PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXVII. Št. 41 (7829) NEPOPUSTUIV GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA EBflNfl V PARLAMENTU Izrael zavrnil vse zadnje predloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu Telavivska vlada ne bo niti delno umaknila čet z zasedenega ozemlja, dokler ne bo sklenjen mirovni sporazum - Zavrnjen tudi predlog o ponovnem odprtju Sueškega prekopa - Kairo zahteva spoštovanje resolucije varnostnega sveta • ,^L AVIV, 17. — Izrael je zavrnil predlog odposlanca OZN "'figa, da bi umaknil svoje čete s Sinajskega potoka v zameno za 'ovni sporazum z Arabci. Zavrnil je tudi predlog predsednika ZAR ' *v®tovni organizaciji Zajata, da bi uvedel omejitvene ukrepe pri-'•vanju Židov v državo. ‘aliiče telavilske vlade je orisal Ah**VV Pa^aroontu zunanji minister ti "•m bolj Ab, mm litit • n v 9°voru< ^1 so ga potom °Pazovalci kljub sicer zmer-tonu ocenili kot enega naj- K.. ..-'fSa v tem trenutku, ko se kii?.,aio nove možnosti za rešitev ringovem memorandumu javno razpravljali, češ da izraelska vlada še ne pozna vsebine egiptovskega odgovora vprašanjem švedskega diplomata. Nato pa je zunanji minister, ne da bi jih izrecno omenil, zavrnil vse mirovne predloge, ki so bili formulirani v zadnjih dneh. Še enkrat je poudaril potrebo po «var-nih in priznanih mejah*, ki pa ne morejo biti enake mejni črti izpred šestdnevne vojne leta 1967. To pomeni, da se Izrael ne bo umaknil z zasedenih ozemelj, dokler ne bo sklenjen mirovni sporazum. V tej zvezi je Eban spet povlekel na dan izraelsko teorijo o resoluciji varnostnega sveta, ki sicer predvideva umik čet «z zasedenega o- Colombo in Moro odpotovala v ZDA Danes se prične uradni razgovori z Nixonom ^ 17. — Predsednik vlade Emi- va londonski sporazum med Italijo Prim nepoPustliivih ter kot najmanj w Ia>m Icannll/it I#« ca Navij, ^"ie-vzhodne krize. ■ ' dvorna, da bo «jastrebovski» lT,|.or, šefa izraelske diplomacije jj Va* tudi na kairsko vlado, ki doh! 2adnjih dneh pokazala veliko j.. 0 voljo in tudi določeno mero alisr- ■ivosti■ katere stvarni in re-Ij. lani predlogi pa so naleteli v na gluha ušesa. Ujj^.Eban je pred parlamentom JPfej zavrnil predlog nekaterih Arijskih poslancev, da bi o Jar- tadp ^ °m^o in minister za zunanje 13.1S ^do Moro sta danes olj tirio ^Potovala iz letališča Fiumi-s Posebnim poletom Alitalia iL^adni obisk v Washington. Pred -,,—MUI] t(1iru0'!0rn so ju pozdravili številni V v1,1 in podtajniki. taLa(elegadji s0 med drugim: gene-LU.^jnik zunanjega ministrstva ve-rtVn »ik Roberto Gaia- generalni JUna ■Za gospodarska vprašanja SornJeg? ministrstva veleposlanik *ter ’ Jadelnik kabineta Mora mini-vy ^ottafavi, diplomatski sveto-čei-ji Predsednika vlade Bottai, na-»lini * Rskovnega urada Farnesine n ster Saraceno in načelnik tiskov-U,5 urada predsedstva vlade dr. 2*nbo. tudi ^aiom Alitalia se je odpeljalo sLj].aakih 30 novinarjev, ki bodo °bisku predsednika vlade in Sna ministra v ZDA. ^ni' edmk vlade Colombo in zu-V u, minister Moro sta priletela ob . ashington na letališče Dulles tjiji. *9 po lokalnem času. Na le-ktr cu ni bilo nobene svečanosti, jutri 5® prične uradni obisk šele * letališča se je italijanska ®?uija odpeljala v «Blair Hou-*tov , r ie uradna rezidenca go-tfi Jflade ZDA in kjer jih bo ju-Mzdravil Nixon. in Jugoslavijo, dokončna ter da jo je treba tudi pravno priznati s da italijanski parlament ratificira memorandum. Ribičič na otvoritvi pariške razstave jugoslovanske umetnosti BEOGRAD, 17. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič bo 2. marca v Grand Palais v Parizu osebno odprl reprezentativno razstavo «Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes*. Slovesne otvoritve razstave, na kateri bodo prikazali okrog 650 umetniških del iz raznih krajev Jugoslavije, se bo udeležil tudi predsednik francoske vlade Chaban Delmas, ki bo, kot se predvideva, istega dne priredil slovesno kosilo v čast Mitje Ribičiča in jugoslovanske kulturne delegacije, ki se bo udeležila Netta v Zagrebu 17 _ Član politbiroja UoljH/^ucarl0 Pajetta je danes pred o 50.i .'m aktivom Zagreba predaval Nett em delovanju in borb.i KPI. i&U,,,10 ie v svojem predavanju med »J* Poudaril tesno sodelovanje Sl*Vek . in KPJ ter veIi!c pri' Veni”5', so ga komunisti iz Slo- ® 'n Hrvaške dali v dobi borbe ponovitev KPI. hje C*Ja.je izrekel posebno prizna-Hu^kojnemu Ivanu Regentu za li«a mest'ne konference ZKS ? fe govoril o zgodovinskem m sedanji politiki Komuni-?» L^mtije Italije član cantralne-totaT^leja in predsednik rimske Renzo TriveUi. Poleg zgo-V j£?e8a orisa 50letne revolucionar Wav*»ti je v odgovorih na za-•tali;*3 vprašanja preciziral tudi i?’ Vof do bližnjevzhodne kri-Wtti(i«j?e v Vietnamu, pojava neofa-StniK s'l v Italiji ter do narodna? manjšin. rta na Partija brani zakonite pra-Lkvirn r(0d.nostnil' manjšin, in to v i je o^Ujanske države in ustave JVg demokratična. Če bi zaradi i/lavn manjšine nastol spor med Nli*' ^1 na^a partija branila N *l°venske manjšine*, ie iz ‘Iveiij Prav tako smatra KP da je roeja> ki j Včerajšnji dan bi ne smel biti epizoda v našem življenju, temveč za četek tudi težkega utrjevanja enotnega kulturnega prostora na vseh ravneh. Obisk najvidnejših slovenskih pisateljev in pesnikov iz matične domovine, ki se danes nadaljuje v Gorici, bo verjetno ostal marsikomu v prijetnem spominu, predvsem mlajšemu pokolenju, ki je spoznalo lepoto umetniških stvaritev Slovencev današnjega časa. Slovenska šola v Trstu je zadihala, kot se je prej le redkokdaj zgodilo, duh naroda. Gostje so pripotovali v prvih jutranjih urah in se zbrali na sedežu SPZ, ki je za ta obisk dala pobudo in ga tudi organizirala. Po sprejemu, na katerem jim je dr. Hlavaty izročil skromno darilo, so se gostje podali na slovenske višje srednje šole. Sprejela jih je ravnateljica klasičnega in znanstvenega liceja dr. Abramijeva, na kar so se v telovadnici srečali z dijaki nekaterih razredov učiteljišča, trgovskega zavoda in liceja. Z dijaki sta bila tudi ravnatelja dr. Turina in dr. Jež in nekaj profesorjev. Po pozdravu prof. Seražina je Miroslav Košuta predstavil dijakom goste: predsednika društva slovenskih pisateljev Cirila Kosmača, mladinski pisateljici Elo Peroci in Kristino Brenkovo, pesnike Nika Gra fenauerja, Franceta Filipčiča, Ervina Fritza, pisatelje Rudija Šeligo, Andreja Hienga, Pavla Zidarja, Petra Božiča in Marjana Krambergerja. Ciril Kosmač je spregovoril nekaj besed, na kar se je s svojimi pesmimi predstavil Ervin Fritz. Pre bral je ljubezensko pesem in «čuk poje*.. Iz zbirke »Večer pred praznikom* je nato prebral dve pesmi Grafenauer. Za njim je Ciril Kosmač krajše spregovoril dijakom: povedal je, da ga spominjajo na mladost, da je tudi sam Primorec in bi najraje stal ob mladini, hodil z njo. Prebral je novelo, o kateri je menil, da je v «starem slogu*, a so jo dijaki sprejeli z navdušenim ploskanjem. Ozračje se je medtem sprostilo in na predlog pisateljev samih se je razvil pogovor o tem, kako so se lotili pisateljevanja, o vsebini njihovega dela in o tem, kakšen naj bo mladinski pisatelj. Stekla je tudi beseda o tem, kolikšne so razlike med zamejsko literaturo in tisto v domovini. jo vajeni gledati ob takih debatah. [ odnosa med umetniškim ustvarja-Tema «okrogle mize* je bila, kot j njem v osrčju slovenske družbe in specifičnih značilnostih literarnega povedano, «Zamejstvo v zavesti slo-1 venskega pisatelja*. V začetku je predsednik organizatorja večera, Slovenske prosvetne zveze, dr. Hlavaty pozdravil prisotne goste, rekoč: »Naša zamejska skupnost črpa prvine svojega kulturnega izživljanja iz matične domovine, toda v tem osebnem srečanju vidimo in čutimo posebni pomen tega skupnega in enotnega hotenja, ki je globlji kot samo umetniški užitek*. Od pisateljev, ki jih je predstavil primorski pesnik Miroslav Košuta (debato je v imenu SPZ vodil Edvin Švab), je najprej spregovoril Božič in načel kočljivo vprašanje pa tudii kulturnega dela, v okviru ogrožene narodne manjšine, kot je naša. Zagovarjal je stališče, da zaradi funkcije, ki jo kulturno snovanje ima v zamejstvu, obstaja odmaknjenost ,ki je specifična in sili k vzporejanju vloge slovenskega kulturnega snovanja pred drugo, ali celo pred prvo vojno. Bistvo te stanek, za ohranitev lastne biti. Božič je dal svojemu izvajanju problematični prizvok in Izzval živahno, čeprav marsikdaj nepovezano razpravo, v katero so večkrat (Nadaljevanje na 6. strani) nismo nikoli videli. Prav zato se nam zdi, da je pobuda in organizacijska izpeljava SPZ ob sodelovanju Društva slovenskih pisateljev iz Ljubljane za tak popoldan več kot hvalevredna. Še in še bi bilo treba prirejati take popoldneve, ki ob živem srečanju s sodobnimi slovenskimi književnimi ustvarjalci o-bogatujejo literarno m sploh narodnostno vzgojo naših učencev. Nastopajoče književnike je predstavil pesnik Miroslav Košuta, nato pa so po vrsti nastopili s sestavkom ali pesmimi Brenkova, Filipič, Zidar, Grafenauer in Peroci-jeva, ki so pred samim branjem iz svojih del povedali tudi nekaj besed o svojem ustvarjalnem življenju. Zvečer je bila v isti dvorani Kulturnega doma «okrogla miza* o tem, kako se zamejska problematika odraža v zavesti slovenskega pisatelja. Pred tem pa so se pisatelji sestali s predstavniki dijakov, ki so decembra lani zasedli, skupno z italijanskimi vrstniki, svoje šole. Pogovorili so se o vsebini njihovega nastopa in vprašanjih mladega slovenskega človeka. Mladi predstavniki šol so pisateljem orisali svoje poglede na sedanji položaj manjšinske skupnosti, predvsem pa svoj pogled na šolo, v kateri živijo. Gre za šolsko strukturo, so dejali, ki je namenjena Slovencem, a ne rase iz njih, ne zajema iz njihovega življenja, skratka — ne odraža narodnega duha, tradicij, zgodovine naroda, ki mu pripadamo. Da o tehničnih pomanjkljivostih slovenske šole ne govorimo. Medtem se je v dvorani zbralo veliko število ljudi, publika, ki smo I Slovenski pesniki in pisatelji med našo študentsko mladino Z zadnje seje izvršnega in nadzornega odbora SGZ ZASKRBLJENOST MED POSLOVNIMI KROGI Vidno upadanje števila kupcev in turistov iz Jugoslavije V nekaterih trgovinah menjujejo dinar po tečaju 40 lir Neko roško podjetje namerava ukiniti avtobusno progo Reka. Trst zaradi zmanjšanja števila potnikov Kaže, da bo razvrednotenje dinarja vendarle občutno prizadelo tržaško in goričko gospodarstvo, saj je v zadnjem času opaziti, da število jugoslovanskih turistov in kupcev, ki prihajajo na naše področje tako v mednarodnem, kakor tudi v maloobmejnem prometu, vidno upada. Pred kratkim smo objavili podatke o obmejnem prometu v preteklem januarju in ob tisti priliki smo že opozorili na znatno nazadovanje v številu prehodov v primerjavi z lanskim januarjem. Nekateri opazovalci so po zadnji kovita pa tudi vsi ostali so prav tako bili deležni priznanja. — dn — Predavanje na Padričah o regulacijskem načrtu Kmečka zveza vabi vse člane iz Gropade, Trebč in Padrič na predavanje o regulacijskem načrtu, ki bo jutri oto 20. uri v prostorih zadružnega doma na Padričah. Občni zbor združenja bo v nedeljo, 16. maja Osebje organizacije se je v zadnjem času okrepilo - Proslava ob 25. obletnici ustanovitve Predsednik Bole o uspehih slovenskih obrtnikov Pod predsedstvom Stanka Boleta sta se te dni sestala Izvršni in nad- _________ zorni odbor Slovenskega gospodar- Tu bi se razprava verjetno raz= skega združenja. Na seji so raz= živela, a je zvonilo in so se dijaki morali vrniti v svoje razrede, k pouku. Popoldne so se pisatelji predstavili najmlajšim: učencem sloven- skih osnovnih ki