.000 Hr. Telefon v vlaku. Na progi Hamburg * Berlin v Nemčiji so v vlakih postavljeni te* lefonski aparati. Potntk bo drvel z vlakom naprej, a sc bo še vedno lahko razgovarjal s svoiimi dragi* mi, ki jim je še pred par urami se* gcl ob slovesu v roko. Liudem, ki imajo opravka z denarnimi posli, bo novi izum še bolj prav prišei Vojska proti volkovom. Odkar je ruska vlada ukazala, dto se mora odvzeti vsem kmetom orož* je, so se zlasti v Sibiriji volkovi sil* no namnožili. Postali so tako pre* drzni, da vdirajo v hiše in napadajo ljudi. Vlada je zdaj poslala v Sibi* rijo kar celo vojsko s topovi, da pre* žene volčja krdela. Moč v zraku. Za prihodnjo vojno, v katcri bodo odločevali plini in zračn» brodovja, se vse države prav do* bro pripravljajo. Največ letal ima Rusija. Njena zračna brodovja šte* jejo 1455 letal. Potem prideio Fran* eozi s 1242 letali, za njimi Italija » 1156, Anglija s 636 in Japonci » 580. Amerika pa prav pridno gra- di nova letala. Sedaj jih ima do grajenih 740. Širite „Goplšho Strožo" Stran 4. »OQRtfeKA STRATA« Prvi trobentač sveta. Ko jc bilo 11. novembra 1918 sklenjcno na nemško * francoski fronti prcmirje, jc polkovni tro* bentač Sellicr prvi zatrobil, naj se neha s strcljanjcm. Temu prcmirju, ki Ljä jc trobil ta trobentač, jc sledil mir. Sellierja so zdaj povišali v vi* teza častnc legije. Carska krona za dolarje. V New*Yorku bodo prodajali na dra/bi krone in dra^ulje ruskih car« jcv. Amcriski novinarji že trobijo v svet, da po^uja rnilijarder Rocke* feller 250 milijonov dolarjev za carsko krono. Bržkone mu jo bodo tudi za toliko dali. Pa je res denar sveta vladar. Dunajski samomorilci. Lansko lcto si jc na Dunaju vzelo življcn.jc 2259 Ijudi. Po vcčini so se vsi zastrupili. Najvcč samo* morilcev, to jc 527, je šlo v smrt radi družinskih prepirov; beda je tfnala v smrt 384 oseb. Ljubezen jih jc umorila 218. Za večino sa* momorilccv pa ni znano*. zakaj so bili življenja siti. Otok lopovov. Na otoku Japu v Tihem occanu krade staro in mlado. Tatvina in goljufija je otoeanom že v krvi. Ta* tovi imajo celo svoic.Lja bos.'a Luf*, katcrejüa prosijo, naj jim pomatüa pri kraji. Uboüi boa ima j^otovo de* la čez glavo. Oj, nesrečna bubi=glavica! Danes žc v zadnji vasi vedo, da je padla čcz ženski svet nova mo* da kratkoostriženih las. Stare in mlade, vse si strižejo lasc. V Ame* riki na ne gledajo na novo modo s stališča lepote, marveč so s štc* vilkami doknzali, da je vsled tc mode propadla cela industrija žen* skill tjlavnikov, lasnic in lnsnih mrežic. Ženske pač ne rabijo vcč te ropotije. Zdaj :-o baje tovarnarji teh izdelkov sklcnili, da bodo z vso silo po časopisih dokazovali, da nova moda ni lepa. Ženske bodo spet imele daljše lase, tovarnarji ,i*lavnikov in lasnic pa svoj dobiček. Dvojno življenje. V Berlinu je bil do predzadnjega dobro znan bogat mlad «jospod, Wald po imenu. Živel je v razkoš* nem stanovanju na nailepši berlin- ski ulici. Imel je svoj avto in kar razsipal denar po elegantnih zaba* viščih. Zahajal je tudi v najboljšo družbo. Zdaj si pa predstavljajtc začudene obraze njeuovih prijatc* Ijev, ko so zvedeli, da ni Wald nihče drugi kot sloveči vlomilcc, ki ^a je policija že dolgo brcz uspeha lovila. Ponoči se je namreč elegant* ni gospod prclevil v vlomilca, se brzo odpeljal z avtom