LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.5C0 - polletna lir
5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36,
'elefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K
§T. 1293
Slovenija o odnosih z Italijo
Ljubljansko «Delo» je v sredo,	15.	t.m.,	objavo daljše poročilo o poteku	seje	Komisije	za
•bednarodne odnose skupščine Socialistične republike Slovenije, ki je bila skoraj v celoti posvečena stanju odnosov med Jugoslavijo in sosednimi državami. Zaradi važnosti razprave objavljamo v celoti tisti del poročila, ki se tiče odno-s°v z Italijo in Avstrijo. Kar zadeva slednjo, Poročilo takole pravi:
»V zvezi z vprašanji odnosov z Avstrijo je komisija menila, da je bil potrjen interes obeh strani po krepitvi odnosov in sodelovanja na bilateralnem in multilateralnem področju, kar je dobra osnova za ustvarjanje ugodnejših pogojev Za reševanje odprtih vprašanj položaja in razvo-io slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji. Pri tem pa je komisija opozorila, da hitrejše reševanje manjšinskega vprašanja e-don bistvenih aspektov nadaljnjega izboljšanja dtedsebojnih odnosov in da bi pomenili konkretni ukrepi za izboljšanje položaja naših narodnostnih skupnosti v Avstriji pomembno spodbudo za hadaljnjo krepitev vsestranskega sodelovanja dT-ed Jugoslavijo in Avstrijo.«
O odnosih z Italijo je v poročilu rečeno:
»Ko je komisija ocenila razvoj jugoslovansko-Rilijanskih odnosov kot stabilen in ploden in k°t primer dobrega sosedskega sodelovanja, pa le opozorila tudi na odprta vprašanja, kot so varstvo manjšin z globalnim zakonom, gospodarski kompleks Osimskih sporazumov, medsebojno pri-Znavanje visokošolskih diplom tudi v profesionalne namene in druga, katerih sporazumna rešitev bi nedvomno pomenila nadaljnji prispevek k utrjevanju in poglabljanju medsebojnih odnosov.
Komisija je menila, da se je potrebno v okvi-gospodarskega sodelovanja s sosednimi dr-Čavami še v večji meri prizadevati tudi za takšno oblike sodelovanja, ki bodo krepile gospodarsko sodelovanje obmejnih področij, bodisi v okvi-Tu celovitih sporazumov o obmejnem gospodarskem sodelovanju, bodisi v okviru sporazumov P° posameznih aspektih obmejnega gospodarske: Pa sodelovanja.
Komisija je poudarila, da je sodelovanje SR Slovenije z državami, ki mejijo z vsemi sosednimi državami Jugoslavije dobro. Pri tem pa je tonila, da bi si bilo potrebno v okviru sodelovanja z vsemi temi državami prizadevati zlasti Zq izboljšanje strukture blagovne menjave, za izvijanje višjih obisk gospodarskega sodelovanja in za krepitev političnega, kulturno-prosvet-nega in znanstveno-tehničnega sodelovanja.«
dalje na 2. strani ■
TRST, ČETRTEK 16. OKTOBRA 1980
Izmed vseh vojn, kar se jih je vnelo v tem stoletju, je ta, ki je zdaj v teku med Iranom in Irakom, gotovo najbolj nepotrebna in nesmiselna. Druge vojne so izbruhnile zaradi osvobodilnih teženj narodov proti raznim zatiralskim imperijem, kot npr. balkanske vojne, zaradi obrambe manjših narodov pred imperializmom in pohlepom velikih sil, kot npr. druga svetovna vojna, ali zaradi medsebojnega spopada velikih sil kot v prvi svetovni vojni. Toda iransko-iraški vojni ni videti drugega razloga kakor strastna želja diktatorjev, ki razpolagajo z velikanskimi lahko zasluženimi vsotami petrolejskih dolarjev, uporabljenih za nakup dragega modernega orožja, da izzivalno razodenejo svojim sosedom in vsemu svetu svoj ideološki fanatizem in svojo vojaško moč. Ena izmed petrolejsko najbogatejših držav sveta napade drugo državo, ki ni nič manj bogata na petroleju, da bi ji iztrgala del petrolejskih vrelcev, katerih sploh ne potrebuje. Pri tem razodeva okrutnost, ki
Z mesecem oktobrom se je obnovilo redno delovanje političnih strank, med temi tudi Slovenske skupnosti. V začetku tega meseca je tako zasedel pokrajinski svet SSk v Trstu, ki ga je izvršni strankin odbor seznanil s trenutnim političnim položajem, s posebnim ozirom na doseženi sporazum med strankami ustavnega loka za upravljanje province in h kateremu je pristopila tudi Slovenska skupnost ter prevzela efektivno odborništvo za kmetijstvo, vprašanja slovenske manjšine in stike z okoliškimi občinami ter Kraško gorsko skupnostjo. Po izčrpni razpravi je svet potrdil sporazum na pokrajini, ki bo lahko obrodil pozitivne rezultate, če se bo lojalno izjavil tudi kar zadeva slovensko problematiko.
Z delovanjem so pričele tudi strokovne komisije, med temi zlasti šolska (ki je pripravila gradivo za srečanje s prefektom dr. Marrosujem), pravno-upravna, za go-spodarsko-socialna, za javna občila, za ženska vprašanja. Komisije so operativno avtonomne, zato so povsem proste, da se sestajajo in proučujejo pristojna vprašanja.
Minuli torek je imel redno sejo izvršni odbor SSk, ki je med drugim razpravljal o upravnih in finančnih problemih, poveza-
LET. XXX.
je značilno nacistična, čeprav jo razodeva režim, ki se sklicuje na svoje prijateljstvo in zavezništvo s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami.
Fotografije v dnevnikih nam kažejo mrtve in razmesarjene otroke, ki so jih pobile iraške bombe. Toda na drugi strani mu stoji nasproti režim, ki razodeva nič manjšo okrutnost, porojeno iz muslimanskega fanatizma in miselne primitivnosti, pa tudi zatiralske volje. Pri še tako vestnem preučevanju ni mogoče odkriti, kakšne vzroke bi lahko imela ta dva režima za svoj spopad, razen svoje primitivnosti in divjosti. Homeinijeva vladavina, ki se je sicer znašla v vlogi napadenca, je dovolj dokazala svoj omejeni fanatizem in divjost s streljanjem pristašev bivšega šaha, med katerimi je bilo najbrž dosti nedolžnih ljudi in funkcionarjev, ki so samo opravljali svojo dolžnost, pa tudi s svojim ravnanjem z ameriškimi talci. Pa tudi iz
dalje na 2. strani ■
nih z delovanjem edine slovenske politične organizacije v zamejstvu, katere delovanje je v korist celotne naše narodnostne skupnosti in njenih ustanov. Zato bi bilo v škodo celotne manjšine, če bi bilo treba zaradi tega po sili razmer omejiti njene nastope in delovanje.
Zaradi pomanjkljivega poročanja zamejskih javnih občil, želi izvršni odbor SSk informirati, da so se njeni predstavniki konec prejšnjega tedna udeležili treh nadvse pomembnih manifestacij, in sicer tabora koroških Slovencev ob obletnici plebiscita, odkritja slovenske «Križeve poti» in spominske plošče na čast duhovnikov Čedermacev v Plestiščah v Beneški Sloveniji ter pravnega posveta v Trbižu o nameravani ustanovitvi naravnega parko v Kanalski dolini, pri čemer bi bili prizadeti predvsem domačini, t.j. slovenski prebivalci.
Končno je izvršni odbor SSk z zadovoljstvom ugotovil, da je vprašanje ponovnega odprtja slovenske osnovne šole v Ron-kah na Goriškem prišlo do izraza v širši javnosti, potem ko ga je javno sprožilo in podprlo deželno tajništvo Slovenske skupnosti prve dni tega meseca.
Pokrajinsko tajniktvo SSk - Trst
Fanatizem, divjost in nemoč
Obnovljeno delovanje organov Slovenske skupnosti
Fanatizem, divjost in nemoč
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 19. oktobra, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Povodni mož«; 11.30 Nabožna glasba;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafc in muzike naših judij; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 20. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 11.40 Folklarni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«;
14.00 Kratka poročia; 14.10 Roman v nadaljevanjih
— Oskar Davičo: »Pesem«. 15.00 Glasbeni p;ng pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi -in glasba; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 21. otobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše. 8.00 Kratka poročila; 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi;
12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Kulturne rubrie naših tednikov; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 16.00 »Mal' položi dar domu na oltar«, poslanstvo Ciril-Metod o ve šole; 17.00 Krata poročila in kulturna kronika; 17.10 Nove plošče; 18.00 Mirko Mahnič: Igre o našem pesništvu: »Orfej iz Medane«; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 22. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka porooilar in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajnr-jan, posebnosti in omika Nadiških dol'in; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Oskar Davičo. »Pesem«; 15.00 Nove plošče; 17.00 Kratka poročila in kulturna krorvika; 17.10 Mi in glasba: Mladi -izvajalci — Pevska revija »Ceoiljanka 1979«
18.00 Poslušajmo film; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 23. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slovenske banke in posojilnice na Goriškem; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Poslušajmo film; 13.00 Poročila;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi 'in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; Kulturne rubrike naših tednikov; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 24. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951/52;
10.00 Za ljubitelje operne glasbe; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu;
13.00 Poročila; 13.20 Mednarodno tekmovanje »Ce-sare Augusto Seghizzi« 1980; 14.00 Kratka poročila;
14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih
— Oskar Davičo: »Pseem« 6. in zadnji del; 16.00 Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafc in muzike naših judij; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.00 Poročila;
19.20 Večerne melodije; 20.30 - 22.00 Neposreden prenos iz Kulturnega doma v Trstu: na prvem koncertu nove sezone tržaške Glasbene matije poje Mladinski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter.