srednjih šol na Tržaškem. Mala dvorana Kulturnega doma ni bila menda še nikoli tako nabito polna, kot včeraj popoldne, ko je peterica slovenskih pesnikov in pisateljev, Kristina Brenkova, France Filipič, Niko Grafenauer, Pavle Zidar in Ela Perocijeva, nastopila na ♦literarnem popoldnevu* za učence slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Toliko mladih obrazov, od najmlajših, ki so dobesedno obkrožili nastopajoče književnike in stegovali proti njim obraze, pa do starejših, ki so zbrano sledili podajanju literarnih sestavkov, res še XjLnovinarski ples| 20. FEBRUARJA v Kulturnem domuj Na razpolago je samo še ;jj nekaj vabil v vhodnem fo- j|| yerju in v mali dvorani ter ijj v baru. Dobite jih lahko v jjj uredništvu Primorskega dnev :i: nika. I!l it iii n nun ih n iii ih milil im im m im ih m iiiiiiiniiiiiii Otvoritev centra za boj proti okužbam dihalnih organov Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Devetag je sinoči prisostvo-vM odprtju »deželnega centra za proučevanje in diagnozo okužb po mikoplazmih* pri inštitutu za higie no na tržaški univerzi. Odbornika je sprejel ravnatelj inštituta prof. Majori s svojimi asistenti. Prof. Ma-jori je kratko orisal naloge novega središča, katerega se bodo posluževale vse bolnišnice iz naše dežele in vse zdravstvene organizaciie, ki bi potrebovale ijjegovo pomoč. Mi-koplazmi povzročajo v človeku obolenje dihalnih organov, ki ga imenujejo tudi atipično primarno pljučnico. To obolenje je nevarno zlasti za ljudi, ki živijo v večjih skup nos tih. Maiiro potrjen za tajnika PRI Na sestanku pokrajinskega vodstva stranke je bil Fabio Mauro ponovno izvoljen za pokrajnskega tajnika PRI. Na kraju zasedanja so izglasovali resolucijo, s katero PRI obsoja fašistično nasilje. previjali o skorajšnjem občnem zboru združenja, o nekaterih vprašanjih v zvezi z osebjem organizacije, o nekaterih pobudah s področja obrtništva in še posebej o poteku proslav 25-letnice ustanovitve SGZ. Po daljši razpravi so se odborniki zediniti glede datuma za prihodnji občni zbor: ta bo v nedeljo, 16. maja 1971, po vsej verjetnosti v sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice. V zvezi z vprašanjem, ki zadeva osebje SGZ, so odborniki vzeli z zadovoljstvom na znanje, da se je to v zadnjem času okrepilo, čeprav bi bile potrebe po delovnih močeh še znatno večje. Združenje opravlja namreč številne pomembne posle in večstransko podpira sloverske gospodarstvenike in operater je, kar zahteva primeren aparat in specializirano osebje. Stroški pa znatno preraščajo finančne zmoglilvositl organizacije, kateri bi morale prav zaradi socialno in gospodarsko koristnega dela, ki ga o-pravila v prid širokemu krovu domačih operaterjev, pomagati tudi javne oblasti. V odsotnosti načelnika ustreznega odseka Renerja, je na seji podrobneje poročal o razvoju obrtniških dejavnosti sam predsednik SGZ Bole. Ta odsek organizaciie aktivno delule in ima za seboj zlasti v zadnjem času pomembne uspehe. Snmrnnimo se samo na nedavne volitve za obnovitev obrtniških organov, na stike, ki lih 1e odsek navezal z deželno ustanovo za razvoj obrtništva ESO, na ustanovitev obrtniških odborov v tržaški okolici in na nekatere druge nobude. izmed katerih so bile nekatere že načete, druge pa se bodo začele uresničevati v bližnH prihodnosti. Med pobudami, ki prideio na vrsto v n«ikrai»em času. ie na primer skuoen obisk tovarne Grandi Motor) Trteste, d«"e sestanek med predstavniki in Poslovnega zč-niženja obrtnikov iz Slovenite itd. Vedno v zvezi z obrtnišktail dejavnostmi, je bil na seji sestavljen poseben odbor, v katerem so predsednik Bole, dr. Kukanja, dr. Oblak in dr. Škerlj, ki bo proučil vprašanje, kako doseči primemo upoštevanje Slovenskega gospodarskega združenja, ko gre za imenovanje predstavnikov stanovskih organizacij v posamezne organizacije, odbore, posvetovalne organe In podobna predstavništva javnega interesa. Odborniki so nato obširno razpravljali o programu za proglasitev 25 obletnice ustanovitve Slovenskega gospodarskega združenja: osrednja proslava bo letos v jeseni, v okvir proslave pa spada pravzaprav ves letošnji program prireditev SGZ, o katerem smo obširno poročali v nedeljski številki našega dnevnika. Posebno pozornost bo treba posvetiti zlasti izdaji publikacije, pri kateri naj bi sodeiova lo čim večje število domačih gospo raznih področij, na katerih se je združenje uveljavilo v tem prvem četrt stoletju svojega delovanja. Pokroviteljstvo nad praznovanjem bo prevzel širši častni odbor. Iz tekočega delovnika Slovenskega gospodarskega združenja pa so odborniki na seji omenili še zlasti skorajšnje srečanje s predstavniki Kmečke zveze, in sestanek odseka za zunanjo trgovino pri SGZ. Razgovor o miljski ladjedelnici Navalgiuliano O problemu miljske ladjedelnice Navalgiuliano je bil včeraj sestanek pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju, katerega sta se udeležila tudi župan miljske občine Millo in predsednik deželne finančne družbe Friulia Giuffrč. Berzanti je podal izčrpno poročilo, v katerem se je zlasti dotaknil pogajanj, ki so v teku s skupino podjetnikov, ki nameravajo skupno s Friulio prevzeti upravo ladjedelnice s točno določenim program okrepitve podjetja. Berzanti je zagotovil zanimanje dežele za rešitev tega problema. specifičnosti je boj za narodni ob , V5*1 , “ stanek za ohm.mjL MM deva vaciji jugoslovanske valute m glasili, da ta m bila tako občutna, da bi utegnila zavreti interes jugoslovanskih kupcev in potrošnikov za bližnji italijanski trg, kakor tudi da ni bilo pričakovati, da se bo število obiskovalcev iz italijanskega obmejnega pasu v sosednih trgovinah zaradi boljših nakupovalnih pogojev povečalo v večjem obsegu. Drugi pa so nasprotno trdili, da se bo po ravrednotenju dinarja po eni strani zmanjšal obisk jugoslovanskih kupcev na našem področju, po drugi pa povečal obisk tukajšnjih državljanov v trgovinah na sosed nem obmejnem pasu. Približno mesec dni po razvred notenju dinarja — to je bilo kakor znano izvršeno 23. januarja — je iz razpoložljivih podatkov in opazo vanj možno sklepati, da niti prvi niti drugi niso zadeli povsem v črno. Italijanski državljani namreč prehajajo tudi po razvrednotenju dinarja čez mejo približno v istem obsegu kakor pred devalvacijo, nasprotno pa se je število jugoslovanskih kupcev v tem zadnjem mesecu občutno skrčilo v tržaških, gori-ških in drugih trgovinah tukajšnjega obmejnega pasu. Tržaški trgovci skušajo zadržati kliente izza meje s tem, da jim menjajo dinarje po točaju, ki je za nekaj točk ugodnejši od kurza, ki velja v uradnih menjalnicah. Tako menjajo trgovci Jugoslovanom ob nakupovanju blaga dinar po tečaju 40 lir, medtem ko velja v uradnih menjalnicah in bankah tečaj 38 lir za en novi dinar. Kljub temu pa je v tukajšnjih prodajalnah opaziti, da se je obisk jugoslovanskih kupcev občutno razredčil in nekatera druga dejstva v zadnjem času še potrjujejo ta vtis. Reško avtobusno podjetje je tako včeraj sporočilo, da bo morda prisiljeno ukiniti progo Reka - Trst, ker je v zadnjem mesecu število potnikov na tej progi upadlo približno za 50 odst. Tudi druga mesta v sosedni republiki, ki so povezana s Trstom in drugimi središči tostran meje, poročajo o vidnem upadanju prometa. V tržaških poslovnih krogih se je zaradi tega začela razširjati precejšnja zaskrbljenost. Podlegla posledicam nerodnega padca Včeraj ob 4. zjutraj je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice preminila 83-letna Maria Cemigoi vd. Krečič, ki so .jo bolničarji RK pred-sinočnjim našli onesveščeno pred poslopjem št. 26 na Lonjerski cesti. Zaradi pretresa možganov, močnega šoka ter poškodb po zatilniku, so priletno žensko, za katero so zdi, da je nerodno padla, sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Januarja v pristanišču 2.731.058 ton promda Statistična služba neodvisne ustanove za tržaško luko je sinoči objavila dokončne uradne podatke c blagovnem prometu, ki ga je pristanišče doseglo v preteklem januarju. Promet je skupno dosegel 2,731.058 ton (vključen dovoz surove nafte za oba naftovoda) ter je bil za 91.273 ton, oziroma za 3,5 odst., večji kakor v decembru. Promet je bil hkrati za 607.046 ton, oziroma za 28,6 odst. večji kakor v januarju lanskega leta. Dovoz surove nafte za naftovod je znašal v januarju 1,997.928 ton; promet z drugim mineralnim oljem je dosegel 359.270 ton, s kosovnim blagom 165.959 ton s premogom in drugim razsutim blagom 66.880 ton, z rudami 64.949 ton, z raznimi dobavami za. ladje 46 927 ton, z žitaricami in oljčnimi semeni 17.856 ton in z lesom 11.289 ton. V primeri z januarjem lanskega leta beležijo letos v luki za 475.961 ton več prometa s petrolejem, za 88.882 ton z drugim mineralnim o-ljem, za 16.177 ton s premogom in drugim razsutim blagom, za 28.606 ton s kosovnim blagom, žitaricami, oljčnimi semeni itd. Tudi potniški promet je bil v januarju nekoliko večji od lanskega, saj je dosegel v obeh smereh 4.307 enot ali 142 enot več kakor v januarju 1970. čez obe prosti luki je januarski promet dosegel 174.127 ton, od tega pa je kar 75 odst. odpadlo na kosovne pošiljke. Promet čez prosti luki je bil za 3 odst. manjši kakor v decembru, a za 2,7 odst. večji kakor v januarju lanskega leta. 0 Jutri ob 19.30 bo v ljudskem domu pri Magdaleni na Reški cesti 7, javno zborovanje sekcije «Che Guevara« o vprašanju konzul t in rajonskih centrov. Govoril bo Clau-dio Tonel o temi: «Rajonska konzul ta in njen pomen«. Ob tej priložnosti bodo predložili seznam rajonskih zahtev. Določili bodo tudi komunistične svetovalce rajona za krajevno komzulto. V POLITEAMA ROSSETTI Carlo Dapporto v zabavni komediji Carlo Dapporto, ki je širšemu občinstvu zelo znan s televizijskega ekrana, se je tokrat predstavil tržaškemu občinstvu tudi kot dramski igralec — nastopil je skupno z znano Liano Orfei in igralcem Gianni-jem Bonaguro na premierski predstavi v gledališču Rossetti v komediji ameriških avtorjev Ray Cocko-ya in Johna Chapmana ^Potujoča soboljevina» (II visone viaggiatore). Sicer ni bila Dapportova vloga prav tdramska», saj je delo jako humoristično in komično in je Dapporto imel veliko priložnosti za svoje o-sebne, že znane, komične geste in mimiko, ki je včasih bila dokaj duhovita, včasih pa manj V celoti je deld kar prijetno zabavno, tudi po zaslugi vseh ostalih nastopajočih, ki so v razgibani režiji Carla di Stefana, ustvarili zadovoljivo komično predstavo, pri kateri si gledalec nekoliko odpočije, saj vsebina ne predstavlja prav nobenega problematičnega razvoja, čeprav je celotno dogajanje kar nekam zavozlano, ki pa se ob koncu prav lepo zasuče in (pričakovano) zaključi. Posebnega aplavza je seveda bila deležna lepa Liana Orfei, ki je tudi igralsko bila kar sproščena in učin- • Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino (Ufficio stataledel Ministero della Pubblica Istruzio-ne) ima svoj začasni sedež v Trstu, v Ul. Benvenuto Oellini št. 3, II. nad., tel. 31-259. GLASBENA MATICA — TRST Danes, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. url v prvem sklicanju ln ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika (pu-blicizacija šole GM) 3. Poročilo ravnatelja šole GM 4. Poročilo predsednika orkestra Glasbene matice 5. Poročilo blagajnika 6. Diskusija 7. Poročilo nadzornega odbora 8. Volitve 9. Razno SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v nedeljo, 21. t.m. ob 17.30 Prešernovo proslavo Sodeloval bo domači moški pevski zbor. Vljudno vabljeni! V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVUAN- SKEM DRUŠTVU K7P Vabljeni člani m prijatelji