v kako dm* go mesto in z umetnimi orodji od* prl vsaka vrata. Baje je pred boži* čem nakradel za 1 million zlatih mark vrcdnosti. Moda ovira promet. Kakor sc to čudno bere, je ven* darlc res. V Londonu so namreč začcle dame nositi majhne klo* bučke, ki si jih poveznejo čcz use? sa in nad oči, da komaj vidijo prcd se. Modna dama potemtakcm »ne vidi nič, ne sliši nič, kot b'la bi mrtva s.tvar«. Policaji na križpotih imajo vclikanskc sitnosti z njimi, predno jih rešijo prcd avtomobili in vozovi. Pravijo, da bo zdaj poli* cija posegla v modo, da nc bo toli* ko nesreč na londonskih ulicah. Brezposelnost. Kakor so izračunali v socialnem ministrstvu na Danskcm, je tarn vsak tretji dclavcc brcz dcla. Pov* sod ista pesem: ni dela, ni jela. Meh za smeh. Bedak. Živela sta oee in mati, ki sta ime* la. sin a bedaka. Ker sta bila že pri* letna, sta mu priporočila, naj sc ože* ni. > Poidi«, sta vclela, »po svetu in poisei si neveste. Žlobudrave in zga* garsko nikar nc jcmlji. Cimbolj bo tiha in molčcča, tcm boljša bo zate in za naju!« Bedak je šel in iskal ncvesto. Vi* del je vse polno deklet, a vse so bile ! jezične in prepirljive. Prišel pa je nekega večcra v hišo, kjer jc lcžala na parah bleda1 deklica. Mcni nič, tebi nie je sedel v kot in jo opazo* val. Bila je tiha in mirna, da se je bedak čudil. »Tale bo zame,« si je dejal. Ko so šli domači k vcčerji, je nagloma zagrabil mrtvo deklico in jo urno odnescl domov. Prišedši na dom, jc položil izvor* jenko v posteljo in naročil materi: »Hitro skuhaj kaše! Dobil sem nc* vesto po tvoji volji: molčcča in tiha je kot grob. Skuhano kašo je ncsel v sobo, vzel žlico in vlival dcklici hrano v usta. A glej! Ni se zgenila, ni trenila z očmi, celo ust ni odprla. Vcs potrt jc poklical mater in ji po? tožil, da dekle noče jesti. Strašno sta se prestrašila oče in mati. ko sta videla, da je bedak pri* ncscl domov mrtvo nevesto. »Dobro si zapomni,« je dejal oče, »če raz* sir ja clovck smrad, je mrtcv, takega pokopljücf S solzami v očeh jc be* dak deklico pokopal. Zgodilo se je, da so čez nekaj dni sedeli pri kosilu očc, mati in bedak. Nenadoma je sin začutil, da sc širi od očeta neprijeten dull. Zgrabil ga je in odnescl na vrt. Skopal jc ja* mo in ga zasul. Mislil je namreč, da je oče mrtev. Isto se je zgodilo v. materjo. —- Ostal je scdaj bedak sam samcat na tern božjem svetu. Ker mu jc po* stalo dolgčas je šel od doma in bio* dil po zemlji. Tcmnega večera je srečal roparsko druhal, ki ga jc mi* slila pobiti. Ko ::o pa roparji spoz* nali, da jc človck bedak, so si na* mignili in mu dcjali takole: »Gremo v sosednjo hišo lcrast! Ti boš kradcl samo težkc rcči. Le dobro si zapom* ni: škatljicc, denar in obleko pusti nam, želczo vzemi pa ti!« Rečcno, storjeno! Talovi so po* kradli denar in odhitcli. Bedak pa je šcl k želczni peči in začel razbijati. Ropot jc vzbudil spečega go^podar* ja, ki jc ii-ij.'Ioma vsti'l, vzel puško in ustrclil ncsrečnega bedaka. Tako je končal življcuje bedak, ki je zako* pal živega očeta in živo mater. V najem oddam radi družinskih razmer dobro idočo trgovino in to* bakarno v prometnem kraju Vi* pavske doline. - - Naslov pri upravi našega lista. Proda se 800 dvoletnih cepljenih jabolk raznih vrst; od kraja po 1 L steblo, na izbero po 1.50 L: pri konsumu v Solkanu. MNOGO POSESTEV IN HIS manjših in vcčjih v županiji Banja* luka proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Točne podatke daje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka s Kralja Alfonza ul. Siolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa j kih 8 dni imam v zalogi i Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu Darcvi. Matelič Josip, Livek št. 121 je daroval za sklad »G. S.