■ SOBOTA, 25. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Poročila; 8.10 Koder teče, ondod moči; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do 2; 16.30 Poslušali boste; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Slyovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila.
■	nadaljevanje s 1. strani
Iraka smo v zadnjih petnajstih letih slišali več o vešalih, političnih umorih, pobiva-nju Kurdov in o nasilju nad političnimi nasprotniki kakor o čem drugem.
Toda kakorkoli je spopad med tema dvema državama nesmiseln, tembolj, ker sta obe fanatično muslimanski in članici tabora neuvrščenih držav, pa vzbuja vendarle še večje začudenje nemoč mednarodnih ustanov in velikih sil, da bi bili to nesmiselno vojno preprečili ali ji vsaj čim prej napravili konec. To velja tako za Sovjetsko zvezo kot za Združene države, ki se sicer obe delata tako zaskrbljeni za svetovni mir. Velja pa tudi za Združene narode, katerih steklena palača v New Yorku se trese od kričanja o miru in sožitju ter sodelovanju med narodi. Pasivno gleda na spopad, ki povzroča več žrtev med civilnim prebivalstvom kakor med vojaki, tudi vrh tabora neuvrščenih s sicer tako zgovornim Fidelom Castrom na čelu. Popolno nemoč spričo tega spopada in okrutnosti,
Slovenija o odnosih...
(nadaljevanje s 1. strani)
Zanimivo je, da je «Delo» dan prej, se pravi v torek, 14 .t.m., objavilo krajši članek o seji »republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje« — gre po vsej verjetnosti za organ slovenske vlade — ki je prav tako razpravljal o odnosih z Italijo. Člankar v »Delu« med drugi pravi, da so na seji »tudi opozorili na več odprtih vprašanj.* »Gre predvsem za poskuse — nadaljuje
Delo ---- da	bi spremenili lokacijo industrijske
proste cone, določene z Osimskimi sporazumi. Po vsem nedvoumno je bilo rečeno, naglaša Delo, da so ti sporazumi celota in da Jugoslavija ne vidi nobenih razlogov, da bi se začela pogajanja o drugi lokaciji, saj bi to med drugim predpostavilo razpravo o celoti sporazumov. Ob presoji prvih sadov teh sporazumov je bilo slišati, zaključuje svoj članek ljubljansko Delo, da so še naprej odprta vprašanja, kot so finansiranje kulturnih ustanov slovenske narodnostne skupnosti, vprašanje priznavanja visokošolskih diplom in odškodnin, prav tako pa celovita manjšinska zaščita.«
Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je na seji v Beogradu zelo odkrito razpravljal o gospodarskih težavah v državi ter o njihovem odpravljanju. Uvodno poročilo je prebral predsednik predsedstva Doronjski, nato pa se je razvil daljši pogovor. Na seji so prišli do zaključka, da so težav krive napake v uresničevanju samoupravljanja, ne pa samoupravljanje kot tako. Doronjski je omenil, da napori za ozdravitev jugoslovanskega gospodarstva naletavajo tudi na veliko mednarodno gospodarsko in politično krizo. V državi pa kljub dogovorom ni še bila zadovoljena povpraševanje po nekaterih dobrinah, kot so zdravila, pralni praški in podobno v vsakodnevnem
ki se dogajajo v njem, razodevajo tudi in; stitucije muslimanstva. Kje so zdaj razni muftiji in drugi, ki so drugače tako glas-ni, ko gre za obsodbo Izraela? Molči UNE; SCO, molčijo razna gibanja za svetovni mir in mednarodno sodelovanje. Ali se res vsi bojijo zameriti eni ali drugi bojujočih se držav, ker sta pač obe veliki izvoznici petroleja?
Ob tej priložnosti se je še bolj jasno kakor kdajkoli prej pokazalo, kako nemočen se čuti omikani svet spričo nasilja in fanatizma. Zemeljsko ozračje je polno radij' sko prenašanih fraz o miru in sodelovanju, a vse to frazarjenje ne more preprečiti o-krutne smrti enega samega iranskega ali iraškega otroka. Tu bi bila priložnost, da bi obe naj večji sili sveta našli skupen teren in skupno postavili ultimat obema mu-slimanskima državama, da takoj prenehata z boji. Nedvomno bi tak skupen nastop olajšal potem tudi reševanje njunih medsebojnih problemov. Tudi Združeni narodi bi morali pokazati dosti večjo energijo, pobudo in sposobnost za posredovanje. Nji' hov tajnik VValdheim razodeva klavrno in obenem tragično nesposobnost, ki jo je sicer dokazal že ob nekaterih prejšnjih pr1' ložnostih, ne nazadnje tudi v zadevi ameriških talcev v Iranu in rodomorov, pobojev in sodnih umorov ter krivičnih obsodb v azijskih in afriških ter raznih totalitar-nih državah. Razodel se je kot boječneZ, neodločnež in oportunist.
Glede na vse to mora prevzeti vse resne ljudi skrb, kaj bi bilo, če bi izbruhnila na svetu še kaka širša vojna ali če bi se pojavili problemi, ki bi zahtevali hiter pO' seg najvišjih in najuglednejših mednarodnih ustanov. Zdaj smo se lahko prepričali, kako so neučinkovite in kako nemočne se razodenejo spričo takih dogodkov celo največje politične, gospodarske in vojaške sile sveta. Morda še nikoli tako kakor zdaj se je znašel svet prepuščen svojevoljnosti in nasilju in še nikoli omikani svet ni b1* tako nemočen nasproti fanatizmu, nasilju in demagogiji. A če je prišlo do tega, je v največji meri tudi sam kriv, ker se je strahopetno in zaradi pomanjkanja zaupanja vase in v svoje človečanske ideje sam ob' sodil na nemoč.
življenju državljanov in surovine v proif vodnji. Poleg tega se povsod pojavlja tez nja po višanju cen, kar lahko odpravi vse učinke razvrednotenja. Omejiti bo treba ne koristne investicije
Predsednik predsedstva Zveze komuni stov Jugoslavije je tudi omenil, da se po£° sto pojavlja podkupovanje tako pri iskanj službe kot pri prošnjah za dovoljenja. Za radi kopičenja težav se sploh množi kršenj zakonov in sporazumov, kar uporabljaj za ustvarjanje nezaupanja nasprotniki se danje ureditve. Zveza komunistov bo rala, po besedah Doronjskega, dosti bo J ostro nastopiti proti omejenim negativni pojavom v družbi in gospodarstvu.
Stabilizacija v Jugoslaviji
Kancler Helmut Schmidt protestira
Zahodnonemški kancler Helmut Sshmidt je v govoru v zahodnem Berlinu ostro grajal sklep, ki so ga pred dnevi sprejele vzhodnonemške oblasti in po katerem mora vsak turist, ki obišče Vzhodno Nemčijo, dnevno menjati 25 zahodnenemških mark, namesto dosedanjih 13. Helmut Schmidt je v tej zvezi delal, da je ta sklep v kričečem nasprotju s politiko popuščanja mednarodne napetosti in da škoduje odnosom med obema nemškima dr-zavama. Napovedal je, da bo predstavnik bonn-ske vlade to vprašanje sprožil na konfe-renci o varnosti in sodelovanju v P^vropi, ki se bo pričela v kratkem v Madridu. Opazo-valci menijo, da so vzhodnonemške oblasti sprejele sklep o obvezni menjavi 25 mark dnevno z očitnim namenom, da bi se zmanjša-število tujih turistov v Vzhodni Nemčiji. Helmut Sshmidt pa je dejal, da je sklep posledica bojazni, da bi politika popuščanja mednarodne napetosti imela posledice znotraj Nemške demokratične republike.
OBISK BRITANSKE KRALJICE
V torek, 14. t.m., je prispela na večdnevni Uradni obisk v Italijo britanska kraljica Elizabeta II. Spremljata jo mož, princ Edimbur-ški in zunanji minister Carrington. Na Kviri-nalu je britansko kraljico sprejel predsednik republike Pertini. Tu so bili tudi pogovori, katerih predmet so bila vprašanja Evropske gospodarske skupnosti in položaj na Bližnjem vzhodu ter v Sredozemlju. Ob sklepu uradnega dela obiska si je britanska kraljica ogledala Genovo, Neapelj in Palermo.
Med bivanjem v Rimu je bil tudi obisk v Vatikanu, kjer je britansko kraljico sprejel Papež Janez Pavel II.
SLOVENSKA POMOČ POTRESENCEM
Na potresenem področju v Alžirji je na delu tudi skupina slovenskih strokovnjakov.
V	soboto, 11. t.m., je z Brnika odletelo v Al-z'rijo posebno letalo. Na njem je bila šestčlanska ekipa geofonistov in strokovnjakov za i-dentifikacijo z Ištituta za sodno medicino pod ''odstvom profesorja faneza Milčinskega. Na letalu je bila tudi prva pošiljka slovenskega Rdečega križa — šotori, postelje, rjuhe, odeje
oblačila. V Al Asnamu, kjer je zadnji po-tres zrušil 80 odstotkov vseh stavb, se medtem nadaljuje velika reševalna akcija, ki pa J° otežkočajo novi sunki.