I Razna obvestila HORTIKULTURNO (sadjarsko In vrtnarsko) društvo v Ankaranu pri. redi v petek dne 19. februarja t. 1. ob 17. uri v stranski dvorani keglji, šča Hotela ADRIA v Ankaranu pre. davanje UREJANJE VRTOV z barv. niml projekcijami. Predaval bo urednik Časopisa Naš vrt dipl. Inž. Jože Strgar Iz Ljubljane. Po predavanju bo predavatelj vodil razgovor o go. jttvi lonCnlc. Na predavanje vabimo Člane, pridelovalce ln ljubitelje vrt ne umetnosti, cvetja in zelenja v na. šem okolju bivanja«. Včeraj-danes POSKUS UMORA V STANOVANJU V ULICI VIDAH Sardinec v trenutku jeze sprožil šest nabojev proti sostanovalcu K sreči ga streli niso zadeli - V ozadju spor med sostanovalcema zaradi južnjakove objestnosti Predsinočnjim, nekaj po polnoči, je 23-letnl Giuseppe Vargiolu, Sardinec po rodu, s trenutnim bivališčem pri družini 58-letoega Bruna Colmanija lz Ul. Vidah 9, sprožil v trenutku besa proti svojemu sostanovalcu, 22-letnemu Sergiu Podi, šest strelov, ki pa ga na srečo niso zadeli. Agenti letečega oddelka kvesture, ki so po dogodku priprli Sardinca v varnostno kletko kvesture, domnevajo, da gre za poskus umora Policisti so pohiteli v Ul. Vidali na telefonski poziv samega Pola, ki jim je po telefonu v hitrici povedal, da je nekdo streljal nanj. Podčastnik Steffč ter agenta Biscardi in Spaecarelli so zapazili preplašenega mladeniča že na vežnih vratih poslopja, od tu pa so vsi štirje krenili po stopnicah do petega nadstropja, kjer je prišlo v stanova-darstvenikov ln strokovnjakov z nju Bruna Codmanlja do streljanja. Komaj so odprli vrata, so brž onesposobili Vergioluja ter ga soočili s Polo, ki je brez oklevanj spoznal v njem moškega, ki naj bi ga skušal umoriti. Medtem so preiskovalci pričeli Iskati po vsem stanovanju samokres ter naboje. Na pručlcl spalnice so takoj zagledali položen revolver na boben kal. 9, vrste «Ja-ger«, v njem p« Sest nabojev, medtem ko so na drugi pručici našli Isto število Izstreljenih nabojev Dokončno potrditev, da Je moški res streljal, kar Je pozneje tudi sam priznal, pa so policisti dobili, ko so povohali cev samokresa tel je še smrdela po tipičnem vonju zažganega smodnika, na likalni miri, položeni ob steno vhodnih vrat. pa so našli štiri preluknjane Izvode »Ptccola« ln pod dimnikom še eno luknjo, ki jo je Izvrtal tzstrljen naboj. pravzaprav Zakaj Je Vargiolu streljal na Polo? Mladenič je povedal, da se Je spri s Sardincem, ker ni več pre-našel njegove Južnaške objestnosti. Kot primer je navedel, da je Ver-giolu prišel nekaj ur poprej, preden sta sl skočila v lase, domov, zbudil vse sostanovalce ln predrzno zahteval od lastnika stanovanja, Colmanija, naj mu pripravi kavo,’ kar Je ta tudi storil. Vergiolu pa Je dejal preiskovalcem, da Je okregal Pola, ker mu ta že dalj časa ni plačeval najemnine. Pola Je seveda Jasno povedal, da je dolžan plačati najemnino za stanovanje le tn Izključno lastniku stanovanja Na kraju kratkega zaslišanja Je Vergiolu še povedal, da Je kupil samokres dne 9. decembra lani v orožarni ATIS v Ul Valdlri-vo 42 ter nakup ln posest orožja prijavil komisariatu javne varnosti. Danes, ČETRTEK, II. februarja DRAGOSLAVA Sonce vzide ob 7.03 ln zatone ob 17.35 — Dolžina dneva 10,32 — Lu. na vzide ob 1.19 In zatone ob 9.56. Jutri, PETEK, n. februarja MIRO Vreme včeraj: Naj višja temperatura 9,5, najnižja 7,7, ob 19. uri 8,6 stopinje, zraCnl tlak 1003,3 narašča, veter 3 km/h zahodnik, vlaga 57 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje, dežja je padlo 0,6 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 17. februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. UMRLI SO: 74-letnl Antonio Ml. cheli, 72-letnl Antonio Sepplni, 76. letni Giuseppe Balbi, 76-letna Barba. ra Ebenvvalder, 61.1etni Stanislao Pra. sel, 80-letna Fortuna Zanuttl vd Zo. KRZNA SUPER elegantni modeli VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO ruši Visle XX l’EL 96-301 Settembre 18/111 Opčine vabijo na kraški post 71 V soboto 20. februarja ob 14, uri pustna povorka, ob 21. uri maškerad-ni ples v prosvetnem domu na Opčinah. Odbor PD IVAN GRBEC V SKEDNJU valbi naše malčke na otroški ringaraja ki bo na pustno soboto od 16.30 dalje v društvenih prostorih. ____ A __ Za družabni večer, ki bo na pustni ponedeljek za člane in prijatelje društva, bodo vabila na razpolago v društvenih prostorih v petek od 20. do 21. ure tn v soboto od 16.30 dalje. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE S KEKCEM NA KRAVJI BAL Igrali bodo domači Planšarji z Male Pišence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure in v nedeljo eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vstopnina 300 lir, mize 200 lir. SZ UNION priredi v soboto, 20. februarja veliki tradicionalni pustni ples na stadionu «1. maj«. NASTOPATA ANSAMBLA THE ZOTS IN 5 FANS Rezervacije na tel. 732390. SD BREG priredi veliki PUSTNI PLES v torek, 23. februarja 1971 na stadionu «Prvl maj«. IGRA PRIZNANI ORKESTER. Za veselo razpoloženje domače vino in klobase. SPDT priredi 21. t. m. Izlet v Trbiž na zadnji smučarski tečaj. Vpi. sovanje do četrtka 18. t. m. SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih športnih Iger. Vpisovanje do 23. t.m. v Ul. Geppa 9. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . Ulica F. Fllri It. 10 fal. 38101/38043 opravlja vse bančna posle kupuje tujo valuto Včera|tn|l odkupni devizni tečaji: bec, 82-letna Maria Cernlgol vd, Kre. cic, 83-letnl Stefano Rassol, 79-letna Maria Fontana vd. Manganaro, 78-letni Carlo Bonicloli, 83-letna Fede. rlca Vlasich vd. Sanzln, 52-letna A. llce D’Agosto, 72-letnl Mario Vargiu, 66-letna Antonia Bussanl por Bel. lemo. 80-letnl Domenlco Sclarrone. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Berninl 4. Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1130 do 130 Vlelmetti, Trg Borsa 12, Centauro Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, San’Anna, Er ta dl S. Anna 10 (Konkonel), Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. iterllng 5vic. frank Franc frank Belg. trank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar 620,— 590,- 1.475,— 142,- 110,- 12,- 172,- 170,- 23.80 37.50 Gledališča VERDI Danes ob 20. uri za red B v & terju in ložah ter za red C oa ■. lerijah in balkonih tretja p9®“ Gounodove opere «Faust» z stopajočimi kot pri prejšnjih Preoi vah in sicer Umbertom GrilliJ6*’ driano Maliponte, Ruggerom RtMrt dijem, Renatom Brusonom i Caminada. Dirigent Anton Guadagno, 1*®* Carlo Piccinato. Pri blagajni gledališča Verči * nadaljuje prodaja vstopnic. Jutri ob 21. url drugi Izredni stop London Festival Balleta z 0 tom Čajkovskega «Hrestač». V soboto popoldne bo še en>^ redna predstava londonskega za študente srednjih in višJ11^ Zainteresirane šole so naprošene, ‘ navežejo stik s tajništvom 8*eoa tudi po telefonu št. 35322. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 komedija *F0j®L,, soboljevina« s skupino Carla DOT®1 ta. Za abonente Teatra Stabile * ten popust. Prodaja In rezerv*« vstopnic v pasaži Prottl. AVDITORIJ Danes zadnji nastop |8rals!!wSi pine «La Compagnia della G**L, s Silonejevo dramo »Prigoda kristjana«. Začetek ob 20.30. N pajo Antonio Crast, Giulio G' | Carlo Hintermann, Carlo Tamber ' Za abonente Teatra Stabile popust. Prodaja vstopnic v Protti. pasa*1 Razstave Batič* V galeriji Tergeste v Ul. -- 23 razstavljata Antonio Kodrišue Giorgio Velia. Razstava bo 0 do 22. t. m. ■ V nemškem kulturnem *BS sia je odprta razstava grafičnih pine «Zebra», ki jo sestavljaj0 mladi hamburški umetniki *e st 1940. Razstava bo odprta ves 01 od 17. do 20. ure. . Ljubiteljem likovne umetno*** j dobro znani slikar Atilij Krab | stavlja do 25. t.m, svoje akv*^ in tempere v galeriji Barisi, U*. setti št. 8. 2e drugi teden teče, odkar J* Tržaški knjigarni razstava de* ^ nega slovenskega slikarja Pr0‘-gusta Černigoja, ki je na stene ( game razobesil osem svojih ot ^ sicer štiri oljnate slike in S*10-,, tise «znamenj» s kraških kal00- -i( nioniotro rlnlo — — ..nAblFll (Jv* stvu do konca meseca. Mazionale 15.00 «La figlia dl ***** Robert Mitchum, Trevor i*°'\ Sarah Miles. Prepovedano n« pod 14. letom. Eden 16.00 «Anonimo venezlano*’ ^ rinda Bolkan. Tony Musant«. chmcolor. Prepovedano mlad*D ' 14. letom. rol Fenice 15.30 «Io non spezzo... po«, Enrico Montesano, Al1® j( Noschese, Janet Agren. Tecbni' Grattacielo 16.00 «Lo chiamavan0 . niti«, Terence Hill. Bud Steffen Zacharias« jt Excelsior 15.30 «L’uitima valle*-^ chael Caine, Omar SharifL 1 da Bolkan. m Hitz 16.00 #Io sono la leg6e». Lancaster. ^ Alabarda 16.30 »Aladino e la la“7 meravigliosa«. Barvne slikan10''( Filodrammatico 16.30 «Cerca 01 ^ pirmi«, Massimo Ranierl, Be*,a čar. Technicolor. g* Aurora 16.30 «1 guerrieri«. G**‘ wood. Technicolor j Cristallo 16.30 «La'prtma not** dott. Danielu, industriale c0 p plesso del giocattolo«. Land« . zanca, technicolor. Prepovedan0 dini pod 14. letom. jol Capitol 16.30 «La carica čeI ^ Walt Disneyev film. Sledi: * no e n lupo« ^ij Moderno 16.00 «Chisum». Jol,n ne. Technicolor. rf|j Vittorio Veneto 16.00 «11 Vittorlo Gassman, Anita Anna Moffo Technicolor s# Ideale 16.00 ((Angelica e U *ra, f)1 tano«, Michele Mercler, Robe sein. Technicolor. |č lmpero 16.00 »Nini ’ Tlrabusclb*' niča Vlttl Technicolor. ,utr Astra 16.30 Danes Cineforum. ^ «L’albero di Natale«. Vlrna Willlam Holden Technicol°r- I Abbazla 16.00 »Čarmen baM Lewca, C. Rlnger. Technlc0*0.^, povedano mladini pod 18. *e KINO «|KIS» PR°Sji predvaja danes ob 19.30 mascope barvni film: I GLADIATORI Igrajo: V. Mature, S- ward, M. Remie. KINO NA OPČlNj!!! ------------ gjl predvaja danes ob 1®-barvni ruski vojni film: - LA BATTAGLIA DELL’ Igrata: Anatoll Kuznetaosf Ljudmila Giurlslna. 16. februarja nas je za pustil naš predragi oče Stanko Prasel Pogreb bo danes, 18. tm-iz splošne bolnišnice narav** dolinsko pokopališče. žalujoči hčeri LO& In EDITA z drul^ I T. F., Ul Zonta 3. tel. Naananjamo žalostno vest, da nas Je za vedno aap naš dragi sin ln brat FRANKO ŽERJUL Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 14,30 lz ot bolnišnice «Burlo Garofalo« na pokopališče v Dolino. Žalujoči oče, mati, bratje Rudi, Marjan In Sta®**0 Prebeneg, Ljubljana, Cleveland, 18. februarja 1971. Mpsta vljena študija podjetja some a Slika sedanjega mestnega prometa in predlogi za nadaljnji razvoj ^ obdobja: 1971, 1975 in 1985 ■ Osnovni predlogi: krožni promet okoli Rezijanske četrti, «preferencni pasovi» za avtobuse, popolna preureditev * Moljenih avtobusnih prog, «avtobusni metrb» po Ulici Carducci, Drevoredu d'Annunzio in po nabrežju, sinhronizirale semaforjev GORIŠKI DNEVNIK PO UVEDBI SEMAFOROV PRED SV. JUSTOM Še so križišča v Gorici kjer so potrebni semafori Najbolj potreben je semafor na križišču pri Madonnini - Signalne naprave potrebne tudi na Travniku 'm pred trgovinsko zbornico - V našem mestu sedaj nameščenih osem semaforov bisua ugotovitev, ki se vsiljuje „7* študije podjetja SOMEA, ki Pretih finska uprava poverila pj^tev strukture in intenzivnosti iao/a Po tržaških ulican, je ta, IS Za globalno analizo stvarno- Pa ne upošteva v celoti . jetiost zmožnosti (finančnih in dat?,Vnih) občine za uresničitev .PfedlogOT. Velja pa obenem •j ugotovitev, da so predlo-in ietia SOMEA tako povezani ilJ^auski, da bi izpustitev enega Hj Zr členov, se pravi omejitev y Popolno uresničenje sprememb djl tnem prometu in nujnih javnih [jj^Pfavila v krizo ves prometni j^OMEA je preučila najprej struk-Prometa kot se razvija danes, ske • Pa upoštevala demografiji ‘n socialno-gospodarske dejav-V . na razvoj v ladjši dobi 15 let. Dri-jP namen so bili uvedeni na » križiščih in ulicah po-tei,steyci, mesto so obkrožili s Pfestn1 ^ so PreveriaIi Prorr>et s Hj.10 'n iz njega. Ugotovili so na pri-DjJ .