Dolenjsko Novice izhajajo vsak petek ; ako : : je ta dan praznik, daa pojirej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila iio aprila) !{ K, za pol leta l'.>0 K. Naročnina za Nemùijo, Bosno in druge evropske državo znaša Il'ôO K, za Ameriko +'50 K. ]jist in oglasi se itliifinjojo iiaprt^j. Vse dopise, iiai'ooiiiiio in ozinuiila sprejema tiskarna ,1. Krajec nasi. Varuj nas Bog prijateljev, sovražnikov se bomo sami ubranili! Úesar smo se vcdii« bali žc v mirnih časih, se je te dni zgodilo. Italija, naša „zavcznica", se je izneverila 32 letni zv(!zi in potlala svojo roko trozvezi Angliji, Franciji in Rusiji. Skozi 32 let je Italija uživala prijateljstvo in skrajno naklonjenost Avstrije in Nemčije, danes pa, ko bi mi potrebovali njene pomoći, nas zapušča. Predvčerajšnji časopisi so prvič prinesli glasove, (la je Italija trozvezno pogodbo odpovedala in podpisala zvezo z Anglijo in Francijo. Danes, ko to pišemo, sc je sešla italijanska zbornica, ki ho takorekoč le to ])otrdila, kar je že vlada davno ukrenila. Kajti jasno je, da zbornica ne ho pustita vlade na cedilu, ampak bo, če hi se ji tndi prav ne zdelo, plavala v vodi, v kojo je Italijo vlada zavozila. Trojni sporazum je očivldiio potrošil veliko zlata, da je podkupil italijansko časopisje in razne kričačc, da pojejo hvalo našim sovražnikom. Skoro po vseli mestih Italije so se tc dni vi'šile velike demonstracije za vojsko, ki so po nekod zelo krvavo končalo. Poulična druhal hoče za vsako ceno z Avstrijo vojsko. Vrsi se borba med yojskîno in mirovno stranko, ki bo bržkone končala v zboi'iiîci 20, t. m. Med tem časom so se odigravali tudi pri italijanski vladi zanimivi in pomembni dogodki. Sprva je ministrstvo Salandra, ki je nekak predstavitelj vojskinc stranke, že odstopilo vsled medsebojnega nesoglasja, a kmalu je zopet prišel glas, da to ministrstvo še ostane na krmilu. Iz vseh teli dogodkov si že lahko danes napravimo sliko, kakim dogodkom jadra italijansko ljudstvo nasproti. Naj se pa obnie list tako ali tako, nepripravljene nas novi dogodki ne bodo našli. i'a tudi malodušnost ni na mestu, nasprotno trdno zaupajmo v lioga, da bo v odločilnem trenotku posegel vmes in podelil zmago orožju zvestobe pred orožjem lažiprijatelj-stva in nezvestobe. „Kdor zaupa v Boga, je močan kakor lev." Dolenjskim junakom v spomin. Pred 14, dnevi so milo peli zvonovi v obeh tukajšnjili cerkvah ter naznanjali, da .se je eden izmed vojakov NovomeSčanov preselil v lepšo onstransko domovino. 'J'isti daji zjutraj je namreč dospelo starišem Kozoglav na Bregu št. 199 poročilo, da njih ljubljeni sin Francelj m' več med živimi. O. in kr. ganiizijska bolnica št, 20 v Kassi aliKošicah na gorenjem Ogrskem je uradno naznanila, da je oiidi dne ;iO. ai)rild vsled tuberkuloze umrl infanterist l'Iran Kozoglav 27. domobranskega pešpolka v Ljubljani in da je bil pokopan na centralnem pokopališču oddelek XIV. Itojen je bil 1B. avgusta 1894 ter je obiskoval mestne šole. Ko je do-vňil Četrti gimnazijski razi'ed, želel jc vstopiti v J'cd čC, 00. fmnčiškanov. S])rejet je bil v novicijat v lii'ežiee. Dobremu mladeniču pa Bog ni bil podelil posebnega talenta, a toliko bolj je bilo sprejemljivo njegovo srce. tJutil je nekak kal bolczjii v sebi ; opaziti je bilo pri njem, da