V	torek, 14. t.m., je praznoval 85-letnico r°jstva znani slovenski književnik, literarni kritik, politik in častni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. ^ Cankarjevem domu v Ljubljani je bila v Ponedeljek slovesnost, ki so jo jubilantu na čast priredile Slovenska televizija, Socialisti-cna zveza delovnega ljudstva Slovenije, Sionska akademija znanosti in umetnosti, Ple-fum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte lri Društvo prevajalcev Slovenije. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Na slo-
ARETACIJA RDEČIH BRIGATISTOV
Sodne in policijske oblasti v Neaplju so sporočile imena obeh rdečih brigatistov, ki so ju bili aretirali v Sorrentu. Aretiranca sta 24-letni Michele Viscardi iz Bergama in 23-letna Marija Teresa Conti iz Turina. Viscardi je baje eden glavnih voditeljev teroristične organizacije Prima linea in je med drugim obtožen, da je sodeloval pri ropu v Viterbu, pri katerem sta bila ubita dva orožnika.
ZDA IN KITAJSKA
Čeprav so se odnosi med Združenimi državami in Kitajsko v zadnjem času nekoliko ohladili zaradi vprašanja Formoze, ostajajo kljub temu še kar dobri, kar med drugim dokazuje prisotnost dveh pomembnih ameriških delegacij v Pekingu. Pred dnevi je na povabi-
lo	Inštituta za mednarodna strateška proučevanja prispelo v Peking odposlanstvo družbe Boeing Aerospace Corporation. Na povabilo ministrstva za kovinarsko industrijo pa je prispelo v kitajsko prestolnico odposlanstvo druge pomembne ameriške družbe Steel Corporation.
Pri založbi Liviana v Padovi je izšla druga I izdaja knjige Giannija Merlina »Trieste tra passato e futuro«, tj. Trst med preteklostjo in prihodnostjo. Knjiga, ki šteje 140 strani, prekipeva od aktualnosti in razodeva izredno občutljivega, za resnične probleme odprtega, dobro, vendar pa ne vedno do konca informiranega časnikarja, kateremu bi lahko očitali samo še to, da je za nekatere probleme manj občutljiv in dovzeten kot za druge, kar je pač odvisno od njegove intelektualne in idejne usmeritve. Priznati pa mu je treba veliko hotenje po objektivnosti, resnici in konkretnosti. Prav zaradi te želje po konkretnosti pa včasih ne vidi dovolj jasno tistega, kar se skriva za dozdevno konkretnostjo ali bolje rečeno realnostjo.
Knjiga je razdeljena v večje število poglavij in sicer 24, poleg precej obsežnega in zanimivega uvoda, ki ga je napisal Sergio Cella, docent za zgodovino Risorgimenta na univerzi v Padovi. Glavna napaka, ki jo lahko očitamo tako avtorju uvoda kot avtorju knjige, je ta, da preveč mehanično prenašata pojme o italijanski državi in zgodovini oziroma o italijanski narodni stvarnosti na splošno na Jugoslavijo, o kateri veliko govori ta knjiga, seveda vedno bolj
vesnosti so slovenski gledališki umetniki prebrali odlomke iz pomembnejših jubilantovih del, Josip Vidmar pa je odgovarjal na vprašanja, ki jih je postavljal urednik radiotelevizije Ljubljana Sandi Čolnik.
V	Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so odprli razstavo o življenju in delu Josipa Vidmarja. Razstavo je pripravil profesor Jaro Dolar in obsega celotno Vidmarjevo literarno in drugo ustvarjanje. Razstavljeni so tudi jubilantovi potreti, 'ki so delo slikara Božidarja Jakca in so nastali v bazi 20 v Kočevskem rogu.
PREDSEDNIK SLONOKOŠČENE
OBALE
Felix Houphovet - Boigny, ki je eden najstarejših afriških državnikov, je bil že petič izvoljen za predsednika Slonokoščene obale. Volitev se je udeležilo nad osem milijonov u-pravičencev. Dokončni izidi sicer še niso znani, vendar opazovalci menijo, da je Boigny prejel 99 odstotkov glasov. Predsednik Slonokoščene obale je po poklicu zdravnik. Na volitvah leta 1975 je prejel 99,98 odstotka glasov.
IZGNAN IZ DOMOVINE
Češkoslovanške oblasti so izgnale 32-letne-ga disidenta Jirija Polaka skupno z ženo Evo in dveletnim otrokom. Polak je sin tesnega Dubčkovega sodelavca, ekonomista Ote Sika. Za časa praške pomladi je bil član centralnega komiteja partije, kasneje pa je bil iz partije izključen. Kot podpisnik Listine-77 se je zameril sedanjemu režimu, ki ga je obtožil protivladnega delovanja. Leta 1967, ko mu je bilo komaj 20 let, je bil eden najnadarnejših piscev filmskih scenarijev mlade generacije. Poklica pa kasneje ni smel izvajati. Polak se namerava nastaniti v Zvezni republiki Nemčiji, medtem ko njegov oče živi v Švici.
ali manj v zvezi s Trstom, in ne upoštevata dovolj, da je Jugoslavija zvezna država in da jo sestavlja več v vsakem pogledu zelo različnih narodov — različnih zlasti po svoji zgodovini, kulturi, civilizacijski in gospodarski razvitosti, po politični tradiciji in tudi po nacionalnih interesih, ne samo po jeziku. V Jugoslaviji vidita nekako potencialno balkansko Italijo, namreč enotno državo, zato označujeta vse, kar v Jugoslaviji ne prispeva k taki podobi, za separatizem in tako govorita o hrvaškem in slovenskem separatizmu in podobno. Hkrati podcenjujeta, bi lahko rekli, značaj jugoslovanskega komunizma oziroma vladavine in se nekako lahkomiselno prepuščata upanju, da vse nujno vodi k tesnejšim odnosom med Italijo in Jugoslavijo v okviru demokratične zahodne Evrope.
Ta kritična pripomba velja posebno za Cel-lo, medtem ko skuša Gianni Merlin v svojih 24 poglavjih v zgoščeni in vendar časnikarsko, sko-ro reportažno razgibani obliki prikazati stvarnost Trsta in njegovo sedanjo ter verjetno bodočo usodo med obema sosednjima državama. To usodo skuša uganiti in prikazati na osnovi zgodovinske logike, ki sega od zadnje svetovne vojne (upoštevajoč tudi prvo) do danes. Razumljivo je, da piše Merlin o tem vedno z italijanskega stališča in kot krščanski demokrat, vendar pa tudi kot prepričan pristaš ideje evropske demokratične vzajemnosti, kot zavzet simpatizer Evropske skupnosti. Zelo odprt in demokratičen se kaže pri tem do vseh drugih nosivcev tržaške politike, od Bartolija in Vida-lija do najnovejših tržaških politikov ter upošteva oziroma navaja njihova mnenja. Mogoče najboljše strani njegove knjige pa so tam, kjer govori o gospodarskih problemih Trsta, ki jih resnično dobro pozna. Pravilno jih povezuje z zemljepisnim položajem Trsta in z njegovo obmejno lego.
Kot že omenjeno, je šibkost knjige v tem, da prinaša na eni strani bogato dokumentacijo
(Dalje na 7. strani)
JOSIP VIDMAR - 85-LETNIK
MERLINOVA KNJIGA »TRIESTE«
Skavtsko	srečanje
ODMEVI NA LETOŠNJO »DRAGO«
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bilo v ponedeljek, 13. t.m., govora o odmevih na letošnjo »Drago«. Predsednik Pahor je povezal glavne misli iz člankov, ki so jih razni listi objavili o letošnji prireditvi. Nato je stekla razprava o sončnih in senčnih straneh organizacije. Izkazalo se je, da bo za »Drago 81« potrebno širše sodelovanje odbornikov in člankov Društva. Med debato so tudi padli predlogi o temah »Draga 81«. Tako je bila izrečena misel, naj bi po običajni petkovi tiskovni konferenci priredili prvo predavanje, ki naj bi gostom iz Slovenije in zdomstva prikazalo stanje slovenske manjšine pri nas. Nazadnje je predsednik napovedal občni zbor in nakazal shemo, ki si jo je odbor zamislil za novo sezono. Prihodnji ponedeljek bo gost v Društvu izobražencev tršaki škof msgr. Bel-lomi.
RAZSTAVA
DVEH NEMŠKIH UMETNIKOV
Od 18. do 31. oktobra je prirejena v Nemškem kulturnem centru »Goethejev institut« v Trstu razstava dveh nemških umetnikov. Julia Reichert prikazuje svoje mehanične lutke, Georg Jirak pa razstavlja risbe in akvarele. Odprtje razstave bo v petek.
Georg Jirak je bil rojen leta 1943 v Mariboru. Študiral je arhitekturo v Gradcu in na Dunaju. Obenem slika in riše. Razstavljal je že v Avstriji, v Jugoslaviji, Nemčiji in na Holandskem. Živi na Dunaju, izmenoma pa tudi na Štajerskem in v Istri.
Julia Reichert pa se je rodila leta 1950 v Miinchnu in je po poklicu knjižničarka, znana pa je tudi kot pesnica. Zdaj živi v Trstu.
Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu se je napolnila do zadnjega kotička v nedeljo, 5. oktobra, z ljubitelji lepega petja, ki so se odzvali vabilu pevskega zbora »M. Kogoj« na koncert Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta. 50-članski ansambel nam je predstavil v prvem delu skladbe tujih mojstrov, med temi naslednje glasbenike: O. di Lasso, Ravanello, Sofianopulo in KodaIy, ki so žele splošno odobravanje. V drugem delu so bile na vrsti skladbe naših glasbenikov, in sicer Vrabca, Tomca, Marolta, Žganca in Rai-chla. Bil je zelo razveseljiv nastop mnogošte-
25-letnica mašniškega
V	petek, 10. oktobra, je obhajal 25-let-nico mašniškega posvečenja g. Viljem Žerjal, župnik na Opčinah. Novo mašo je jubilant daroval 11. oktobra 1955 v rimski cerkvi Marijinega imena ob navzočnosti bivšega tržaškega škofa msgr. Fogarja.
Gospod Viljem Žerjal je prevzel opensko župnijo leta 1968. V tem času je temeljito spoznal razmere v svoji župniji in razvil živahno dušnopastirsko delo. Nelahko župnijo vodi z odprtim srcem in veliko pri-
Po zaključku poletne sezone so tudi skavti in skavtinje začeli s pripravo in načrtovanjem novega delovnega leta. Tako so v soboto, 11. popoldne in nedeljo, 12. ves dan zasedali na Opčinah voditelji in voditeljice tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Šlo je za že tradicionalno srečanje ob začetku delovnega leta, ki nudi priložnost starejšim Članom in članicam, da se pogovorijo o delovnem programu ter o morebitnih vprašanjih, ki se pojavijo v delovanju te mladinske organizacije.
V	soboto popoldne so udeleženci skupno s predstavniki verskih skupin iz Trsta, Gorice in nekaterih bližnjih krajev onstran meje razpravljali o dušnopastirskih vprašanjih tržaške slovenske mladine. V nedeljo dopoldne so bila na vrsti vprašanja organizacijskega značaja v zvezi z delovanjem posameznih skavtskih skupin na Tržaškem. Pregledali so stanje na našem ozemlju in ugotovili, da mora organizacija posvetiti posebno skrb vzgoji novih voditeljev, kajti le tako bo SZSO nudila nekaj stvarnega in življenju koristnega svojim članom. Popoldne jja je bila predstavljena brošura »Nova pot skavtizma«, ki vsebuje zamisli in navodila nove delovne metode za srednjo vejo članov organizacije, to je za fante in dekleta, ki se zbirajo v skupinah izvidnikov in vodnic.
Seveda so pregledali tudi nekatere stalne točke delovnega programa, kot so duhovne vaje, jurjevanja itd., ki so jih določili na eni prejšnjih sej ožjega vodstva.
Če bodo hoteli vse opraviti najbolje, kot si želijo, jih bo to stalo precej dela in truda.
vilne mladine, ki nam je pričaral pomladansko svežino v teh mračnih jesenskih dneh.
Zbor se nam je predstavil v polnem sijaju mladinskega elana, za kar gre vse priznanje v prvi vrsti neutrudnemu, mlademu dirigentu Stojanu Kuretu, ki vodi ta zbor z veščo roko. Zbor je moral dodati še eno pesem po nenehnem ploskanju hvaležnega občinstva, ki je spremljalo pevce z aplavzi, dokler ni zadnji zapustil oder.
V	imenu pevskega zbora »M. Kogoj« se je g. Žerjal zahvalil dirigentu in zboru za lep u-žitek, ki so nam ga nudili Edvard Fischer
posvečenja na Opčinah
pri vseh.
zadevnostjo ter uživa spoštovanje in ugled Hvaležni farani so v soboto zvečer v župni cerkvi z njim praznovali lepo obletnico, združeni v jubilejni daritvi. S svojo prisotnostjo so mu izrazili vdanost in zahvalo za dolgoletno delo med njimi in mu želeli novih moči za nadaljnje opravljanje svojega vzvišenega poklica v openski župniji.
B. V.
Res pa je, da brez tega ne more nihče ničesar narediti. Zato je prav, da se voditelji zavedajo velike odgovornosti, ne samo do svojih mlajših bratov in sester, ampak tudi do njihovih staršev in našega ljudstva.
PREUSMERITEV LETALA
Na letališču Diar Bakir v jugovzhodni Turčiji se je srečno zaključila preusmeritev letala vrste Boeing 727 turške letalske družbe. Pri; padniki posebnega oddelka turške vojske, h* so prišli iz Ankare, so v zgodnjem jutru, ko je bila na letališču še popolna tema, vdrli v letalo in onesposobili pet zračnih gusarjev. Nad sto potnikov je tako lahko zapustilo letalo-Akcija je trajala pet minut. Oblasti so ugotovile, da je vseh pet zračnih gusarjev iz Turčije in da ni torej šlo za iranske državljane, kot je bilo na začetku sporočeno. Potniško letalo so teroristi preusmerili med poletom iz Istanbula v Ankaro. Od pilota so zahtevali, naj pH" stane v Teheranu ali na ozemlju Saudske Ara-bije. Zahtevali so, naj se v Turčiji uvede lS' lamski zakon. Med teroristi je tudi turški časnikar, ki je policiji znan po svojih člankih, v katerih je napadal laični značaj turške države.
TASS IN OZN
Sovjetska tiskovna agencija je objavila daljšo noto, ki ostro graja dejstvo, da Je glavni zbor Organizacije Združenih narodov z večino glasov zavrnil zahtevo, ki so jo bij1 postavili predstavniki Vietnama in komunisti' čnih držav sovjetskega tabora, naj se prizna kamboškemu režimu Henga Samrina pravica, da zastopa Kambodžo v zboru Združenih nf' rodov. Glavni zbor mednarodne organizacij12 je to zahtevo zavrnil s 74 glasovi, medtem ko jih je bilo 35 za predlog, 32 pa se jih je vzdržalo. Sovjetska tiskovna agencija trdi, da je sklep nedopusten, saj koristi le imperialist1' čnim krogom. Sovjetska agencija pristavlja, da vodi odposlanstvo Polpotovega režima Pj*1 Združenih narodih človek, ki je bil od ljud' skega revolucionarja sodiššča obsojen na s nit kot zločinec. Sedanji kamboški režim zahteva njegovo izročitev, ker je obtožen rodomora-Na koncu sovjetska agencija pravi, da Kanj' bodžo trenutno predstavljajo pri Združenj narodih ljudje, ki nimajo nobenih pooblasti •
—O—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Luigi Pirandello
Človek, zverina in čednost
komedija v treh dejanjih
Režija MARIO URSlC	_
PONOVITEV — v soboto, 18. oktobra, ob 20-Abonma red F — druga sobota po prernier
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagaJjj Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-2
Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvigni svoje izkaznice!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ZADNJIC V KULTURNEM DOMU Edvvard Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? igra v treh delih
V	NEDELJO, 19. OKTOBRA OB 16. UR1
Koncert Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta
Ponovne zahteve za odprtje osnovne šole v Ronkah
Množijo se zahteve po odprtju slovenske osnovne šole v Ronkah. V teh dneh beležimo Ponovni nastop Sindikata slovenske šole v na-Sl deželi, ki se je sestal na skupni seji gori-
POIMENOVANJE
ŠTANDREŠKE OSNOVNE ŠOLE
Nedelja. 19. oktobra, bo za štandre-ško osnovno šolo posebno slovesen dan, saj bo na ta dan poimenovana po pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu. S tem se zaključi dolgi postopek, ki se je začel že v marcu leta 1976, ko je med-razredni svet sklenil poimenovati štan-dreško šolo po Erjavcu. Ob tej priliki bodo v šolski veži odkrili doprsni kip Franu Erjavcu, delo kiparja Borisa Kalina.
Standreški osnovnošolski otroci bodo nastopili s kulturnim programom. Sodelovala bo tudi osnovna šola iz ulice Veneta. O Erjavčevem življenju in delu bo spregovorila prof. Lojzka Bratuž. V šolskih prostorih bo tudi razstava pisateljevih del in fotografska dokumentacija štandreške šole.
Celotni program se bo začel v nedeljo °b 10.30. Ze v soboto pa bodo otroci in učitelji obiskali Erjavčev grob na goričkem pokopališču in se bodo s pesmijo l'i cvetjem poklonili spominu tega slovenskega velikana. Pripravljalni odbor te za to priliko izdal posebno brošuro, ki vsebuje zgodovinski prikaz štandreške šole od začetka, leta 1856 do danes. Knjižica vsebuje tudi obsežen opis Erjavčevega dela in prispevke učencev štandreške šole.
k®ga in tržaškega tajništva in razpravljal o vprašanju. Predstavnik SSŠ je v soboto o-Iskal deželnega šolskega skrbnika in iz raz-j>°yora je izšla ugotovitev, da je možno ta-°jšnje odprtje te šole; zaradi tega je Sindikat
V	prostorih prosvetnega doma »Anton Gre-|°rčič« je bil 25. septembra občni zbor dru-. »Štandrež«, kateremu so prisostvovali v.^d&tavniki domačih društev (»Oton Župan-,lc<<; »Velox« in Kmečko društvo) in drugih hi s te v ter organizacij (SKPD »Mirko Filej«, jySKP, ZCPZ in zbor Rupa - Peč). Poročilo o n°letnem delovanju društva »Štandrež« je .°dala tajnica Silvana Žnidarčič, iz katerega I® bilo zelo jasno razvidno, da je v zadnjem h1 društvo izoblikovalo zelo uspešno in raz-Piano kulturno dejavnost. Tako je na primer j finski zbor pripravil lepo proslavo ob 25-ki hici delovanja z nastopom nekaterih gori-h i. 'mladinskih zborov. Dobro se je uveljavil Pevski zbor društva, posebno uspešna pa , bila glasbena šola v Štandrežu. Znano je, a v Štandrežu deluje zelo dobra dramska
poslal naslednjo brzojavko na predsedstvo vlade, na notranje in prosvetno ministrstvo: »Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji -Julijski krajini protestira zaradi neopravičljivega zavlačevanja pri ponovnem odprtju slovenske osnovne šole v Ronkah in zahteva takojšnjo pozitivno rešitev vprašanja«.