“a gre 55% vsega prometa J*** prevoza na delo in domov. S: Pa prihajajo do zastojev v v. 8®evnih obdobjih: zjutraj (7,30 j> opoldne (nekohko manj) ~vačer (18 — 20.). Sredstva iiiiTfga javnega prometa se poslu- CL8«ci, ki jo objavljamo, je sm. . a tudi intenzivnost in smer 1* ajega prometa. V glavnem gre » ^ovno arterijo Ul. Carducci, kfy?:IV°m iz stranskih ulic, in v pT^smeri okoli terezjanske četrti. m.;'"««! podjetja SOMEA, ki jih % Feučujejo načelniki svetoval-V f skuPin in bodo kmalu prišli PtJ^Pravo občinskemu svetu, so h fjfueni na tri roke: takojšnje- (lM5)Srednjega (1975> ^ d8lj" bik let°s. menijo strokovnjaki, bi Patrebno spremeniti osnovne bo vPu® mestnega prometa z uved-lijo^fužnega prometa okoli tere-četrti. V ta namen bi bilo foL? uvesti več enosmernih ulic, iw.Pe, «pro6te pasove* (tudi v btok ,ui smeri, glede na za: namenjene avtobusom DfPatni smeri, glede na zasebni namenjene avtobusom me-Po»yj® P°djetja, ki pa ga je treba "vtoi) a Preurediti, kar zadeva (oSS?* Proge, njihove smeri in Iji Jglisča. V ta namen predla-ialiS!S‘r°kovnjaki, naj bi se posta-liC® osredotočila v ulicah tere-*"Wa. četrti, da se čimbolj raz-v, *P>j° glavne ulice (Carduccije-itf(ff®uv.sem). Posebno pozornost so t>i0t!:^niaki posvetili zasebnemu (rajr*'1 in vprašanju parkirnih ' Predlog za leto 1971 je, %io Se Povsod uvedlo časovno Parkiranje (tako bi prisilili b^ogar, da se 'poslužuje avto-šanj’ rešeno pa bi bilo tudi vpra-V* Pomanjkanja parkirnih prostora i , ^ki , . 1971 predlagajo strokov-Ujih0v tuči ureditev semaforjev in bi j® sinhronizacijo. Pri tem naj uPrava upoštevala vse * lav ’ da se odpravijo zavoji Dtih«;0’. k* znatno ovirajo nasproti „ Jaloči Dromet. I. DEL Marije Magdalene Pavle zidar tumor ‘■'iiiiliiii!; iii!iiiiii:iiliiii:ii:iii:iiiii:i!iil ^fonicn zapis 0 veličini ^ših samotnih poti v erotiki *** — UL iv. Frančiška 2« Tel. 81-792 Kaj pa v drugem obdobju — se pravi do leta 1975? Krožna smer prometa bi se morala razširiti tudi na področje predora Sandrinelli, ulic Oriani in Bosco. Pri tem bi bila potrebna javna dela — razširitev teh ulic in ožin v mestnem središču. V drugem obdobju bi bilo treba urediti tudi posebna parkirišča v mestnem središču. V tem obdobju bi bilo treba pomislili tudi na periferijo. V tem smislu so prvenstvene nove ceste v Lonjer in na Katinaro (preko Rocola) Za 1985 se postavlja vprašanje večjih javnih del. Predvsem avtoceste iz centra mesta v Žavljah, kakor tudi večjih ulic v Novo in Staro pristanišče. Pri tem delu študije so strokovnjaki izhajali iz dveh možnosti: ali potenciranje javnega prometa, ali prednost zasebnemu prometu. Zaključki so povezani s tretjo rešitvijo, ki predvideva največje potenciranje javnega nrometa v mestu (uvedba intenzivne avtobrsne proge — «metro» — po ulicah Carducci, d’Annunzio in k morju). Kar zadeva javni promet (ACE GAT) predlaga SOMEA popolno preureditev, ki naj upošteva možnost hitrega prevoza z ene strani mesta v drugo, kot naprimer od sv. Ivana v Žavljah ali podobno. Urediti bi bilo treba, predvsem v terezijanski četrti «prestopne postaje* z ene avtobusne proge na drugo. Jasno je, da bi uresničitev vseh teh predlogov (prej ali slej bo to treba storiti, sicer bo promgt v Trstu zastal in se zadušil), zahtevala tudi odpravo železniške proge po nabrežju (torej dokončno ureditev podzemske krožne železnice) in avtobusne postaje pri Stari Mitnici. Urediti bi bilo treba tudi poseben občinski urad za promet z ekipo strokovni akov. SOMEA priporoča občiaski upravi, naj se takoj loti dela in skrbi, predvsem za ustrezna finančna sredstva. Prav v tem pa bo, verjetno, največja težava. Znano je, kakšna so finančna sredstva, s katerimi razpolagajo krajevne uprave. So (predvsem v prvem obdobju, do konca let šnjega leta) ukrepi, ki ne bi stali veliko. Prej bi zahtevali veliko potrpljenja in čuta za disciplino pri občanih, ki bi morali popolnoma spremeniti navade in miselnost. Marsikateri ukrep bi vzbudil pri občanih, ki so trmasto zvesti komaj pridobljenemu sredstvu (recimo — avtomobilu), ostro negodovanje in s tem v zvezi neodobravanje občinske politike. Jeseni, najkasneje marca, pa bodo volitve. Koliko plačamo letos za vozniško dovoljenje? Finančna intendantura je sporočila nove kvote, ki jih morajo pri spevati imetniki potnih listov in vozniških dovoljenj, na osnovi ve 1 javnega dekreta, sprejetega 18. de cembra lani. Gre za znani dodatek na osnovi vladnega »dekreta* o go spodarstvu in ki so ga nekateri že plačali, celo v višjem znesku. Nove kvote so sledeče: za potne liste 3000 lir več, za vozniška dovoljenja pa 2000 lir več. Gre za razliko, ki jo je treba plačati in je lani znašala (po prvem, pozneje razveljavljenem dekretu) 700 lir za vozniška dovoljenja in 250 lir za potne liste in znaša, po novem dekretu 400 lir za vozniška dovoljenja in 250 lir za potne liste. Kdor je to razliko plačal lani po stari tarifi mora sedaj plačati, na tekoči račun št. 46000 (I urad IGE) znižani znesek, medtem ko mora tisti, ki te razlike lani (iz previdnosti) ni poravnal, plačati normal no tarifo s kolki. Povzemamo po obrazcu, ki nam ga je poslal finančni urad: kdor je lani plačal takso na vozniško dovoljenje po »starem* dekretu, bo letos plačal takso 5650 lir (kat. P zasebna), 3650 Ur (kat. B javni pre voz), 4650 lir (kat. C zasebna). 3650 lir (kat. C javni prevoz), 3650 lir (kat. D zasebna), 3650 lir (kat. D zasebna), 3650 lir (kat. D javni prevoz), 3650 lir (kat. E in motorni čolni). Te prispevke je treba plača ti na t/m 46000. Kdor ni plačal lanskega prispevka (za dekret); plača razliko za leto 1970 v sledeči višini — 400 lir (kat. B zasebna in javna) in 6000 (oz. 4000 lir za javno) lir za leto 1971, 400 lir (kat. C javna in zaseb na) in 5000 (oz. 4000 lir za javna) lir za leto 1971, 400 lir (kat. D za sebna in javna) in 4000 lir za leto 1971 (javna in zasebna), 400 lir (kat. E in motorni čolni) ter 4000 lir za leto 1971. Dopolnilni prispevek morajo plačati na tekoči račun, letošnjega pa s kolki. Lani več agrumov skozi tržaško luko Dovoz agrumov v tržaško luko se v zadnjem času ugodno razvija, in to predvsem zaradi večjega dovoza pridelkov izraelskega izvora. Izrael je v letu 1969 odpremdl čez Trst 53.300 ton agrumov, lansko leto pa se je dovoz dvignil na 70.500 ton. Vsega skupaj so lani v luki raztovorili okoli 99.500 ton agrumov. Blago prihaja kakor rečeno predvsem iz Izraela, manjši dobavitelji pa so Ciper, Libanon, Turčija in druge sredozemske dežele. V zadnjem času so se nekohko povečale tudi dobave agrumov iz Južne Afrike in Mozambika. Aljoša Žerjal v Slovenskem klubu Priznani filmski amater Aljoša Žerjal je predsinočnjim v Slov. klubu prikazal svoj film «Po Sovjetski zvezi v Sibirijo in Srednjo Azijo*. Že v začetku je opozoril, da gre pravzaprav za nekake zapiske z njegovega potovanja po Sovjetski zvezi. Priporočal je mladim, naj, kadar le more, potuje po svetu, da ga bolje spozna. Udeležba je bila izredno velika, tako da so se gledalci gnetli tudi ob straneh sedežev in za njimi. Aljoša nas je s svojimi filmi popeljal v Moskvo, Leningrad. Kijev, Irkutsk, na Bajkalsko jezero, v Almo Ato, Taškent, Buharo in Samarkand. Z njemu lastno občutljivostjo je Aljoša, kljub temu, da je potovanje opravil v skupinskem izletu, posnel na filmski trak marsikaj, kar običajnemu obiskovalcu uide. Prikazal nam je arhitektonske lepote Kremlja, številnih v zlatu svetlikajočih se kupol na cerkvah, znameniti muzej Eremitaž v Leningradu, razgibanost na nevskem prospektu, o-gromni stadion. Prikazal je slikovite cerkve v Zagorska, kjer je znana božja pot. Popeljal nas je zato skozi Kijev, Irkutsk in Bratsk, zatem nam je prikazal sibirsko tajgo in nam pričaral čudovite motive z Bajkalskega jezera. Tu smo videli razigrane lepe obraze otrok, ki so se veselo igrali in kopali. Sploh se v vsem filmu prepletajo prizori z lepimi in razigranimi otroki ter z lepimi dekleti. Popeljal nas je tudi v Taškent ter nam prikazal lepe, res žive prizore s tržnice. Videli smo življenje in delo v nekem kolhozu blizu Taškenta, zatem pa prestolnico Kazahstana Almo Ato, mesto Buharo in zatem Samarkand v Uzbekistanu. Zlasti so gledalce o-čarale čudovite slike prekrasne o-rientalske arhitekture v Buhari in v Samarkandu, pa zopet lepi obrazi otrok in mladine sploh. Film je spremljala glasba, ki se je s slikami na platnu zlivala v dovršeno enoto. Vse pa so poživeli duhoviti komentarji Aljoše, ki se mu je zadovoljno občinstvo zahvalilo za le~' večer z burnim ploskanjem. M. BOLCIC Ljudje so se že privadili na sema-fore na križiščih pred cerkvijo sv. Justa. Ti so pričeU delovati pred nekaj tedni. V sedanjem načinu urejeno križišče, ki spada brez dvoma med najbolj prometne v našem mestu, je bolje urejeno kot prej. Marsikateri šofer, ki je prihajal po Ulici Aquileia, se je pred uvedbo semaforov znašel v škripcih. Gledali smo promet ob zelo prometni konici in ugotovili, da se ta odvija z veliko hitrostjo in brez zastojev. Semaforski sistem pri cerkvi sv. Justa je osmi v našem mestu. V Gorici je namreč prišlo do uvedbe semaforov pozneje kot v drugih mestih in marsikdaj so bili mestni o-četje precej previdni, preden so se odločili za visoke stroške, ki so potrebni za nakup semaforov. Postavili so jih na obeh korzih, na križišču pred sodnijo, kjer prihaja večkrat do zastojev, na križišču v bližini bolnišnic in v Ulici Brigata Ca-sale. Semafori pa so potrebni tudi drugod in križišča, na katerih mestni policaji urejajo promet ob konicah, nam jasno povedo, kje je treba postaviti semafore. Brez dvoma bodo semafori potrebni na Travniku, kjer se začenjata Ulici Oberdan in Roma ter na križišču Ulic Crispi in Roma. še bolj potreben pa je semafor na križišču pri Madonnini, kjer je promet nemogoč in kjer posamezni policaji in orožniki, ki so tu le občasno v službi, ne morejo urejevati prometa tako kot semafor. Vemo, da obstajajo v zvezi z namestitvijo semafora na tem križišču težave birokratskega značaja. Le ena med štirimi zainteresiranimi cestami — tista, ki prihaja iz Pod-gore — je občinska; ostale tri so državne in dobro vemo, da država noče nameščati semaforov na svojih cestah. Tudi če bi do tega prišlo, bi bil državni birokratski postopek tako počasen, da bi •* >.ko prišlo na tem križ šču še uo veliko nesreč, preden bi namestili semafor. Goriška občina pa bi lahko s svojimi sredstvi namestila semafor na tem križišču, kot je že pred časom podobno napravila na križišču pred bolnišnico; tudi tam je bilo treba prečkati državno cesto. Avtomobilski promet v našem mestu narašča iz dneva v dan. Poleg, domačega prometa gre skozi Gorico tudi ves tovorni promet, ki zanima trgovinsko menjavo z Jugoslavijo ter osebni avtomobilski promet mnogih Furlanov, ki gredo vsak dan v Jugoslavijo. Za hiter promet pa so potrebni semafori. Občinski svet mora torej čimprej poskrbeti za namestitev semaforov tudi na drugih mestnih križiščih. Komisija za goriško pokrajino je takole sestavljena: Luciano Sacchet-ti, Francesco Andriani, Stanislav Leban, Giusto Brandolin Božidar Gorjan, Lidio Poian, Valentino Zu-liani, Giorgio Masau, Giulio Ganci, Alcide Bidut, Giuseppe Sgorbissa, Alfio Giorda, Fiuseppe Biaggi, Fer-ruccio Tedesco in Renzo Meneghin: ti so bili izvoljeni na obrtniških volitvah; Aldo Marini in Paolo Geotti, kot predstavnika goriške zveze obrtnikov; Rodolfo Moratto kot predstavnik tržiške zveze obrtnikov; En-nio Aldo Fumus kot predstavnik levičarske