vkljnb čvrstenni telesnemu razvoju vendar manjka tiste živahnosti, ki jo navadno razodevajo mladeniči v teh letih, Zato je |io nasvetu zapustil samostan in v bodočem šolskem letu zopet vstopil v gimnazijski peti razred. Med-tem je bila vojska že izbruhnila. ]\Ied dijaki njegovega nabornega letnika je bil jratrjen tudi Ivozoglav dne 3. oktobra in odrinil 26. oktobra 1914 v Ljubljano. Tam jc bil prideljen 2. nadomestni kompaniji kot sanitejec. Ob vežbanju je mladenič parkrat opešal, da so ga morali poslati v bolnico. A ker je bil navidezno čvi'st in rudečelicen, je bi! določen, da z rezervami 27. domobr. pii. odide na severno bojno polje. Obiskal jo še enkrat svoje dotmiČe. Pred odiiodom je pisal svojcem zelo ginljivo pismo, ki kaže, kako srčno jih je vse ljubil; „Kakor mi srce narekava, se najbrž ne vidimo na tem svetu nikoli veČ, Ce mi je že lîog tako smrt odločil, da bom moral umreti na bojiŠčti, jo rad sprejmem vdan v voljo líožjo upajoč, da bom prejel za to kratko trpljenje vcČno veselje onstran groba." — Pismo, v katerem se poslavlja od svojcev, iz katerega se razodeva nežno-čuteČe srt;e, je bilo oddano pustni dan, ko se je 17. februarja 1915 njegov polk odpeljal proti Karpatom. Ali jc Francelj prišel v bojno črto, ni znano. Znano jja je iz njegovili dopisnic, da jc kot sanitejec šel tik za bojno či to in da je dobro videl morilni ples granat in slišal vojno pesem srajjnelov ter strašno gromenje tojjov. Da stiio ga pa vendar uvrstili pod zgornji naslov, akopram nam ni znano nobeno junaško dejanje, je ta razlog,, ker vsak vesten vojak, ki je izvrševal to, kar so mu predstojniki odredili, ter jespoliiil svojo dolžnost, zasluži pohvalo in je vreden biti zaznamovan v domači kroniki. Pokojni Kozoglav je bil globoko veren, to je kazal mnoga leta kot dijak. Bil je zvest član tukajšnje dijaške kongregacije. Mnogokrat smo videli mladeniča med verniki v kapiteljski cerkvi klečati pi'ed Najsvetejšim. Pri zadnjem obisku je kot vojak pristopil k sv. obiiajihi v spodbudo znancem in navzočitn vernikom. Iz njegovega zadnjega pisma odseva njegovo niladeniško srce, ki ljubi stariše in sestrice ter svoj /ojstni dom ; kaže pa tu
  • 4 kg moke, mora revež plačati samo za moko okoli 30 kron — zasluži pa niti 4(1 kron ne. Ako pa moko po trgovinah kupuje, je pa še slabše. Žc zadnja številka „Dol. Novic" je opozarjala občine na to, da naj same nakupijo potrebne množine žita, ga dajo same mleti in razprodajajo potrebnim občanom. Občina mora sicer dobiti za nakup vlaiino dovoljenje, a to vlada gotovo ne bo odrekla, ker stoji sama na tem stališču. Morda se bo kaka občina izgovarjala, Češ, saj si lahko žita bajtarji satni nakupijo. To i>a seveda ne drŽi ; prvič morajo ti reveži naravjiost nekatere jiremožnejše kmete moledovati in bogvekaj obljubiti, da žito sploh dobe, drugič pa naj občine vpoštevajo, da ccna žitu še vedno raste. lies jc, da so si začeli nekateri revni bajtarji pomagati na la način, da gre le za žito delat, vendar pa je v mnogih slučajih pritisk na boljše posestnike premah, zlasti za revne bajtariee, kojih možje so v vojski in no morejo v toliki meii svoje roke vdinjati sosedom. Opozarjamo namreč tudi na to, da še žalibog pri nekaterih posestnikih ni vedno izumrla oderuška žilica, ki se ravno v