O odprtju slovenske osnovne šole je razpravljal tudi občinski svet v Ronkah na seji 7. oktobra in sprejel resolucijo, ki sta jo predstavili svetovalski skupini KPI in PSI. Resolucija se glasi: »Občinski svet v Ronkah jemlje na znanje, da se je že pričelo novo šolsko leto in da zahteva po ustanovitvi prvega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom še
V	nedeljo, 12. t.m., so na Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkrili spomenik pisatelju, pesniku, šolskemu profesorju, prevajalcu in kritiku dr. Andreju Budalu (roj. 1889 v Štandrežu, umrl 1972 v Trstu). Slovesnost in postavitev spomenika je organiziral Klub starih go-riških študentov, ki je tako obogatil alejo slavnih primorskih mož na tej ulici še za eno spominsko obeležje. Doprsni kip dr. Andreja Budala je izdelal akademski kipar Negovan Nemec.
Slavje je pričel predsednik 'kluba Zvonimir Lužnik, ki je najprej pozdravil prisotne goste, poleg sina slavljenca dr. Gojmira in hčerke Brede še jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Štefana Cigoja, primorskega politika dr. Jožo Vilfana, predsednika SKGZ Borisa Raceta in druge. Slavnostni govornik je bil Filibert Benedetič, ki je orisal lik dr. Andreja Budala, hkrati pa podal nekaj razmišljanj o vlogi kulture pri malem narodu, zlasti še v obmejnem prostoru, in pomenu enotnega slovenskega kulturnega prostora, o vprašanjih torej, ki so bila v ospredju kulturnih
skupina, ki je v zadnjem letu pripravila dve deli, in sicer sodobno burko »Strogo zaupno« in pa Čehovo enodejanko »Jubilej«. Po poročilu blagajnika Lucijana Pavio je povzel besedo predsednik društva Damjan Paulin, ki se je zaustavil zlasti ob smernicah za bodoče delovanje in se zavzel za čim tesnejše sodelovanje vseh društev, ki delujejo v vasi v skupnem cilju, ki j ohranitev slovenskega značaja Standreža in njegovih kulturno-prosvetnih tradicij. Ob zaključku občnega zbora so člani društva izvolili novi odbor, ki je tako sestavljen: Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Krpan, Marko Krpan, Marinka Leban, Pavel Marušič, Jordan Mučič, Mario Mučič, Lucijan Pavio, Damjan Paulin, Viktor Selva, Božidar Tabaj in Silvana Žnidarčič.
ni našla konkretne rešitve, čeprav je občinska uprava dala že prejšnjo pomlad šolskemu skrbništvu vsa jamstva, da bo dala na razpolago ustrezne prostore.
Občinski svet zagovarja upravičeno zahtevo in naravno pričakovanje slovenskih prebivalcev, ki imajo že na razpolago krajevno sekcijo državnega otroškega vrtca, ki je bila u-stanovljena v šolskem letu 1979/80, in poudarja voljo občine Ronke, da se italijanskim državljanom slovenske narodnosti zagotovi popolna enakopravnost, kot jo predvideva u-stava.
Zaradi tega občinski svet odločno poziva pristojne organe, naj nemudoma izdajo odlok o ustanovitvi prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah pod nadzorstvom didaktičnega okrožja v Doberdobu, in vabi vse pokrajinske in deželne šolske oblasti, naj posredujejo, da se čimprej zagotovi redni začetek pouka«.
prizadevanj dr. Budala. V kulturnem sporedu sta z recitacijami sodelovali standreški rojakinji Majda Pavlin in Vanda Srebotnjak, priložnostne pesmi pa je zapel mešani pevski zbor »Oton Župančič« iz Standreža pod vodstvom Stanka Benka. Gledališki igralec Stane Raztresen je prebral pismo, ki ga je dr. Budal kot gledališki upravnik poslal vojaškemu guvernerju Svobodnega tržaškega ozemlja generalu Wintertonu v zvezi z življenjskimi vprašanji slovenskega gledališča v Trstu.
Odkritja spomenika se je poleg domači' nov udeležilo večje število gostov iz okolice in tudi iz zamejstva. Ob koncu svečanosti je predsednik Kluba starih goriških študentov Zvonimir Lužnik povabil prisotne, naj se udeležijo odkritja spominske plošče na rojstni hiši pisatelja Cirila Kosmača v Slapu ob Idrijci v nedeljo, 26. oktobra.
—O—■
HONECKER ODGOVARJA
Vzhodnonemški voditelj Honecker je v govoru partijskim kadrom obtožil Zahodno Nemčijo, da se vmešava v notranje zadeve Nemške demokratične republike, obenem pa je od Bonna zahteval uradno priznanje dveh ločenih nemških držav. Ze pred tednom dni ob proslavah 31-letnice Vzhodne Nemčije je Ho-necker zelo ostro nastopil do bonnske vlade. Vse kaže torej, da zavrača zahodnonemške poskuse za izboljšanje odnosov med obema državama. Zadnji čas je, pristavil Honecker, da se Bonn zave realnosti, ker bo edinole na ta način moč rešiti najnujnejša vprašanja, ki gredo od potovanj med obema državama pa do raznih zakonskih problemov. Zvezna republika Nemčija doslej ni hotela uradno priznati Vzhodne Nemčije, češ da nemškega naroda ni moč deliti. Obe državi imata v prestolnicah stalna predstavništva, vendar ne na ravni veleposlaništev. Honecker zdaj zahteva, naj bi 'predsedništva povišali v veleposlaništva. Nadalje je zahteval, naj Zahodna Nemčija odpravi posebno službo mejnih stražnikov, katere naloga je voditi statistike o primerih, 'ko voposi streljajo na vzhodnonemške državljane, ki skušajo zbežati na Zahod.
Spomenik Andreju Budalu v Novi Gorici
Občni zbor prosvetnega društva »Štandrež«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Prva letošnja številka »Pastirčka«
Pred seboj že imamo prvo letošnjo številko mladinskega mesečnika Pastirček. 2e na prvi pogled razodeva, da je bila skrbno pripravljena in da je dobro urejena. Začenja se s člankom Kazimirja Humarja »Na bazoviški gmajni«, v katerem navezuje na nedavno zborovanje pred spomenikom padlih junakov pri Bazovici in opozarja na pomen njihove žrtve za narod. Ne da bi hoteli biti polemični, pa moramo vendar pripomniti, da v članku ni niti omenjen, kaj šele poudarjen resnični smisel boja in žrtvovanja teh mladih junakov, namreč boj za osvoboditev primorskega ljudstva izpod tuje okupacije in za združitev z ostalim slovenskim narodom v državi, ki so jo smatrali za narodno državo. Po njegovih besedah, ki jih sicer pripisujejo govorniku na shodu dr. Dorčetu Sardoču, »so se ti fantje in še drugi borili za to, da bi Slovenci lahko ostali Slovenci, da bi smeli imeti svoje šole in govoriti slovenski jezik ...« Zakaj tako potvarjanje resničnega smisla slovenskega narodnega odpora na Primorskem? Vsakomur je moralo biti tedaj in je tudi danes jasno, da so se primorski Slovenci tedaj borili za osvoboditev izpod tuje države, h kateri so bili s silo in proti svoji volji priključeni, ne pa zgolj za slovenske šole in da bi lahko govorili slovenski jezik, česar jim vsaj v domači hiši in v domačem okolju ni mogel preprečiti niti fašizem. Menimo, da bi morali tudi danes slovenskim otrokom vcepljati razumevanje in smisel za to, da slovenski narod nima pravice samo do slovenskih šol in do tega, da sme govoriti slovensko, ampak da ima tudi pravico, da je sam gospodar na lastni zemlji. Zakaj neki bi vcepljali že otrokom miselnost, da smo kot na-
rod obsojeni na večno manjšinstvo in da obstaja slovenska narodnost samo iz slovenskega jezika, ne pa tudi iz svobodne in združene slovenske domovine.
Točneje je izrazila smisel boja, v katerem so padli štirje fantje na bazoviški gmajni, Ljubka Šorli v pesmi »Bazoviška zgodba«, ko poje: Nekega daljnega, daljnega jutra so v Bazovici odjeknili streli: štiri so fante, fante slovenske, smrtno v srce zadeli...
Kaj pa storili so?
Kaj zagrešili so?
Krivda, njih krivda bila je le ena:
Materin jezik zvesto so ljubili, svojemu rodu pravice branili, da bi ta zemlja slovenska ostala, da bi svoboda nam kdaj zasijala ...
Svoje junake zdaj narod slavi — v mladem naj rodu njih plamen gori.
V	poljudni, prisrčni in prijetni obliki je napisana »katehetska stran«.