unije obrtnikov; Giovanni Cipriani kot predstavnik obrtne bolniške blagajne; Spartaco Perissutti za INPS. Posvetovalni glas v tej komisiji imajo še: deželni uradnik Fabio Cai- lin; uradnik goriškega urada za delo Edoardo Terenzio; deželni uradnik Argelia Zanus; Giovanni Picot-ti za zvezo industrijcev; Luciano Spangher za pokrajinsko turistično ustanovo; Giordano Collenz, Paolo Midena, Emiilio Vriz in Luigi Marconi kot predstavniki uslužbencev v obrtnih delavnicah; Giuseppe Vi sintin kot predstavnik ESA; Giuseppe Ballare. Renzo Sallustri in Vittorio Pratti kot izvedenci, imenovani od deželnega odbornika za obrt. Goriška komisija se bo prvič sestala 22. februarja. Komisije imajo nalogo voditi sezname obrtnikov, dajati mnenja o deželnih kreditih obrtniškim delavcem, voditi posebne izpopolnjevalne tečaje. PO USTANOVITVI NA VRHU VAŠKA SEKCIJA AN Pl ZA SPOMENIK PADLIM Z njim bodo počastili spomin borcev iz vasi ob 25-letnici zmage SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI DANES, 18. FEBRUARJA OB 20.30 V PROSVETNO DVORANO, Verdijev korao 13 na LITERARNI VEČER na katerem bodo prisotni ln brali svoja dela slovenski pes-niki in pisatelji: PETER BOŽIC, KRISTINA BRENKOVA, FRANCE FILIPIČ, ERVIN FRITZ, NIKO GRAFENAUER, ANDREJ HIENG, CIRIL KOSMAČ. MARJAN KRAMBERGER, ELA PEROCI, RUDI ŠELIGO, PAVLE ZIDAR. V torek zvečer je bilo na Vrhu ob prisotnosti nekaterih članov pokrajinskega odbora ANPI za Goriško zborovanje bivših partizanskih borcev iz te kraške vasi. Ob tej priložnosti so obravnavali razna aktualna vprašanja in sklenili ustanoviti vaško sekcijo ANPI. V odbor te sekcije so izvolili naslednje štiri domačine: Franc Gril, Ludvik Devetak, Virgil Černič in Stanko Černič. Sklenili so tudi, da bodo takoj začeli s pripravami in zbiranjem sredstev za postavitev spomenika padlim partizanskim borcem - domačinom na Vrhu, da bi se na^ dostojen način oddolžili njihovi žrtvi in njihovemu spominu ob 25-letnici osvoboditve. Govor je bil tudi o veličastni antifašistični manifestaciji in protestu proti fašističnim kriminalcem, ki je bilo v torek v Tržiču in katerega so se udeležili tudi nekateri bivši borci z Vrha. Soglašali so, da je treba budno paziti in preprečiti ponoven povratek fašizma ter preprečiti njihovo izzivanje, s katerim hočejo samo škoditi demokraciji, napredku in izvedbi tistih reform, ki jih je omogočil enoten nastop vsega delovnega ljudstva prejšnjo jesen. Novi odbor ANPI se bo v kratkem sestal na svojo prvo sejo, na kateri si bodo odborniki porazdelili delovna mesta. V bolnišnici bo ostal 30 dni na zdravljenju 61-letni Leopold Tra-montini Iz Ronk, kjer ga je pri železniškem prehodu podri avto fiat 124, ki ga je vozil 33-iefcni Erminio Pez iz Samplera ob Soči. Kolesar si Je pri padcu zlomil levo nogo v kolenu. Festival narodno zabavne glasbe v S te veganu Katoliško prosvetno društvo «F. B. Sedej* in ansambel rLojzeta Hle-deta ter fontov z Britofa», ki imata svoj sedež v Števerjanu, sta se odločila za razpis prvega zamejskega festivala narodno-zabavne glasbe. Namen tega nagradnega tekmo-movanja, ki se bo vršilo v Števerjanu tMed borovci* dne 2. maja letaš, je nadaljnja poživitev in utrditev slovenske besede in pesmi. Tekmovanje bo kot rečeno 2. maja letos z začetkom ob 15.30 in v primeru slabega vremena ga bodo prenesli v bližnjo dvorano. Za udeležbo se lahko prijavijo slovenski narodmi-zabavni ansambli in organizatorji bodo prijavljenim udeležencem nudili kosilo, večerjo ter prenočišče za dan 2. maja. Zmagovalce bo določila posebna 10-članska komisija. Prijave sprejemajo do 31. marca letos na naslov: «Ansambel Lojzeta Bledeta in fantov z Britofa* - SKPD «F. B. Sedej* v Števerjanu. Za zmagovalce so dolo čene tri nagrade v znesku 70.000, 40.000 in 20.000 lir. V prijavi je treba navesti točen naslov in naziv ansambla, ime, nar slov in osebne podatke voditelja skupine; osebne podatke in naslov vsakega posameznega člana. Podrobnejša pojasnila lahko dobite interesenti pri vpisu. VESTI Z ONSTRAN MEJE Se vedno burne razprave o gradnji elektrarne pri Kobaridu Medtem pa postavljajo nov agregat na jezu pri Ajbi . Bovški turistični center bodo vključili v «Projekt severni Jadran > Kaže, da inru gradnja hidroelektrarne Kobarid prav tako vnete nasprotnike kot zagovornike. Prvo kresanje mnenj se je začelo te dni na seji kluba primorskih poslancev, ko so predstavniki Soških elektrarn predložili načrt za gradnjo tudi predstavnikom nekaterih republiških inštitucij. Vnela se je precej burna izmenjava pogledov, od katerih niso hoteli odstopiti ne eni ne drugi. Načrt prihaja v javnost skoraj pet let potem, ko je bil odklonjen oni za veliko hidroelektrarno Trno-Tedaj so namreč nekateri sve- Odvzem in preklic vozniških dovoljenj Januarja letos so zaradi hudih prometnih nesreč, ki so bile vzrok smrtnih žrtev ali hudih poškodb, na osnovi čl. 91 cestnega zakonika odvzeli vozniško dovoljenje Rugge-ru Milanovicu in Aldu Rascioniju za dobo 9 mesecev, Albertu Mauru pa za tri mesece. Poleg tega so preklicali vozniška dovoljenja 11 osebam zaradi nastale nesposobnosti za vožnjo, 31 osebam pa so odvzeli dovoljenje za nedoločen čas, ker niso opravile predpisanega zdravniškega pregleda za obnovitev vozniškega dovoljenja. Izvoljena nova pokrajinska komisija za obrtništvo Deželni predsednik dr. Berzanti je pred nekaj dnevi podpisal dekret, s katerim umešča pokrajinsko komisijo za obrt. ......................................... VČERAJ POPOLDNE V GABRJAH LAŽJE RANJEN! KOLESAR PRI TRČENJU Z AVTOM Florenin bo ostal v bolnišnici pet dni bi bilo mogoče proizvajati po kakih 180 milijonov kWh ur energije na leto. Prednost te elektrarne pucd podobnimi gradnjami v Sloveniji, bi bila, da bi dajala predvsem tako-imenovano konično ali vršno energijo, ki je veliko bolj cenjena kot ostale...Povemo naj še, da bi veljala gradnja okoli 125 milijonov novih dinarjev ter da jo podpirajo strokovnjaki slovenskega elektrogospodarstva, ki čutijo, da postaja oskrba Slovenije z električno energijo vedno bolj kritična. Gospodarstveniki utemeljujejo nuj nost gradnje elektrarne na Soči tovau SOSKim e™,ma.n, .mj se raze„ z energiji lotijo manjšega načrta, s katerim tufj, g potreb0 po hitrejšem go- tovali Soškim elektrarnam, naj se , - - - .. . :aterk" J tud; s potrebo po hitrejšem go- bodo gotovo uspeli No, m v pod-1 spodarskem razvoju Posočja. Pred- Delo deželnega odbora Na sinočnji seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, je deželni odbor med drugim odobril sklep o združitvi specializirane bolnišnice za pljučne bolezni «Santorio San-torio* na Trsteniku s splošno deželno bolnišnico v Trstu. Odbor je tudi sklenil spremeniti sedanjo bolnišnico za bolnike, ki se morajo zdraviti za daljšo dobo v Trstu v bolniško ustanovo. Oba sklepa sta bila sprejeta na predlog odbornika za zdravstvo Devetaga. Včeraj popoldne ob 13. uri se je pripetila v Gabrjah prometna nesreča. Trčila sta kolesar in avto po čemer je bil ranjen 56-letni Leopold Florenin po domače Hvalov iz Ga-brij, Ul. Manzoni 32. Florenin se je peljal s kolesom na delo v tovarno Lacego od doma po klancu na «Petejanišču». Na stičišču s pokrajinsko cesto, ki pelje iz Sovodenj skozi Gabrje na Tržaško cesto je privozil od Sovodenj s svojim fiatom 1100 Pepi Pipan iz Gabrij. Kolesar in avtomobilist sta nekaj časa oklevala kdo naj ima prednost potem pa sta oba P°^8' nila in lahno trčila. To pa je bilo dovolj, da je Florenin padel s >tc.e sa in se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer ;o ga pridržali za pet dni na zdravljenju. Ugotovili so mu lažje poškodbe nad desnim očesom, na roki in .b desnem kolenu. Pipan je ostal nepo škodovan in tudi na vozilih m bito okvar. Zapisnik so napraviti orožniki iz Gabrij. Temeljni kamen za «Eaton Livia Est» V Tržiču so včeraj postavili temeljni kamen za nov obrat »Eaton Livia Est». Prisostvovali so predsednik deželnega odbora Berzanti, odbornik za industrijo in trgovino Dulci, predsednik konzorcija za razvoj industrijske cone v Tržiču Romani in številne druge osebnosti. Družbo »Eaton Livia» je predstavljala skupina funkcionarjev z delegiranim upraviteljem ing. Cungijem na čelu. Kakor znano, bo novi obrat proizvajal ventile za avtomobilsko industrijo. Stal bo 5 milijard lir In bo sprva zavzel 80.000 kv. metrov površine, pozneje pa ga bodo razširili na 150.000 kv. metrov. Obrat bodo pognali predvidoma sredi prihod- HE^Kobarid^Po^njem^i se^Szto j vsem turistični delavci^ in urbani- Napoleonovega mostu pri Kobaridu J tn.f^Ce^llamreč^stejS^za eno proti Trnovem 4,3 km dolgo ume , najjepših in najmanj načetih rečnih akumulacijsko Jezero, v ktierem bi j dolin y Evropi ter se zavzemaj0 se zbralo nad 10 milijonov kubičnih ^ da w taka tudi ostala metrov koristne vodne mase. Z njo ( Na omenjenem sestanku so nizali argumente in protiargumente. Končno besedo pa bo o vsem rekla republiška skupščina. Poslanci so menili, da bo padla odločitev vsaj v mesecu dni. Medtem pa so Soške elektrarne začele z deli pri montaži novega agregata za proizvodnjo energije na jezu pri Ajbi. Te dni so izpraznili akumulacijsko jezero za t-lektrarno v Plaveh. Stroji so začeli z odvažanjem blata in drugega materiala iz korita jezera. Podrli bodo del jezu in vanj vgradili ta koimenovani cevni agregat, ki bo pri moči 4,2 megavata proizvajal okoli 12 milijonov kWh energije ”a leto. Agregat z vsemi strojnimi napravami bodo izdelali v znanih podjetjih v Ljubljani in Zagrebu Litostroj ter Rade Končar. Vsa dela, ki bodo predvidoma dokončana njega leta. V njem bo našlo zaposlitev okoli 300 delovnih moči. Vrednost letne proizvodnje naj bi znašala 4 milijarde. Krožni sklad za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem je posodil družbi »Eaton Livia* 2 milijardi 540 milijonov lir. Krstna predstava „ « Vstajenje Jožefa Svejka» Primorsko dramsko gledališče bo danes v četrtek zvečer ob 20.15 priredilo v gledališki dvorani v Solkanu krstno predstavo slovenske novitete ^Vstajenje Jožeta švejka*. Komedijo ie napisal Igor Torkar. Včeraj je bdi v Tržiču napovedani občni zbor članov Industrijskega konzorcija. Odobrili so proračun za 1971, ki izkazuje nekaj nad 103 milijone primanjkljaja, katerega bodo morali zamašiti člani konzorcija. Med temi so tudi okoliške občine, katerih zastopniki so se pri glasovanju vzdržali. Vzeli so na znanje odstop župana iz štaranca-na, Zanolle, naslednika pa bodo določili na prihodnji seji. Odobrili so nadalje gradnjo cestne povezave Portorosega - Ul. Timavo, ki bo stala 160 milijonov ln so zaprosili deželni prispevek za-njo. Prav tako bodo zaprosili deželni prispevek za nabavo dveh premičnih žerjavov, ki bosta stala predvidoma 175,5 milipona lir. do konca leta bodo veljala okoli 10 milijonov novih dinarjev. V našem listu smo večkrat poročali o pripravah za gradnjo alpskega turističnega centra v Gornjem Posočju. Potem ko so dobili od neke beograjske, .banke ..posojilo v višini 56 milijonov novih dinarjev, se pospešeno pripravljajo na začetek gradnje prve žičnice na Kanin ter na gradnjo hotela s kopalnim bazenom v samem Bovcu. Oboje naj bi izročili namenu že konec tega leta. Zdaj se je ponudila Bovčanom nova možnost. Gre za povezavo alpskega turističnega centra z znanim projektom Severni Jadran, ki ga delno financirajo posebne inštitucije za gospodarski napredek pri združenih narodih. V ta projekt sta bila doslej vključeiia v Sloveniji Strunjan in Bohinj. Strokovnjaki projekta pa so se te dni dogovorili tudi s predstavniki konzorcija alpskega turističnega centra, da bodo vključili v velik projekt tudi Gornje Posočje. Strokovnjaki projekta bodo podrobneje obdelali ekonomsko komercialni del načrta s čimer bodo omogočili čimbolj smotrno povezavo Gornjega Posočja z obmorskimi letovišči. PD «0. ZUPANČIČ* V ŠTANDRE2U VABI NA PUSTNO RAJANJE KI BO V SOBOTO. 