« lir 10. Lepa prilika za svečnico. — Pri ccrkovnikih stolnc cerkve (stari Sv. Anton) dobite več popolnoma no* vih sveč po izredno nizkih cenah — skoraj zastonj. Konj (hrovatinček), inočan, 6 let star, se poccni proda. — Hotel »Tri Krone« Gorica. Gorica — IVAN KACIN — Piazza N. Tomaseo 29. * Tovarna cerkvenih orgelj, harrnoniiev se pri^ poroča preč. duhovščini in pevskim drustvom. — Za vsako dclo se jam* či. Plačila na obroke. Zahtevajtc cenik. OhvirjB za sviloprejo rabljene prodaja tvrdka ŽNIDERSIC & Co v Ilirski Bistrici (Bisterza) ZOBüZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA žpeei]ctlist za ustne in zobne bole^ni, ordinira w GORICI isa Travnlku 5III od 9. do 12. in od 3. dO 5. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev,mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjadno. Delavnico za strojenjc in barvanje — Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACB ^ GORICA ~ Via Garducci 6 - GORICA Pozor na iaspreineiijeni naslov! Ksaver Meško. Pri trapistih.*) Vprav jesensko vremc. l.)eži. ka* kor otožna pesem se ^lasi enako* merno, poltiho padanje in škrebeta* nje dežja. Veter hiti v sunkih po dolini, srdito trj*a in ccfra mc^lo nad Savo; posameznc zaplatc pla* heiajo nad reko kakor o^romne, na? glo iz span ja splašene pticc. Tiho je v samostanu na skulovju nad Savo. Od nikoder človeške^a ^jlasu. Le zdaj zdaj zarožljajo v mi* stično tišino samostana po kameni* tem tlaku težke coklje. Polai^oma koraka brat v samostan, iz samosta* na, kapaco cez glavo, roke v molitev prekrižane v širokih rokavih valo* vitc halje. Duhovnc vaje delam pri oo. tra* pistih. Delamo jih sicer duhovniki na teh odsvetnih hribovskih župni* jah vsc leto; saj živimo dan na dan življenje pravih eremitov, življenje polno pomanjkanja, odpovedi in za* tajevanja. Upam, da nam te samot* ne in tcžkc dni pišc v knji^o življe? nja Večni Sodnik ... Zažcli pa si človek včasih iz tc samote življcnja v samoto samostanskih zidov, ki hrani v sebi mnoiio vcč toplcga živ* ljcnja, dušcvne^a vsaj, kot hruma in šumna mesta. Vse v samostanu je pokora. In vsc *) Iz zbirkc »Listki«, katero je iz* dala »Splošna knjižnica« v Ljublja* ni. pridifia za tujca in ^osta:-ubostvo — stanovanje, hrana, skupno ležišče, kjer ob sedmih zvečer ležejo, si po* tc^ncio kapuco čez ^lavo, ob dvch pa vstancjo, pozimi vsi s srežem pokriti; dnevni red: molk, molitev, dclo, *.udi duhovniki dela jo na po* lju kakor najzadnji brat, pokoršči* na. Kakšna pricli.ua. te asketične po* stave, kadar prihajajo v kor, vsi kiU kor z vso dušo potireznjeni v druj^ svet. ker vsi od prve^a dostojan* stvenika do zadnjcua desctletnejja študentka z obrazom kakor kip slu het|a cngela na oltarju temu svetu odmrli. Že ta v svoji ritmični valo* vitosti tako preprosta obleka! Ču* „dovito ,kak cut so imeli nckdanji, ne >šc po velikosvetski blaziranosti okuženi l.iudje za