Več strani pa je posvečenih šolskemu pouku najmlajših. Prav gotovo pridejo te strani zelo
Revija »Prijatelj« je namenjena bolnikom. Izhaja že dvanajsto leto v Ljubljani. Je sicer skromna, vendar dobro urejevana, tiskana na dobrem, celo finem papirju in lepo ilustrirana. Na ovitku ima vedno lepo vedro barvno fotografijo. Tokrat prikazuje otroka, fantka, ki se
prav učiteljicam, zlasti mladim, ki poučujejo v prvem razredu, pa tudi v ostalih razredih osnovne šole. V rubriki »Kulturni koledar« najdemo življenjepis pisatelja Ivana Tavčarja. Kazimir Humar je prispeval tudi kratek, a zelo dobro napisan članek »Mati Terezija pripoveduje«, v katerem nazorno prikazuje otrokom, kaj je čl°' veška vzajemnost in kaj se pravi v dejanju in hitro pomagati bližnjemu. Prisrčno in živahno napisano zgodbico za naj mlaj še »Mažek in ve[ verica« je napisal Vinko Beličič. Ob taki in vsej ostali vsebini Pastirčka prihaja človeku na mi-sel, da bi starši zelo dobro storili, če bi si številke Pastirčka shranjevali kot vedno primerno in vabljivo otroško berilo, kajti pogosto se zgO' di, da bi otroci, npr. med boleznijo, radi brali ali gledali slike ali se naučili na pamet ka' ke pesmice — ali da bi jim starši kaj brali pa se ne najde pri hiši nobene primerne mla' dinske knjige. Navadno so vse predolge ali Pre' težke. Pastirček pa je naravnost idealen v ten* pogledu. V njem je vse polno kratkih zgodb, pesmi, ugank, dopisov in drugega. Naj omenimo samo članek Hinka Močnika »Boj rastlin za življenjski obstoj«, nadaljevanje spisa MariJe Perat »Goriški sprehodi«, prevedeno prikupno zgodbico iz Afrike »Pojoči pragozd«, zgodbic0 »Lastovke se poslavljajo«, ki jo je napisa'3 Zvonka Trampuž, prizorček »Vlak« za šolske prireditve, pesem Ljubke Šorli »Bazoviškim nakom« z notami Zorka Hareja, pisma otrok, ugankarski kotiček in drugo. Lep je v Pastirčku tudi jezik.
igra z medvedkom. Ta vedrina gotovo dobr° vpliva na bolnike, ki sežejo po tej reviji, da zve-jo iz nje, da ima tudi trpljenje svoj smisel in važnost in da bolnik ni bitje, ki je izključen lZ človeške družbe. Malokatera revija napravi t°' (Dalje na 7. strani)
REVIJA »PRIJATELJ« BOLNIH
»Mitteleuropa«
O. S.
Med mitom in stvarnostjo
¥0000
OOOO¥O0OO¥OOOQ¥OOOO¥OOOO¥
Glasilu pa je treba po drugi strani priznati, da se v primeru protislovenske gonje, ki jo je pred kratkim sprožilo glasilo Tržaške liste (LpT) »Voce Libera«, odločno postavilo proti takšnemu zastrupljanju vzdušja in ostro nastopilo proti istrskim nacionalistom ter tržaškim liberalnacionalistom pri LpT. Sploh je bilo to glasilo edini list, ki je razkrinkal zlohotno dejavnost osebe pri »Voce Libera«, njenega glavnega urednika, po imenu Fausto Vidali. Ta se je v člankih z žolčnimi in šovinističnimi izpadi proti vsemu, kar je slovenskega, posluževal številnih psevdonimov (Livio F., Badia, Vid., fa., Red., Brancamelone itd.), tako da bi bralci mislili, da gre za prispevke več oseb z različnih strani in od različnih sodelavcev in bi se zdela »slovenska nevarnost« zato toliko bolj prepričljiva. Ker je bila ta manipulacija za vznemirjenje tukajšnje italijanske javnosti še premalo, se je posluževal tudi lažnih poročil. In sicer, ne samo z zamolčavanjem bistvenih sestavin zakonskega predloga za zaščito slovenske skupnosti, ki ga je v Rimu predložila senatorka Jelka Gerbec in da je zato ta predlog izpadel pred tržaško javnostjo res zastrašujoče, pač pa tudi popoloma izmišljenih trditev,
npr. one, da imajo v razredih slovenskih šol na področju Milj izobešeno sliko tujega državnika (t.j. jugoslovanskega predsednika Tita), kar je pri italijanskih bralcih vzbujajo prepričanje, da gre za veleizdajo. »Voce Libera« je morala to lažnjivo trditev potem javno preklicati.
V	nadaljni polemiki z glasilom LpT »Voce Libera« razkriva »Mitteleuropa« tudi neurejene, skorajda čudaške razmere pri Tržaški listi. Znotraj nje gre predvsem za močno trenje med njenim nacionalističnim delom ter avtonomistično stranjo. Prvemu pripadajo istrski nacionalisti kot svetovalec Giuricin, prejšnji poslanec Bologna ter tržaški liberalnacionalisti, kot je sam župan Cecovini. Avtonomističnemu tržaškemu gibanju pa umirjeni tržaški krogi, kot so podžupan Perco, poslanka Gruber-Benco, Letizia F. Savio ali Bassani ter drugi. Gre torej za idejni spopad med umirjenimi krogi ter nacionalnimi romantiki, sanjaško naivnimi oboževalci namišljenega večvrednega la-tinstva.
Da gre v tem primeru za močna idejna in vsebinska nasprotja, priča tudi zadnji korak poslanke Gruber-Benco v Rimu, ikjer je v poslanski zbornici
vložila zakonski predlog za zaščito slovenske skupnosti v naši deželi, ki je slovenskim težnjam preš® netljivo naklonjen in vsaj kar zadeva slovenska š0'" ska vprašanja, najboljši od vseh dosedanjih. O te nasprotjih priča tudi to, da je glasilo LpT vložitev *e' ga predloga povsem zamolčalo, dasi gre za posla11 ko njegove liste.
3)
Izredno kritično se je »Mitteleuropa« (št. 5, str. soočila, nadalje, s stališči in izvajanji župana Cec° vinija, predvsem z izjavami, ki jih je podal v bene čanskem dnevniku »Gazzettino« (Benetke, 15.6.1980)’
V	teh izjavah, navaja »Mitteleuropa«, da zatrjuje Ce covini med drugim, da je bilo v Trstu na začetku te93 stoletja politično življenje liberalnacionalno in sod3 listično, z republikanskim priveskom. To je njeg°v° osebno gledanje, sodi »Mitteleuropa«, ki bi ga ^°te prienačiti na vso LpT ter potisniti na nepomemt>n° obrobje one, ki so bili usmerjeni katoliško ali |Tial’ . sistično in tako pripeljati tisoče glasov libera stranki (katere član je on sam), da bi postala tretji sila v krajevnem političnem življenju.
Po tem liberalnacionalnem oživljanju pa je Cec° vini v istem primeru mirno prešel k zatrjevanju, so bili ekološki motivi melonarskega nasprotovanj3 industrijski coni na Krasu, na kar se je LpT v svoj^ volilni kampaniji sklicevala, »drugotne« važnosti ^ da LpT preprosto noče »jugoslovanske hipoteke n3 Trstom«.
Po vsem tem pa Cecovini nemoteno nadaljuj^ »S temi izjavami rešujem meje Italije«, zakaj, ’ izgubimo Trst, potem bo prišla meja na Sočo, kot 1
REVIJA »PRIJATELJ« BOLNIH
sosednji sobi. Zdaj lahko, četudi s težavo in samo za kratek čas, obiskujem druge. Dolgo časa se je godilo obratno. Tedaj so me drugi obiskovali ...«
Revija prinaša prispevke, članke in pisma raznih sodelavcev, zdravih in bolnih, med njimi slovenskih misijonarjev. Eden pripoveduje o svojem misijonskem delovanju. Verjetno iz francoščine je preveden članek »Blagor vsem, kateri trpite«. Pavla pripoveduje o življenju v zdravilišču. Marija poroča o svojem romanju v Lurd. Janez Lampič pa zanimivo piše pod naslovom »Skoz labirint klinične smrti« o šestih nepozabnih dneh na srčni kliniki. Iz revije zvemo med drugim tudi o lepi razstavi izdelkov, ki so jih naredili bolniki in invalidi. Prirejena je bila v avli teološke fakultete in odprl jo je sam nadškof Šuštar. Naj omenimo še pisma, verske članke, poročila o dogodkih, ki lahko zanimajo bolnike, npr. o mednarodnem zboru Bratstva bolnikov in invalidov v Belgiji
Cerkev v Boliviji
Bolivijski kardinal Clemente Maure je v intervjuju za neki katoliški časopis izjavil, da so odnosi med katoliško Cerkvijo in bolivijsko državo redni, a da jih ni mogoče označiti za prav prisrčne. Med Cerkvijo in bolivijsko državo še vedno obstajajo določene napetosti, kar je posledica dejstva, da so bili nekateri duhovniki aretirani, nekaterim pa so zagrozili z izgonom. Bolivijska policija je poleg tega izvedla več hišnih preiskav v poslopjih, kjer imajo sedež razni katoliški redovi. Kardinal Maure je naglasil, da katoliška Cerkev nikakor ne more odobravati dejanj, ki nasprotujejo človekovemu dostojanstvu, ne more odobravati nenadzorovanega delovanja določenih skupin civilistov, ne more odobravati tihotapstva in korupcije v javni upravi. Na koncu je bolivijski kardinal izrazil upanje, da se bodo odnosi med Cerkvijo in državo izboljša-
li	v korist miru v celotni Boliviji.