20. T M. OB 21. URI V PROSVETNI DVORANI 9 GORICI, VERDIJEV KORZO 13 Vabila na razpolago v baru Milan ln na sedežu društva v ŠTANDRE2U ter na sedežu SPZ v Gorici; Ul. Malta 2/1. ZAŽELENE PUSTNE OBLEKE Igral bo prvovrsten godbeni ansambel Za izbrano pijačo ln Jedačo poskrbljeno. Ples športnikov «Juventine» Preteklo soboto so športniki «Ju-vemtine« lz Standreža organizirali v Prosvetni dvorani v Gorici predpustno rajanje za športnike in njihove prijatelje. Prireditev je uspela, saj so mlade plesalke ln plesalci po 23. uri do kraja napolnili dvorano in živahno oblegali tudi z raznimi dobrotami obložen bar. V najboljšem razpoloženju so pričakali Jutranjo zoro, ki je vsem prišla še prehitro. Razna obvestila Kmetijsko predavanje v Štandre žu bo danes, 18. t. m. ob 19.30 r prostorih društva «Oton Zupančič«. Govoril bo ravnatelj zadružne kleti z Dobrovega inž. Zvonimir Simčič o vinogradništvu in kletar stvu. Vabljeni. Prijateljsko nogometno tekmo Monfaloone - Borao so odigrali včeraj popoldne na Igrišču v Ulici Oosullch. Zaključila se Je z rezultatom 1:1. Za Bonač je bil uspešen Cakarevič, za Tržič pa je izenačil A gosti ni. Ekipa Borac je na čelu lestvice v jugoslovanski B kategoriji. PREŠERNOVA PROSLAVA, M jo Je prejšnji teden priredilo p.d. «0. Zupančič« na svojem sedežu v Standrežu, je s svojim pestrim sporedom privabila mnogo domačinov, ki so za to priliko napolnili društveno dvoranico. Podrobnosti smo Javili že v našem poročilu o 1*0 prireditvi prejšnji teden. Omenimo naj Se, da Je pripravil In predvajal diapozitive o Prešernovem življenju in delu, ki so poživile predavanje, domači učitelj Jožko Marinič. Na naši sliki pogled na del občinstva v dvorani. V ospredju predsednik društva Danilo Nanut med pozdravnim nagovorom občinstva ln gostov. Smučarski izlet na Lokve prirod' SPD iz Gorioe v soboto popoidn-če bo dovolj snega. Vpisovanje !t pojasnila na sedežu SPD, Ul. Mal ta 2/1. nad., tel. 2495 do vključno jutri, v petek. VERDI: 17.15—22.00 «Vamos a m< tar oompanerosi), Franco Ncru i, T. Millan. Kinemaskop v barva.. COKSO: 17.15—20.43 a iigua u Ryan», R. Mitchum m S. Mile. Ameriški kinemaskope v barva., mladini ood 14 ietorn prepoveda. MUDEKMsSIMU: 17.00—22.00 «L furia del Kyper», P. Laurel m n Šteti; kinemaskopskl tlim v ba. vah. V UTORI A: 17.15—2130 «Hilde i Hans 11 miracolo deii amore«, ! Dor in H. Soimker; nemški ti. . v barvah, mladini pod 14 letom prepovedan. CENTRALE: 16.30-21.30 «Barabba» A. Quinn, S Mangano in V D as man; kinemasKopski film v bar vah Iršič EXCELSIOR 16 00 «1 gusrrieri«, Franco Nero in A. Savalla. Kine maskop v barvah. PRINCIPE: 17.30 «Yessi non per-dona, uccide«. M. Stevens. V bar vah AZZURRO: 16.30 «Anonimo venezia-no», Florinda Bolkan in T. Mu-sante. Kinemaskope v barvah. Aom (i or Hum SOČA (Nova Gorica); «Muči me, toda me ljubi«, italijanski barvn: film — ob 18. in 20. KANAL: «Diptamiranec», ameriški barvni film — ob 19.30. SV OBODA (Šempeter): « Katarino Je lepo ljubiti«, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: »Ljubezenske igre«, angleški barvni film — ob 19.30 ŠEMPAS: «Neznosna leta«, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: »Profesionalci«, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. OEZURNI LEKARNI V GORICI V Goriči je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ul. Oarduool 12, tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna dr Rismondo, Ulica Toti 52, tel. 72701. PROCES PROTI POROČNIKU fVILLIAMU CALLEYU SE NADALJUJE... «Mnogi so zbirali vietnamska ušesa tudi oči so iztikali ujetnikom...» Pričanja ameriških vojakov odvetniku Laneju, ki jih je objavil v svoji knjigi Ameriški bombniki že več dni bombardirajo Severni Vietnam. A-meriško letalstvo pomaga južno-vietnamski kolaboraeionistični vojski v napadu na Laos. V Fort Beningu v ZDA se nadaljuje sojenje poročniku Williamu Calleyu v zvezi z zločinom v južnovietnam-ski vasi Mi Lay, kjer je ameriška vojska pobila najmanj 102 civilista, v glavnem starčke, ženske in otroke, verjetno pa vseh 569 prebivalcev te vasi, kot dokazujejo dokumenti. Predsednik švedske vlade je v uvodu neke študije pred nedavnim zapisal, da «v Vietnamu ni le en Mi Lay, pač pa so Američani spremenili ves Južni Vietnam v en ogromen Mi Lay». Znani newyorški odvetnik Mark Lane, ki se je bil proslavil z raziskavo, v kateri je navedel napake, ki so jih storili pri razjasnjevanju umora Johna Kennedyja, je pred nedavnim izdal pri newyorški založbi »Simon an Schuster* knjigo z naslovom »Pogovor z Američani*. Iz te knjige objavljamo nekaj značilnih pasusov, kaj so newyor-škemu odvetniku povedali ameriški vojaki, ki so se vrnili iz Vietnama. Začnimo s pogovorom med odvetnikom in vojakom Onanom. LANE: Kako se pišete? ONAN: Chuk Onan LANE: Koliko ste stari? ONAN: Dvajset let. LANE: Kdaj ste stopili v korpus marincev? ONAN: V aprilu 1967. LANE: So vas vadili, kako zasliševati sovražnikove ujetnike? ONAN: Da. LANE: Kje? ONAN: Na vseh oporiščih... Ko nato Chuk Onan pove, da so jih učili tega podčastniki, ki so jim povedali, da morejo pri zasliševanju jetnike tudi mučiti, je Onan povedal tudi, kako so jih vadili uporabljati radijsko napravo za mučenje, kako so jim praktično to pokazali tudi s črteži na tabli itd. LANE: Ali so vas posebej učili, kako se zaslišujejo ženske? ONAN: Da. LANE: Za kaj je šlo? ONAN: To so prav sadistične metode. O tem ne morem govoriti. Kaj pa hasne, če o tem govorim? Skušam pozabiti, se vsega tega rešiti. LANE: Potrudil še bom, da bom o vsem, kar mi boste rekli, čimbolj obširno poročal. Saj ste slišali, kako je Nixon rekel, da je Mi Lay samo osamljen primer in da so ameriški vojaki drugače zelo velikodušni in človekoljubni. Ker pa so vas marince vadili, kako naj bi v Vietnamu mučili, ali se vam ne zdi, da bi bilo dobro, če bi se to razvedelo? ONAN: Kajpada, so nas učili mučenja, ampak ljudje nočejo o tem ničesar vedeti ali pa nočejo ničesar verjeti. Če pa je vsaj malo možnosti, da bi kaj pomagalo, potem bom pripovedoval. LANE: Česa so vas učili za zasliševanje ženskih ujetnikov? ONAN: Da naj jih slečemo, jim raztegnemo noge in potem zabodemo v nožnico ošiljene palice ali bajonete. Rekli so nam tudi, da si lahko privoščimo toliko deklet, kolikor hočemo. LANE: Kaj še? ONAN: Pokazali so nam, kako se odpirajo fosforne bombe brez sprožilca in kako se potem fosfor natrese po raznih delih telesa, kjer povzroča bolečine. Na katera mesta pred- LANE: vsem? ONAN: nico. LANE: V oči, pa tudi v nož- Ali so vam priporočali tudi druge kemikalije? ONAN: Da, cezij. LANE: Kako pa ste ga uporabljali? Je to kakšen prašek? ONAN: Dokler ga ne razstreliš, je prašek. Nam so pokazali, kako se da cezij uporabljati kot strup. Ujetniki naj bi ga jedli. LANE: Ali so vas učili, kako uporabljati helikopter? ONAN: Da... Zelo so se žaba vali, ko so pripovedovali, kako so nekoč v Vietnamu privezali roke in noge nekega ujetnika na dva helikopterja in kako so potem vzleteli ter ga raztrgali. * * * Iz pogovora med odvetnikom La-nejem ter vojakom Treratolo povzemamo naslednje: LANE: Kako so pa vas urili? TRERATOLA: Morali smo tekati naokoli in prepevati o pokon-čevanju »Gookov* (ameriški vojaki imenujejo tako Vietnamce, seveda je ta izraz zasmehljiv). Ko smo šU k obedu, smo morali, preden smo sploh začeli jesti, trikrat zatuliti iz vsega grla »kili* (u-bij!)... LANE: Katero pesem ste morali peti? TRERATOLA: To je bila pesem, ki je nastala sama od sebe. Tekli smo okrog in kričali: VC, VC, kili, kili, kili, gotta kili, gotta kili itd. (Vietkong, Vietkong, ubij, ubij, ubij, moram ubiti, moram ubiti, ker je smešno, ker je smešno.) LANE: Ker je smešno? TRERATOLA: Da, to smo morali reči. LANE: Ali ste morali prepevati še kakšne druge reči? TRERATOLA: Na steni je visela molitev, kakršna visi po vseh vojašnicah marincev na Parris Is-landu. To je molitev za vojno. Vsak večer ob 9 smo pred spanjem morali moliti, da bi bila vojna. Molitev marincev je naslednja: »V senci smrti po dolini hitim, — pa se nobenega vraga ne bojim, — ker sem najmočnejši, ker sem najstrašnejši, — ker sem prvi Mother-Fucker dolin. — Ko je ura za spanje prišla, — molim boga, da se vojna ne konča, — da bomo vojaki prišli iz nje junaki, — in da mi mojo prekleto plačo da. — Naj bog blagoslovi Združene države, — naj bog blagoslovi naše zastave, — naj bog blagoslovi marince prave.* * * * Na vrsti je vojak Richard Dovv. LANE: Ste kdaj doživeli primer, ko ste ubili nedolžne ljudi? DOW: Da. Bilo je to v neki vasi severno od naše postojanke. Dobili smo ukaz, naj gremo tja poizvedovat, ker se v okolici skrivajo vietkongovci. Sli smo tja in smo se obrnili na vaškega načelnika. Ta pa je podpiral vietkong in nam ukazal, naj gremo iz vasi. Umaknili smo se in se nato vrnili z okrepitvijo in nato vas zravnali z zemljo. LANE: Kako? DOK: Z napalmom, možnarji, s težkim topništvom, z jurišanjem, s tanki, skratka s totalnim napadom na vas. LANE: Koliko ljudi je tam živelo pred napadom? DOVV: Kakih 400. LANE: Koliko jih je preživelo napad? DOVV: Eden. LANE: Koga vse ste pobili? DOVV: Vse. Ženske, otroke, govedo, kokoši, koze. Vse. LANE: Je bila to nenavadna akcija? DOVV: Ne. Že prej smo opravili podobne akcije, pri katerih so nam ukazali, naj vas popolnoma požgemo, ne pa tudi tega, da naj vse pobijemo. In kasneje je bilo še več primerov, da smo pobili ljudi. LANE: Kako se je imenovala vas? DOVV: Bau Tri. LANE: Ste kdaj dobili ukaz, da ujetnikov ne vodite s seboj? DOVV: Da. LANE: Od koga? DOVV: Od poročnika, pa od vodnika. LANE: Več kot enkrat? DOVV: Da. LANE: In kaj se je potem zgodilo? DOVV: Ujetnikov nismo vlačili s seboj. LANE: Kaj to pomeni? DOVV: Ubili smo vsakogar, ki smo ga zajeli. LANE: Pa ranjence? DOVV: Tudi ranjence. LANE: Pobili ste ranjence? DOVV: Da. LANE: Kako ste jih pobili? DOVV: S pištolami, s puškami, strojnicami, z bajoneti. LANE: Ranjence, ki so ležali na tleh? DOVV: Da, takšne, ki niso bili več sposobni, da bi se branili. Bili so nesposobni za boj. Nič več niso mogli. LANE: Ste to sami doživeli? DOVV: Pri tem sem sodeloval. LANE: Zakaj? DOVV: čez čas postaneš žival, vse skupaj počneš nagonsko, vse jemlješ, kot da ni res. LANE: Koliko ujetnikov ali ranjencev ste pobili? Bi lahko približno ocenili? DOVV: Rekel bi, da jih je bilo kakih 250. LANE: Vi, osebno? DOVV: Da. ★ ★ * Iz pogovora, ki ga je odvetnik Lane vodil z vojakom Jimmyjem Robertsonom, povzemamo naslednje: LANE: Ali ste posiljevali ženske? ROBERTSON: Včasih, kadar smo šli v izvidnico in smo bili več časa brez žensk. Nekateri so bili tedaj kot podivjani in ko smo prišli v kakšno vas, kjer je bilo kaj mladih deklet, smo rekli: «Radi bi videli kakšno čebelico. Smo sicer čedni fantje, pa če ne gre drugače, bomo zadovoljni tudi s čim navadnim.* Če je vaški na- PRED OTVORITVIJO VELIKE RAZSTA VE V FRANCOSKI PRESTOLNICI Kako so pripravljali razstavo ^Umetnost na tleh Jugoslavije* # Pred nedavnim je vozil skozi mejni blok pri Fernetičih zelo zavarovan «konvoj' (Nadaljevanje na 6. strani) Ni dolgo tega, ko smo zapisali, da je skozi obmejni prehod pri Fernetičih vozil «konvoj» jugoslovanskih tovornjakov-hladilnikov, ki je bil hudo zastražen. Povedali smo tudi, da so tedaj vozili iz Jugoslavije proti francoski prestolnici umetnine za razstavo v Parizu pod naslovom «Umetnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja.* Razstava, ki je sedaj v zadnjih pripravah, bo odprta od 2. marca in bo trajala do 17. maja. Bo to 14. tovrstna razstava v francoski prestolnici, ki so jih v Parizu priredile posebne organizacije iz tujine. Doslej so v Parizu priredili naslednje tovrstne velike razstave: «Umetniški zaklad• iz Indije», «Slikarstvo 18. stoletja in florentinske freske» iz Italije, «Sedem tisoč let umetnosti» iz Irana, «Ti-soč let poljske umetnosti» iz Poljske, cUmetniški zaklad Romunije*, seveda iz Romunije, «Umetnost od Skitov do današnjih dni* iz Sovjetske zveze ter «Dunajski zakladh iz Avstrije. Če vzamemo v poštev naslove dosedanjih trinajstih tovrstnih razstav v Parizu, bomo videli, kako pomembna je razstava, ki jo te dni pripravljajo jugoslovanski strokovnjaki v Parizu. Beograjski tednik «Ilustrirana Politika» je v zvezi s tem objavil v svoji zadnji številki članek, iz katerega povzemamo, da je ideja za organiziranje te razstave v Parizu stara najmanj deset let, da pa je prišlo šele sedaj do njenega uresničenja in da je to nova priložnost, da se jugoslovanska umetnost pokaže v svetu, izven svojih meja. Do sedaj so v Parizu razstavljali že mnogi jugoslovanski umetniki, toda večji razstavi jugoslovanske umetnosti sta bili doslej le dve, in sicer prva že davnega 1919. leta z naslovom rSodobna umetnosU, druga pa pred dvajsetimi leti, ko so v Parizu razsta- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||t|T|l||l||||||||l||||l||||||l||||i|||||||l||||||||||||||||||||mi||l|||||||||||||||||l||||||,||mi||||||||||||||||||||| Štanjel ■ bolnik, ki še ni okreval-bi zasluži! veliko več pozornosti Poskus obujanja s kiparskimi natečaji - Odnos domačina in še kaj Nov čas prinaša iz dneva v dan nekaj novega. Po slovenski domovini rastejo nova naselja, novi poslovni prostori, nove trgovine... Arhitektura se močno podreja potrebam časa in človek se ji z neverjetnim smislom prilagaja. Da, njegovo življenje je postalo ena sama tekma in v tej najdeš vse premalo časa za uživanje »duhovne hrane*. Lepote, naravne, zgodovinske in človeške, ostajajo v senci življenjske vsakdanjosti. In prav nič ne pretiravam, če rečem, da je ena izmed takih zanemarjenih, malone pozabljenih zgodovinskih vrednot kraška naselbina — Štanjel. Obstal sem pred Štanjelom. Pred menoj se je dvigala na vzpetini silhueta Štanjela in njegovega gradu. Monumentalna kraška naselbina je med vsemi naselji, raztresenimi od Trsta do Vipavske doline, s tipičnimi ruralnimi kompozicijami, s svojimi kamnitimi hišami, z izrazitimi kamni in ka-lonami, ki odpirajo iz tesnih in zvijugavih uličic poglede na razgibana dvorišča kraških domov, po svoji legi, starosti in slikovitosti edinstven in eden najpo- Pogled na ruševine Štanjela membnejših, hkrati pa morda tudi eden najbolj zanemarjenih slovenskih kulturno-zgodovinskih spomenikov. Peš sem se povzpel po cesti, ki povezuje naše Alpe z morjem, od ceste, kjer se ustavljajo turisti in zrejo v to lepoto, a se obenem tudi sprašujejo, koliko časa se bodo še zoperstavljale času in ali se bodo nam in bodočim rodovom ohranile vrednote, ki so jih s tolikim smislom za harmonijo znali ustvariti naši pradedje, Ko sem zavil proti gradu, ki se kljub pravemu opustošenju in uničevalnemu delu naravnih sil ponosno in kljubovalno dviga, sem nekoliko metrov pred obzidjem spoznal skulpturo, ki jo je pred letom tako skrbno obdeloval mlad kipar — študent likovne akademije iz Ljubljane. Kip še vedno stoji na trdih kraških tleh. Nehote je pred mojimi očmi zaživela podoba zavzetega mladeniča, ki je posvetil veliko časa in svoje ustvarjalne vneme, da bi s svojo stvaritvijo pripomogel k spreminjanju zunanje podobe te kraške naselbine. Kot vse kaže, pričakujejo ljudje tega kra- ja, da bodo kiparji ne samo klesali kamen, ampak tudi uredili okolje, v katerem te skulpture stojijo. In prav v tem pogledu se močno odraža vzgoja in odsotnost ljudi do naših kulturnih vrednot. Neuporabni material, razni odpadki in razigrani otroci krasijo prostor, na katerem stoji vklesana podoba svetovno znanih lipicancev. Nemarne roke štanjelskih otrok in njihova razposajenost rušijo harmonijo, ki bi morala spremljati Štanjel kot celoto. To uničujoče delovanje me je spravilo v bes, ki sem ga skušal pregnati z nadaljevanjem poti. Toda rešitve ni bilo, kajti zunanja podoba Štanjela, še posebej podoba skulptur, ki stoje kot osamelci in vendar znanitelji kulturne akcije, se ni spremenila niti tedaj, ko sem pred nedavnim stopil v Ferrarijev park, katerega vhodna vrata so kazala na smisel uničenja. Ko so nam ' gmote kra-škega kamn.. prepeljali v ta am-bient z namenom, da jih bodo umetniki obdelovali, je bilo treba vrata s kamnitimi oporniki odstraniti, in upam si trditi, da je bila za izvajalce teh del ta akcija laž- ja, kot sedaj, ko bi bilo treba odstranjeno postaviti. In če bi za vse to, kar žalostno spremlja kiparske stvaritve, vendarle našel opravičilo, ga preprosto ne morem najti za smetišča, odprta gnojišča, za kupe najrazličnejše šare, ki postane že pravi človekov spremljevalec, ko zaideš po grajskih ulicah, mimo hiš in soban, ob katerih se resnično vprašuješ, ali je res v njih življenje. Verjetno bi se ljudje, ki so živeli in ustvarjali sredi teh grajskih soban, danes zgrozili, kajti povsod, prav povsod je čutiti otopelost, brezbrižnost in dokaj čuden odnos do življenjskega okolja, v katerem niti zdaleč ni čutiti skrbnosti človekove roke. Pred dvema letoma je občinska skupščina Sežana z velikim razumevanjem podprla prizadevanja turističnih delavcev, ki so skušali s prvimi koraki oživiti umirajoče mesto. Uspeh je bil, nihče ne more oporekati, saj se ta uspeh kaže v delih kiparske kolonije; vendar se ta uspeh popolnoma zamegli v trenutku, ko spremljaš odnos, ki se odraža v življenju in delu prebivalcev tega kraja. Toliko bolj je zaskrbljujoče spoznanje, da še takšni ali drugačni posegi na področju urejanja in ohranjevanja zgodovinskih vrednot tega kraja ne bodo mogli poroditi tistega, kar naj bi nosil v sebi in razvijal žilavi Kraševec. Od njega, še posebej od Kraševca iz Štanjela, bi mogli pričakovati večjo mero zavzetosti, več osveščenosti, da je tudi zunanja podoba podoba človekove notranjosti. Prav gotovo ni le denar tisti, s katerim bodo Štanjelci spremenili svoje okolje, ampak je ta sprememba povsem odvisna od njihove volje in želja. Le kaj pomagajo zakoni o spomeniškem varstvu, kaj pomaga papir, na katerem piše, da je Štanjel republiški kulturnozgodovinski spomenik prvega reda, kaj pomaga kiparska kolonija, če pa manjka zavestni pristop domačinov v akciji spreminjanja in oživljanja teh vrednot. O prosvetljenstvu že stoletja govorimo in vendar bi bila ta beseda v tem trenutku za Štanjel še kako umestna. VOJKO KRPAN vili kopije jugoslovanskih srednjeveških fresk. Čeprav prirejajo vsako leto kakih deset do petnajst večjih ali manjših jugoslovanskih razstav v tujini, so te neprimerno manjše, rekli bi neznatne v primeri s tem, kar se pripravlja sedaj. Priprave za to razstavo so trajale tri leta. Januarja 1948. leta je bil ustanovljen tudi organizacijski odbor, sestavljen iz 26 članov: akademikov, profesorjev u-metnostne zgodovine, znanstvenikov, muzejskih strokovnjakov in likovnih kritikov iz vse dežele. Generalni komisar je profesor umetnostne zgodovine akademik dr. France Stele iz Ljubljane. V okviru pripravljalnega odbora pa je bilo nato ustanovljenih več strokovnih sekcij in višji organ — komisariat. Na temelju dela več kot 200 strokovnjakov ter številnih ljudi, ki so zaposleni in delujejo v zveznih ter republiških in pokrajinskih komisijah za kulturne stike s tujino, je bilo izvršeno veliko izbirno in zbiralno delo. V Parizu bodo razstavljena reprezentativna originalna dela umetniške ustvarjalnosti, vendar ne v smislu jugoslovanske umetnosti, pač pa ivseh umetniških stvaritev, ki so nastale na ozemlju, ki ga danes zavzema Jugoslavija». Vrh tega bodo v to razstavo vključena dela vse od neolitika pa do današnjih dni, to se pravi umetniška dela, ki so nastala na področju današnje Jugoslavije v približno osem tisoč letih. Logično, da je v tem časovnem razdobju nastalo ogromno umetniških stvaritev, vendar bo to razstava le reprezentativna in je bilo zanjo izbranih le 653 del, začenši z arheološkimi umetninami pa dalje s predromansko in romansko dobo in vse do gotike in renesanse. V to razstavo pridejo dela bizantinskega navdiha, dela baroka, klasicizma in dela preteklega in sedanjega stoletja. «Ko je sprejela vabilo za razstavo v Parizu, se je Jugoslavija obvezala za zelo težko in odgovorno nalogo» — pravi predsednik jugoslovanske zvezne komisije za kulturne zveze s tujino dr. Dušan Vejnovič, ki je tudi rekel: «Iz-bira originalnih umetniških ustvaritev, nastalih na tem področju v ogromnem časovnem razdobju od neolitika do danes, je predstavljala prvi tovrstni podvig. Nikoli doslej niso bila na enem kraju zbritna dela, ki bi predstavljala pričanja raznih kultur, ki so se v teku časa menjavala na tem področju, kot tudi umetniškega življenja raznih nacionalnih okolij, ki so se na njem formirale in še danes trajajo.» Da bi mogel zbrati že omenjenih 653 del ,se je odbor, ki je raz stavo organiziral, moral dogovoriti z 71 cerkvenimi ustanovami, s predstavniki 63 muzejev in 24 za vodov za spomeniško varstvo ter z mnogimi posamezniki. Večje število del, ki bodo predstavljala to umetnost v Parizu, je bilo izposojenih tudi v tujini, in sicer na Madžarskem, v Avstriji, v Italiji, v Franciji, celo v ZDA. Kakor piše beograjski tednik «Evangelij cerskega mitropolita Jakova» iz 14. stoletja, ki se hrani v britanskem muzeju v Londonu, ne bo razstavljen v Parizu, ker so se formalnosti zavlekle in je bilo ne mogoče priti do tega pomembne ga dela. Sicer pa je le Hilandar odklonil prošnjo in ni pristal, da bi nekatera dela iz tega samostana prišla na seznam razstavljenih del. V glavnem je bila vsa izbira sprejeta brez pripomb, razen izbire umetnosti 20. stoletja, ki so jo nekateri umetniki kritizirali. Mnoga dela, ki so jih izbrali za pariško razstavo, je bilo treba pred tem še restavrirati. To delo je opravila cela vojska strokovnjakov, ki je poskrbela tudi za to, da so se dela pravilno opre- mila in pripravila za dolgo hladilnikih. Kakor piše beogroi časopis, skrbi za razporeditev umetnostnih zakladov v leriji zagrebški arhitekt Richter. Na vhodu v razi bodo postavili 12 slovitih kov», ostala dela pa bodo rejena v štirih velikanskih & ranah. ...... O razstavi bodo snemali tudi r ' ki ga bodo prikazali na ,- . in tudi po drugih televizijskih » žah v Evropi. Trenutno je v M slaviji ekipa francoske telet ki snema okolja, iz katerih rr mezna umetniška dela Komisariat, ki skrbi za je dobil prošnje iz Londona, a . Ija, Tokia, Budimpešte in ■ ZDA, da bi, po zaključku raz*.., v Parizu vse eksponate P(e1te!h^ te dežele oziroma prestolnice, , komisariat je moral vse P^bLjti kloniti in to iz več razlogov, ^ mnoga dela predstavljajo ne,^ umetniško vrednost, pač P3 ..s turistično atrakcijo in morajo' ponovno na svoja mesta, 2 j, strani so dela velike vrednost je komisariat vso razstavo val pri jugoslovanskem zavoro nem zavodu, ta pa je razstavo r zavaroval še pri LondofU* Llogdu. PRKJKIJ SM<> GENERAZIONE ZERO. Istan# ' verifiche nella societa in mento. Časa Editrice G. D Messina — Firenze. , * OTROK IN DRUŽINA. Revij8 „ družinsko in družbeno vzgoJ0, 1971 št. 1. . IDRIJSKI RAZGLEDI. 