enostavnost linij, ki prav s svojo antično prcprostost* jo dclujejo tako mo.uocno in tjlobo* ko. Kako daleč jc zablodil današnji okus od tc klasične prirounosti in mirnosti. Kecimo ženska moda, sa* mo za zunanjimi efckti, za dražen* jem živcev hlasteča, zato čestokrat naravnost odvratna. Ali sedanja umetnost. Pesništvo, ki misli, da je ustvarilo čuda kako umeinijo, če jio* vori v tako meulenih bescdah in ta* ko nenaravno zvitih stavkih, da jim čitatclj z zdravim človeškim razu* mom zaman skuša priti do jedra, ee ga vobče imajo. In kako topla srea bijejo pod to raševino. V tovarni za čokolado nad samostanom sem .uovoril s skrom* nim bratom, rodom Hrvatom. To* žil mi jc, koliko sitnosti imajo če* stokrat pri carini, kadar pride iz Gradca kaka pošiljatev le malo vrednih zavojev ali škaclic. Vznc* voljen hem omenil: »Včasih mora biti človek našc domovinc res ža* losten, čc vidi. kako se nekateri ljudje naravne-st trudijo, da bi jo ljudem pristudili.« Pa so možu kar vzplaintcle oči in z zanosom mi je oduoyoril: »Verujte, vse bo še do* bro. Ho«» bo žc narcdil, prcj morda, kot saini mislimo. Samo pomislitc, kako so nas stiskali Nemci in Ma* žari. Pa smo postali kar čez noč svo* bodni. Le zaupajmo, da se bo tudi v tcj svobodni domovini sc vse lepo uredilo. Seveda, ljudje misli jo: »Trapisti so vsemu odmrli, tudi za domovino se nc briuajo.« A kako je ne bi ljubili, ko je sam Gospod svojo domovino tako toplo ljubil! Z vsem sreem jo ljubimo in za njo — molimo.f< — »Le dajte, molitc, s tem ji boste najvee koristili,« sem mu dejal kin j en in mu toplo stisnil roko v slovo. In brcvir, petje. Ti poltihi, neskončno mchki zvoki v mo* lu, kako čudovito so nasprotni kričavi sedanji ulasbi. Kako do* brodejno nasprotni. Teko kakor počascn, enakomcrno, pokojno žu* boreč potok. In vendar čuti poslu* šalec vi vsake besedc, da, iz slednje* ^a ^lasu, da prihajajo iz naj^lobljih i*loboein, iz dna verne, vse Bo#u posvečene, Boga ljubcčc duše. In tisti skrivnostni Kyrie eleison — Christe eleison — Kyrie eleison, ki prihaja kakor iz daljave, ker izpod klopi, kamor so se molilei v svoji skiušcnosti in ponižnosti do tal sklonili. Kriki iz najhujših bolcsti vzdihujoče in kličoče dušc so ti j;la* sevi. Nc prosijo 1c zasc, oni ne no* sijo bremena na vesti. Za ves svet prosijo milosti in usmiljcnja, za svet, 7. ^rehi obremenjen in vendar živcč vcsclo, razkošno in bueno, ka* kor bi živel v najsrčnejšem prija* teljstvu z Bo^om. In zvečer, kadar sc, preden ležcjo k počiiku, še za noč priporoče svoji Materi in Kraljici, Brezmadežni Devici, s slovito trapistovsko »Sal* ve retina«. Kako molijo ti ^loboko* verni, umerjeni basi, kako se dvitja* jo nežni povsem dekliški .^lasovi malih novincev dijakov kakor ž^o* leči škrjančki pred prestol nebeške Kral j ice polni vere, zaupanja, lju* bezni, to je treba slišati. A ne le slišati, z vsem sreem, z vso dušo doživeti je treba to ... Ne čudim sc ,da jc zbe^ano, raz* rvano dušo Iluysmansovo to petje tako .uloboko prctreslo, kakor nam klasično opisuje v knjißi svojih iz* povedi: »En route« — »Na poti«, namreč na poti k Bolhi. O, da bi o* čiščcvalo tudi mojo dušo, kakor du* šo tei4a nesrečno * srečne^a pesnika. O, da bi jo dvi^alo k Bo.uu in k Ma* riji kakor njeuovo po ljubezni božji, po miru v Bot,Ju hrepcncčo dušo . ..