MERLINOVA KNJIGA »TRIESTE«
(Nadaljevanje s 6. strani)
liko dobrega, kot ta drobna in simpatična slovenska revija, ki jo izdaja Jugoslovanska pro-vinca Misijonske družbe v Ljubljani.
Nova, peta številka prinaša na uvodnem me-poleg krajšega komentarja k sliki na ovitku. v katerem opozarja na pomen verske vzgo-za človekovo srečo, pismo, naslovljeno na Cinike, ki ga je napisal misijonar Jože Kokalj 12 Lusake v Zambiji. V njem pravi med dru-8'tn: »Dragi prijatelji, še naprej v svoji ljubezni objemajte ves svet, tudi naš misijonski svet 'n misijonarje v njem. Za to vašo ljubezen vam Ostajamo večni dolžniki. Svojo misijonsko za-Vest pa moramo neprestano hraniti z vedno ^°bljim spoznavanjem misijonskega dela in Oljenja. Zato sem za slovenske misijonske Prijatelje napisal knjigo »Iz sončne Zambije 2«. 'sšla je pred letošnjo misijonsko nedeljo, da bi Se apostolska zavest med nami nahranila z no-v'mi spoznanji in spodbudami...«
Dr. Hans Christoph Piper nadaljuje svoje izmišljanje oziroma poduk »Kako doživljam Svojo bolezen«. Njegovo pisanje je izredno za-n'mivo in prepričljivo. Tako npr. prikazuje, kako si bolnik, ko preboli najhujšo krizo, ponovno osvaja prostor okrog sebe, ter navaja pričevanje nekega bolnika: »Se dobro se spominjam, sem po dolgem času prvič zopet stal pred Utr>ivalnikom in sem lahko samostojno odprl Pipo, da so mi prišle solze v oči. Zmogel sem *°> kar nam je v zdravih dneh samo po sebi Utiievno in česar med boleznijo vendarle ne doživimo tako samo po sebi umevno. Osvobajajo-je, če lahko zopet sami skrbimo za svojo tQaleto. Tako nerodno je, če si odvisen od dru-®'n> in tako dobro, če lahko sami zopet skrbi-1110 za osebno higieno. Ce nismo mogli nič več s*Qfiti sami, potem je nepopisno lepo doživet-^e’ ko se zopet oblačimo, umivamo in češemo. '“Utirno se prerorejeni... Potem sledi obisk v
(Nadaljevanje s 3. strani) in širok pregled političnega in gospodarskega dogajanja na italijanski strani, na drugi strani pa slabo razločuje politično in tudi gospodarsko stvarnost v Jugoslaviji ter jo gleda kot skozi nekako meglo, ki ji zabrisuje obrise. Tako mu ostane samo nekaj uradne dokumentacije, na kateri gradi svoje hipoteze. V tej megli ne opazi nikake politične dialektike ali raznih možnosti razvoja na jugoslovanski strani, razen seveda znane sheme odnosov med Beogradom in Moskvo. To pa je tudi, bi lahko rekli, edina hiba te knjige. Kvečjemu bi še lahko pristavili, da je morda še nekoliko premalo prisluhnil slovenskemu mnenju in presojanju teh problemov.
Ni rečeno, da jih dalmatinsko - beograjski časnikar Barbieri, katerega večkrat citira, bolj pozna kot slovenski politiki, gospodarstveniki in kulturni delavci v Trstu.
Vsekakor pa se lahko reče, da je ta Merli-nova knjiga morda najbolj inteligentno in objektivno napisano delo, kar jih je izšlo o Trstu v povojnem času. Posebno pa velja to za zadnji čas. Zato zasluži izredno pozornost.
fj
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list- ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
^9oslavija že od zmeraj terja, in potem končno na '•ivenco, tako da bodo postale Benetke obmejno ^esto.«
2upan Cecovini seveda ni tako neveden in nai-Ven. da bi sam verjel v to, kar je zatrjeval. V iem ^irneru imamo opravka s perfidno manipulacijo ne-*adostno poučene javnosti. Takšna taktika ni prav-*aPrav nič novega. V ljudeh je treba vzbuditi bojazen ^ed nevarnostjo, prepričanje, da so ogroženi in se |ilTl potem predstaviti kot edini rešitelj. Če je bilo *astraševanje dovolj učinkovito, potem bodo dali Iju-»rešitelju« svoje glasove; pogosto gre za tisoče y°l*lnih glasov. Te taktike so se posluževale celo itTlPerialistične države, ki so svojim množicam ne-nehno, dopovedovale, da so one same ogrožene in morajo nujno zasesti sovražnikovo deželo, preden
bi
sovražnik zasedel oz. ogrozil njihovo, saj bi po-
e,T| bilo že prepozno.
Na to taktiko so se po protislovenskih izpadih v oce Libera« vrgli tudi nekateri listi {»Piccolo«, "^essaggero Veneto«, »Gazzettino«), ki so se bali, a bi zlasti KD na račun nacionalne gonje s strani izgubila še več desno usmerjenih volivcev. Sedaj ni šlo več za predlog zakona Jelke Gerbec !:ot *akšnega, pač pa za pravo protislovensko vzdušje,
ki
SO ga zrežirali s »pismi« bralcev, z najbolj absurd-
I'irni in lažnjivimi trditvami. Bistvo tega pisanja je 'lo to, da imajo Slovenci v Italiji že sedaj več, kot Pa Jim pritiče, čeprav so tukaj nekakšen tuj element. Radostno obveščena italijanska javnost naj bi ne občutka, da se samo LpT protivi »slovenski Varnosti«.
»Mitteleuropa« je seveda zastraševalni taktiki župana Cecovinija ostro nasprotovala in zatrdila, da je v takšnem primeru prav on sam žrtev izkrivljenega informiranja, sugestij in da ga zasleduje manija po ustanavljanju nacionalističnih tvorb. Človek, ki danes vodi in predstavlja Trst, je zapisala, sam razpršuje upanja do njegovega preporoda in avtonomije, do sodobnega vključevanja mesta v njegovo naravno zaledje, ki ni tudi danes nič drugega kot nekdanje avstro-ogrsko območje, na katerem se nahajajo Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija idr. In ta stari »karizmatični« vodja novega avtonomizma se mirno izjavlja za enega od preživelih iz vzdušja in političnih razmer pred petintridesetimi leti ter namerava s tem, danes že absurdnim ključem reševati probleme današnjih časov. Ti pa so tako v Italiji kot v Jugoslaviji problemi novih generacij, ki niso krive za zlodela svojih prednikov. Razočaranje nad Ceco-vinijem, torej, in to prav veliko!
Današnjega mizernega položaja Trsta se »Mitteleuropa« očitno zaveda. Tistega položaja, v katerega ga je dokončno pripeljala iredentistična in nacionalistična dejavnost vodilnih tržaških krogov v zadnjih sto letih. Gre za položaj, ki so ga vodilne stranke tržaški javnosti vse doslej prikrivale, da si ne bi odvrnile volivcev. Prav zato se je bil Trst potem tako številno pridružil protestni Tržaški listi.
V	tem pogledu, sodi »Mitteleuropa«, gre za pravo bolezensko stanje, za tvarni in duhovni propad Trsta, česar ne vidi le listi, ki tega sam noče ali pa se boji ukrepov za prepotrebno zdravljenje. Tržaška bolezen danes je nesposobnost, da bi se Trst prilagodil ev-
ropski stvarnosti, ki ga obdaja in ki mimo njega napreduje. Ta nesposobnost pa ni »krivda« samega Trsta. Dozorela je v desetletjih nacionalističnega raznaravljenja mesta, z nasilnim tvarnim in moralnim zapostavljanjem vseh vrst, njegove zgodovinske zavesti ter identitete. Od nekdanjega avstrijskega okna v svet smo prišli v položaj »odrešenega« mesta, od tod do vloge »stražarja« rimskih meja, v naslednjem do idealnega izhodišča za mussolinijevski »Drang anch Osten«, potem do »citta martire«, do »zadnjega krajca Istre« in spet do »odrešenega« mesta (urrrk anglo-ameriške vojaške uprave). In tukaj se vsta ustavi, zakaj po vseh teh stopnjah je bilo mesto do skrajnih mej oropano gospodarskih in kulturnih virov ter samozavesti.
Takšno kritično gledanje »mitteleuropskega« glasi lapa bo seveda komaj kaj prispevalo k izboljšanju zavoženega stanja, v katerem se danes Trst nahaja. Preko sredstev množičnega obveščanja vlada danes nad ljudmi tisti, ki ima denar in s tem v rokah javna občila, televizijo in časopisje. Skromni listi, kot je omenjeno glasilo, pa širokih množic, ki jih obvlada mogočen strankarski mehanizem obveščanja, seveda ne dosegajo. Poleg tega pa je pisanje »Mitteleurope« tudi okrnjeno, kar zadeva slovenski delež v Trstu, ki ga sploh ne omenja. Glasilo, ki se sicer stalno sklicuje na slovensko prisotnost v mestu, svojih bralcev ne seznani z močno kulturno in gospodarsko vlogo tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno. Vlogo, ki jo je fašizem uničil.