4 XV- h, ja Mestni muzej v Idriji- 2 tiskarna »Primorski tisk*. Stane Terčak: FRANK0L°^a, ZLOČIN. Izd. Partizanska Ljubljana 1971. OVEN (od 21.3. do 20.4-) vladali boste situacijo, amp. ^ ga ne smete preveč izkoristiti- ^ kdo skuša motiti vaš družins® BIK (od 21.4. do 20.5.) v P? {Jenih zadevah bodite bolj ko novo prijateljstvo se bo r -bilo. . od DVOJČKA (od 21.5. do 22.6-^ spora, za katerega niste b ,„*Jjjte vi, boste imeli korist. Ne za v* z rešitvijo nekega vprašanja- RAK (od 23.6. do 22.7.) v pomoč, ki vam jo ponuja n^j teresirana oseba. Stare nevse1-^ bodo prišle ponovno na dan-LEV (od 23.7. do 22 8.) V $ slovnih zadevah morate b'0 neprevidni, ker se vam bo sicer ščevalo. Prijetno rrečanje. ^ DEVICA (od 23.8. do 22.9-)‘ žen je tudi uspeh, vendar ne Vjj kujte preveč. Vaši čustveni se bodo izjalovili. . jj.) TEHTNICA (od 23.9. do Pazite, da ne pridete v spor ^ ^ širni nadrejenimi. Nevšečnost žini vas bo spravila s tira- -.j)) ŠKORPIJON (od 24.10. do Konstruktivna kritika vas i marsikaj nauči. Prijetno ra žen je v domačem krogu. iJ-) STRELEC (od 2311. do ^ g Izkoristite izredno priložnost, p vam nudi. Pomagali boste P mirjenju v prijateljski družb1', jji KOZOROG (od 21.12. do 20 * y pretiravajte z delom, ker st-u1 cej utrujeni. Majhen nespora ljubljeno osebo. .. VODNAR (od 21.1. do 1?-^ bo šlo tako kot ste predvi V ljubezni veliko sreče. gji* RIBI (od 20.2. do 20.3-) U-iniciative, tudi kakšna P°*r Preveč se izogibate družbi- TOUE §VETIM V K AN A lllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll PRVA KNJIGA Od tistega dne je bil kakor iz uma. Počenjal je nemogoče stvari, ji dvoril z vztrajnostjo prodajalca in jo zasipal s slapovi naučenih besed, nosil velike šope rož in Ji poklanjal darila, ki jih Je večinoma odklonila. Vse misli in vsi spomini nanj so ji bili zoprni. Razmišljala je, kako bi ga odslovila. ««Izvoli kavo,» je postavila predenj skodelico. «Resnično znaš skuhati dobro kavo,» je začel ponavljati. Potem sta spet molčala in se pogreznila vsak v svoje misli. Sem in tja ga je skrivaj ošinila z zaničljivim pogledom in sta se sešli. Všeč ji je bilo, da je v zagati. Da je spet nebogljen kakor takrat na divanu v sobi, ko je začutil poleg sebe njeno telo in ni vedel, kaj z njo početi. Hotela ga je opogumiti in ovila mu je roke okoli vratu. V spominu so Ji ostale nervozne trzajoče brčice in izgubljene, proseče oči. Dolgočasil jo je do onemoglosti. Tudi to pot je začela razgovor; «No, Bogdan, povej vsaj to, kako se imaš? Nekam možat sl postal, odkar se nisva videla.» «Tudi ti sl se spremenila. Veliko zadrego imaš, kot je videti. Težko te je dobiti doma. Sicer sem tudi jaz močno zaposlen. Stvari se spreminjajo,« se Je naredil važnega in se gladil po pristriženih brčicah. «Kako, zaposlen sd? Ali delaš morda v tovarni?« Začudeno ga je pogledala. »Kako sl naivna! Moj oče, polnovreden kristjan, ml Je vedno vtepai v glavo, da je delo kazen za greh! Bog je izgnal Adama in Evo iz raja, ker sta grešila, in ju kaznoval, da sta si morala v potu svojega obraza služiti svoj kruh. Niso se zastonj ubadale tri naše generacije z nehvaležniki, da smo si pridobili to, kar imamo. Dela naj, kder je neumen. Včasih je bilo dele kazen za greh, danes pa je kazen za neumnost. Kapital dela za nas, mi pa se zanj borimo, še obžalovala boš, da se nočeš poročiti z menoj. Bila bi velika, povsod spošto vana gospa! Napravil bi te za damo! 2ivela bi brez skrbi v brezdelju, tako pa moraš iskati službo pri Nemcih, ki te ne bodo plačevali zastonj. Zavozila boš, to je gotovo.« «Ne boj se zame, Bogdan! Ali te ne bi bilo sram pred lastno vestjo, da se ženiš in uživaš, ko drugi umirajo? Kaj je s tvojo zgodovinsko areno? Kdaj boš vstopil vanjo?« mu je oponesla. «Jaz sem v zgodovinski areni! Kot vojak!« Posmehljivo ga je zavrnila: «Ti nisi za vojsko in nikoli ne boš. Za vas, ki imate denar, so se vedno borili drugi. Poglej svoje prijatelje! Vse te imenitne gospodke. Vsi so pri mamicah in se jih drže za krilo, študirajo in čakajo konca vojne, potem bodo na široko odprli usta.« Zresnil se je, stisnil ustnice, se ponosno zravnal in jo užaljen pogledal naravnost v oči: «Ne žali tn ne ponižuj me, ker ne veš, kaj v tej vojni pomenim! Prišel sem z dobrim namenom. Ljudje pa ste grozni. Vse je zastrupljeno s satanom. Dobrota Je sirota, nehvaležnost pa je plačilo tega sveta.« Oči so mu nevarno sijale in Ana je bila skoraj osupla nad njegovim nenavadnim besom, da ni vedela kaj reči. «Samo nekaj ti bom odkrito povedal, kaj mislim o tebi: preveč si samozavestna in domišljava. V svoje lastne mreže se boš ujela. Peruti ti bodo pristrigli. Ujela se boš kakor ptica na limanice. Več vem o tebi, kot si misliš!« Začel se je smejati, ker se mu je vendar enkrat posrečilo, da jo je spravil v zadrego, zato je nadaljeval zmagoslavno: «Nimaš kaj reči? Še boš ponižna. Prosila boš milosti in se plazila po tleh pred menoj. Toda kdove, če bom pri volji, da bi te poslušal. Raje povej, kod si hodila! Pa saj ni treba, to ni več nobena skrivnost. Tvoja bolezen, ha! Pravljica! Cernu se me izogibaš? Zašla si v slepo ulico!« «Bogdan, oprosti,« ga je prekinila z užaloščenim vzklikom. «Ne bodi tako grob z menoj! S teboj sem bila vedno odkrita in dobra. Nisem ti dolžna ničesar. Midva sya končala. Raz-govarjava se lahko le še kot dobra znanca. Jaz v vašo družino ne spadam. Vsem bi bila vsak dan odveč. Dobi sd žensko iz svojih krogov! Ne vem, zakaj nočeš razumeti človeka. Ce je tako, ti moram povedati resnico, čeprav jo boš težko prenesel. Zaljubila sem se v človeka, ki je v nasprotnem taboru. V partizanskega ilegalca. Kaj morem za to? Nisem bila ni koli politik in srce se ne meni za politiko.« Bogdan je široko razprl oči in od jeze bledel. «Kaj vse človek doživi pri tebi! Ne znaš se brzdati! Taka si kot aprilsko vreme. Kje je? Kaj dela ta tvoj oboževalec?« «Menda Je pri VOS, če te že tako zanima« hFuj, v ubijalca! Tudi po mojem očetu sopejo in po meni. Vedel sem, da nisi nič prida. Doma so me vedno svarili, toda Bogdan je človek, ki hudo povrača z dobrim. Motiš se V tem težkem času, ko prihaja preizkušnja nad nas, nisem prišel moledovat za tvojo ljubezen. Nisem več Bogdan. To ime je zdaj zgodovina. Valjhun sem, razumeš! Zapomni si to imel Morda ti bo koristilo in misli na to, kako si ravnala z menoj!« «Groziš? Ne razumem te, kaj govoriš.« Ana je bila spričo njegove nenadne spremembe v glasu resnično presenečena. «Vem. Misliš si, da imaš pred seboj bahača. Sem pri policiji in imam zveze od škofa do generala.« Ana se mu je začela na glas smejati. Vedela je, da Je bil kot otrok ministrant in da ga je vzgajala Katoliška akcija In tudi to, da je v vseh družbah pomenil samo toliko, kolikor je veljal očetov denar. To pa so vedeli vsi, razen njega. Njen smeh ga je spravil v obup. Segel Je z roko v suknjič, potegnil pištolo in jo nameril nanjo «Poglej jo! Lahko te aretiram In te odpeljem na policijo pa boš imela svojega vosovca! Prijeli te bodo tako, da boš povedala še za svoje predlanske sanje. Nobena legR*®*9* ti ne bo pomagala.« Njen obraz je preletela senca strahu, Id je bila d y igrana. Pokrila si ga je z dlanmi in začela jokati. «Kftlt0 mi postajaš! Kako sovražen! Mislila sem, da se šališ!« j Ihtenje se je trgalo iz sunkovito dvigajočih se « solze so ji polzele po Hcdh. Bogdan je spravil oroŽj® začel nervozno presedati. Ves načrt se mu je podrl- ^ solze so ga ganile. Hotel jo je potolažiti: a «Ana, poslušaj, saj td nič nočem. Pomiri se in obljub< jj da boš to, kar ti povem, ohranila zase! Povedal ti kaj sem prišel in te že dvakrat iskal. Ne bo me več k z menoj ne boš imela več nadlege.« f Prenehala je Jokati. Z robcem si Je obrisala solze & j zagledala vanj z velikimi, otožnimi očmi. «Kaj si zvedel' vprašala s tesnobnim glasom. a «Dobro. Povedal ti bom. Samo molči kot grob! G6*?) vohlja za teboj. Zasledujejo te. Za božjo voljo nehaj, 60 ! H kaj za glavo. Dobil sem podatke iz strogo zaupnih vi^ mnogo tvegam, ker sem ti povedal.« «Ne! Nemogoče! Ti me hočeš prestrašiti!« je zaigr*1* ' plašenost in čakala, kaj bo še povedal. ^ ((Verjemi ali ne! Le nečemu se čudim! Kako ljudje % čajo plašč po vetru! Nemcem gre slabo, toda tudi če P" z« dejo, tu sovjetije ne bo. Bela vojska je za to porok 10 hodni zavezniki.« Zresnila se Je. ((Hvala za opozorilo! Zelo sem ti hv*-Povem ti pa nekaj: naj vohljajo za mano. Ne bojidj Odšla bom v hosto. Pa naj me lovijo. Tebi zaupam, ne boš izdal.« Bogcan je bil zbegan. ((Razočaran sem nad teboj in mi je pri duši. Žal mi Je za teboj Norčuješ se iz tL, Jaz ti oproščam, ženska si, dolge lase imaš in kratko Bogdan je vstal, oblekel površnik in se ponosno vzf® (<2elim ti vso srečo! In upom, da se boš premislila!« ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Crn dan za slovenske šesterke Kras je v Meranu podlegel Meranu, Breg pa je klonil Aurori - Le goriška 01ympia zmaguje Moška B liga , moški B ligi je bila na vrsti zaostala tekma Portuale - Liber-1 se je končala z zmago do-činov po petih borbenih setih, lih"? Porazom je postal položaj _“ertasa izredno kritičen, saj je celo na predzadnje mesto, na n°^n^e tekme: Petrarca - Cela-f ’ Porteali - Ferroni, Unipol - La jjjjT®’ - Tombolini, Libertas - ŽENSKA B LIGA ženski B ligi pa bodo po eno-[®skem počitku odigrali sledeče v nza povratno kolo: u “ SKUPINI: Bor - Ultra vox; *zotto - Primavera; Oma-Breg. Gali SKUPINI: Minelli - Zarja; • Lidi di Spina; Sokol - MOŠKA c liga i. v drugem povratnem srečanju tri*iS zabeležil nov, tokrat ne-nam0Van sPodrsliai- Klonili so ki br°b borbenemu Meranu, !a v s ,sv°jo igro nrecej zaostaja ^oničani. Dejstvo je, da je to 'vožnja do Merana čez meje Trudila krasovce, medtem ko ta*««* okolje in potrebe po še bolj podžgala borbe-iine Predstavnikov nemške manj- spodrsljaju je Kras še 0 na četrtem mestu. Mer IZIDI: ano - Kras feas ®as- 4Acqua fšidini 5ferano 9 12 9 40 AU(J; ‘Cordia LESTVICA: 7 6 1 20 6 12 7 6 1 20 6 5 1 15 8 4 4 14 15 6 2 4 9 14 8 2 4 11 5 1 4 7 1 6 19 7 13 9 20 v PRIHODNJE KOLO: ' Audax ncordia - Libertas Bassanello r? djni - Gritti au Acqua - Merano moška d liga v . !v0j te°ški D ligi je Breg nanizal ( vajalSefti neuspeh, čeprav je pred-! lepo in prodorno odbojko, I se je moral predati večji borbenosti igralcev Aurore. Lep uspeh je zopet zabeležila 01ympia, ki je odpravila Kennedy z neoporečnim rezultatom. S tem uspehom je na lestvici prehitela celo ekipo CRDA, ki je klonila CSI. IZIDI 6. KOLA: Cuc Milano Spem Bovoli ŽENSKA A LIGA CSI - CRDA 3:1 Acegat- Torriana 3:0 PAV - Turriaco 3:1 01ympia - Kennedy 3:0 Aurora - Breg 3:1 LESTVICA: CSI 6 6 0 18 1 12 Acegat 6 6 0 18 2 12 01ympia 6 4 2 13 10 8 CRDA 6 4 2 12 8 8 PAV 6 4 2 12 9 8 Aurora 6 3 3 11 10 6 Turriaco 6 2 4 8 12 4 Kennedy 6 1 5 6 16 2 Breg 6 0 6 4 18 0 Torriana 6 0 6 2 18 0 PRIHODNJE KOLO: Torriana - CSI PAV - Kennedy Aurora - 01ympia Turriaco - CRDA Acegat - Breg MOŠKA A LIGA Are - Linea je proti ekipi Pani-ni zopet popolnoma odpovedala. Igra, ki so jo predvajali Tržačani je bila še slabša kot kaže rezultat, saj se niso nikoli mogli zoperstaviti razigranim nasprotnikom. Presenečenje predstavlja tisti u-speh Ruinija proti Renani, saj je ta veljala mnogim za favorita, zlasti ker igralci Ruinija niso v zadnjih tekmah zadovoljili. Florentinci so tako postavili resno hipoteko za osvojitev naslova. IZIDI: Ruini - Renana 3:0 Minelli-B. Brumel 3:2 Casadio - Brumor 3:1 Cus Milano - Bovoli 3:0 Panini - Are. Linea 3:0 Buscaglione - Spem 3:1 LESTVICA: Panini in Ruini 30 Brumor 24 Renana 22 Casadio 20 B. Brumel in Minelli 14 Are. Linea in Buscaglione 12 jjMDNARODNm NOGOMETNIM SRKANJU Italija «u. 23»-Izrael 2:0 17. — Pred dvajset tisoč ^ U® je danes italijanska držav-rujJrbcezentanca ; komuniciranju; 21.25 S. M3 , »Padec Edvvarda Barnarda»> Karajan vam predstavljal °D cu poročila.