(Dalje)
MOSOLIMPIADA 80
oooo
SASA RUDOLF
oooo
Letališče Šeremetjevo - 2 (Moskva),
14. julija 1980 ob 20.00
Iz oblakov rahlo prši, toda to nikakor ne moti radovednosti, da bi si končno le lahko od blizu ogledali toliko opevano stekleno - kovinsko zgradbo novega letališča, ki so ga u-radno odprli februarja letos. Prvi vtis mora biti za desettisoče zahodnih turistov, športnikov, spremljevalcev in časnikarjev, ki bodo v olimpijskem času dopotovali v Moskvo, kar se da vzpodbuden, impozanten. Tako so menili v vrhu organizacijskega odbora moskovskih iger, ko si je posebna komisija leta 1975 ogledala skromno, ponekod že razpadajočo stavbo in naprave letališča Šeremetjevo - 1.
Nekaj podobnega torej kot pred dvema letoma v Argentini, kjer so medcelinsko letališče Ezeiza v buenosaireškem predmestju odprli nekaj dni pred pričetkom nogometnega Mundiala. V Buenos Airesu tedaj ni manjkalo pikrih na račun gradnje. Kolikokrat so se tedaj Argentinci spominjali na nerodnost graditeljev, ki so že namestili večmetrska steklena okna in šele tedaj spoznali, da je v notranjosti terminala ostal ogromen žerjav, ki ga ni bilo moč razstaviti na kose in spraviti iz terminala. Zato je bilo treba znova odstraniti šipe.
Morda tudi na podlagi teh tujih izkustev in ker za prvo gostovanje športnikov vsega sveta v domovini komunizma nikakor niso varčevali z denarjem, so se v Moskvi odločili, da poverijo ceoltno zgradnjo zahodnemu podjetju. Uradno je bilo sicer rečeno, da so zmogljivosti Šeremetjeva - I premajhne, saj letališče nikakor ne bi moglo sprejeti do 2.500 potnikov na uro, kolikor so jih pričakovali, ko je bila politika popuščanja napetosti med velesilama sredi najživahnejšega razdobja in ko se nikomur niti sanjalo ni o bojkotu.
Seveda je bil to le uradni izgovor, kajti Šeremetjevo - 1 (dograjeno po sovjetskih normah in 's sovjetskim materialom) daje prej vtis letališča nerazvite države, kot pa prestolnice svetovnega pomena.
Tako je bilo sklenjeno, da bo novo Šeremetjevo - 2 služilo za dovoz potnikov iz zahodnih držav, Šeremetjevo - 1 pa za turiste iz Vzhoda, ki so manj zahtevni in manj kritični.
Ker naj bi torej Šeremetjevo - 2 postalo prestižno letališče, se je predsednik organizacijskega odbora iger Ignatij Novikov, eden od 14 namestnikov ministrskega predsednika (morda ni vsem znano, da je v vladi Sovjetske zveze kar 84 ministrov in preko 350 ministrskih namestnikov ali podtajnikov — še večja inflacija ministrskih mest kot v Italiji), odločil, da se zgradnja poveri najboljšemu podjetju na svetu. Izbira je padla na zahodno-nemško podjetje Rutterbaum. V pogodbi je bilo določeno, da bodo Nemci poskrbeli za načrte in izvedbo del, to se pravi, da izročijo letališče povsem dokončano, za takojšnjo uporabo.
Seveda pa takšnega objekta ni moč v Sovjetski zvezi dograditi brez sodelovanja domačinov. Dogovorjeno je bilo, da bodo graditelji uporabili za gradnjo ohišja in stez domači material in zaposlili domačo delovno silo, ki je med najcenejšimi na svetu. Brušeno steklo,
kromirano železje, notranjo opremo in teleskopske galerije za povezavo med terminalom in letali so uvozili iz ZRN, elektronske naprave pa iz ZDA.
Že po nekaj mesecih se je zataknilo. Sovjetski material — od cementa, lesa in kleja pa do žebljev in vijakov — se je izkazal za povsem neuporabljiv. Zunanja ogrodja so se pričela nevarno majati, ploščice so že po nekaj dnevih odpadale, cementna mavta je kazala široke razpoke. Delo se je zaustavilo, nemški inženirji so organizatorje opozorili, da letališče ne bo dokončano v predvidenem roku, če ne bodo dobili boljšega materiala.
Pričela so se pogajanja na najrazličnejših ravneh. In končno so odgovorni popustili: iz Zahodne Nemčije bodo uvozili ves potrebni material, vendar (kompromis je v SZ vedno nujen) ga bodo prevažali s sovjetskimi tovornjaki in šoferji. Na pot so seveda poslali nove tovornjake m najzanesljivejše šoferje, to-
da uvoženega materiala še po dveh tednih nj bilo na gradbišču. Izkazalo se je, da sovjetski šoferji potrebujejo za pot iz Stuttgarta do M°" skve polnih 17 dni, kar se je nemškim inze-nirjem vsekakor zdelo preveč. Za poskušnjo so poslali lastne tovornjake, ki so pot opravili v petih dneh.
Skrivnost dolgega potovanja se je kmalu razjasnila. Sovjetski šoferji so izkoristili ko-mandirovko in izkoristili kar najboljše dnevnice na Zahodu za nakup hlačnih nogavic, žvečilne gume, farmaric in vseh tistih drobnih predmetov, ki jih v Sovjetski zvezi ni moč dobiti. In tako so za vsak sovjetski tovornjak dopotovali štirje nemški.
Končno je bilo februarja 1980 vse nared. Nemški inženirji so s ponosom predstavili svoje delo naročniku. Komisija je bila z vsem zadovoljna. le pri ogledu električne napeljave se je zataknile. Na vprašanje, če je moč žice odklopiti, so nemški inženirji skoraj užaljeno odgovorili »seveda«. »No, potem jih, prosimo, odklopite, da jih bodo naši specialisti na novo speljali«. Nihče seveda ni vprašal, čemu. hi sovjetski specialisti so nanovo potegnili 400 kilometrov žic s priključki na mikrofone.
(dalje)
1
■JUU ■
Znaš Jakec, meni se zdi, da pod Francam Jožefam vselih ni blo vse laku u redi jn prov, koker pravejo Furlani. Denmo reč šule.
Pej zakej šule? Sej glih u zadnem cajti še tle pr nas hvalejo šule od Franca Jožefa. »De je biu red; de se je mularija bala učiteljev jn profesorjev; de si se u šulah nekej nauču ...«
—	Ja. J n znaš Icej so nas učili? De moremo zmiram povedat vse po pravici jn de se ne smemo nikoli lagat. Jn pole je še katehet pr nauki pridgau, de lagat je greh. Jn pole so se zmisleli še pregovor, de tisti ke laže tudi krade. Jn jest sm vse te reči vervau jn se po njeh ravnav jn taku sm zdej tle ke ioučem ta šempjast zgun, namesto de be biu minister.
Kej boš ti minister, šempjo! Za bet minister je treba nekej znat; se je treba zasto-pet na marsikej ...
Taku je blo pod Francam Jožefam, ma ne danes. Zdej ni treba de zna neč. Kej ne videš oslarije, ke jeh delajo? Ses pošto, s šulo, s tistmi žetoni od telefona jn taku naprej. Samo kadar jem zmanka dnarja
znajo zvišat davke. Jn ta glavno ke znal0 je — lagat. Jn kadar mislejo kej podražet, začnejo govort po radji, po televižjoni, P° časnikah de se kruh ne bo podražu, “f se fet ne bo podražu jn taku naprej. Jn ce ti vse tu verješ, pej te narihtajo.
— Dej, dej Mihec, ne stoj bet taku! Nekej vselih nardijo.
— O ja. Znajo, postaumo reč, prerezat kasen trak, kadar je ki kašna razstava, pocukani dol štraco s kašnega novga spomenika !n govort, govort po televižjoni, po shodeh ln konfarencah. Jn tle je treba znat lagat na veliko. Pole znajo tudi se kislo držat na kašnemi pogrebi od kašnega človeka, ke so ga ubili teroristi. Jest ti rečem, Jakec, c'e bi mene drugače učili, be danes ne biu ue jn tebe poslušan. Če bi meni pod Francam Jožefam rekli: »fant moj, če češ, de n° kej s tabe, ne stoj nikoli govort po pravi' ci! Dej se lagat, dej pravet bale, drži se napihnjeno jn boš vidu, de te bojo vsi re' špetirali.« Taku be nas mogli učet! Jn jeS sm gvišen, de be tudi znou se lagat. JeS mislem, de be jemu naraven talent, ma s° me frderbali pod Francam Jožefam.
— Ma dej, dej, ki jemaš ti tašne talente!
— Jest ti rečem, de ja. Vidi, jest znam Prl[' na, kej si an minister misle: Denmo reC’ de pride h njemi ana delegacija za globa' no zaščito slovenske manjšine. Jn delega cija govori: tu be radi, uno be radi, nam manka jn taku naprej. Jn ministe jeh lepu posluša jn se prjazno drži. !n cajt si misle: »Boste čakali, mone, de bom jest zgeblavau cajt z vašo manjšino. 1n s ke se niste zmisleli, de be prnesli vsaj on buštarelo!« Ma kadar delegacja konča !e> pej reče: »Razumem popolnoma vašo Pr° blematiko jn zagotavljam vam, da bomi duhu naše ustave in demokratičnega s0Zt ja storil vse, kar je v moji moči, da se V ša zadeva čimprej ugodno reši.« Ju P°, se vsi prjazno pozdrave j o j n kadar deleg cja, vsa kontenta, zapre vrata za sabo, m1 di minister za njimi an moto z lahtam■
— E, Mihec, ma si žleht!