vojskinili časih hoče zojjet razpasti že celo po deželi, ne glede na raznovrstne Špekulante, kojih glavna naloga obstoja že od nekdaj v tem, da si z umetnim draženjem polnijo svoje nikdar site žepe. Ravno za to, ker se Se doslej niso občine tega blagodejnega dela ljubezni do bližnjega poprijele, se je že v mnogih ki'ajih posi'ečilo Žitnim Špekulantom nakopičiti večje zaloge, na katere bodo revnejši sloji za vsako ceno navezani. Dolenjske občine, ganite sc kar tnožno hitro, dokler je še Čas, in revnejši občani vam bodo globoko hvaležni. Koliko kajžarjev je odšlo v vojsko, da tvegajo za domovino in cesarja svojo kri ; zato že zahteva čustvo hvaležnosti, da pristojne občine skibijo v vsakem oziru za družine našili hi'aniteljev! Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Gospodarstvo. Zabranjujmo preobilo rojenje čebel! Dolgotrajna in enakomerna zima je ugodno vplivala na obstoj čebel. Splošno sc pohvalijo čebelarji, da so čebele dobro prezimile. Dosedanja ugodna spomlad — posebno ob Času cvetja sadnega drevja — je pospešila razvoj ljudstev tako, da imamo pričakovati veliko in močnih rojev. Ker itiiamo z drugimi kmetijskimi opravili letos pri pomanjkanju delavnih moči toliko dela, da smo prisiljeni, nekatera manj važna zanemarjati, utegne marsikdo ravno čebele prezirati. To bi bilo na kvar našemu čebelarstvu. Poprimimo se rajši načela, da si uredimo to panogo tako, da bodenio ituelt ž njo manj opravila. Pred vsem skušamo preprečiti preobilo rojenje. To dosežemo s tem, da že sedaj, pred rojenjem denemo panjem nastavke. Taki panji, ki se jim prostor pravočasno poveča, navadno ne rojijo, če pa kljub temu rojijo, dajo navadno le po eti roj. Itrujce in tretjiče združujmo, kolikor mogoče v ene roje, ki jih posadimo v velike panje. Na tak način dosežemo, da imamo manj prirastka, manj dela, nspeh je pa isti. Óim manj je ljudstev, tem več doiiašajo medu. Ravno na to pa moramo gledati, da letos pridelamo obilo medu in voska, na prodajo živih čebel ne umremo tiiisliti. Obojega nam nanesejo pa samo taki jianji, ki so malo rojili in se nahajajo y obsežnih kolikor mogoče visokih panjih. 31očni panji trpe manj pred molji in drugimi škodljivci, razvijajo sc samostojno in potrebujejo manj oskrbe, 'ťo so vzroki, da se oprimenm tega načina Čebc-lai'jenja, ki so ga naši čebelarji pred prodajo živih čebel povsod gojili in dosegli tudi najlepše uspehe. Pridelali so obilo medu in voska, pri tem pa imeli manj panjev in manj dela. Samo ob sebi jc umevno, naj skušajo starejši, bolj izkušeni čebelarji svojim sosedom z zgledom in z besedo pomagati, če vidijo da si ti nc znajo pomagati. Tako se bode širilo in gojilo čebelarjenje, ki je v sedanjih razmerah edino prikladno za naše kraje. Ob sklepu naj še omenim, da je želeti, da se ravno ženske oprimejo tega opravila, ker so v marsikateremu oziru sprct-ncjŠo nego moški, katerili večina je danes doma potrcbncjša za težja kmetijska opravila in ker so navadno starejši, ne morejo to delo tako dobro izvršiti, kakor pa vestne ženske roke. Lapajnc. O pravem času in več zaupanja! Pri nuiogih naših gospodarjih se letos prav živo in občutno kaže, kako malo sc zavedajo svojih dolžnosti in svojih gospodarskih potreb. Namesto, da bi bili žc zdavno poskrbeli za modro galico, jo iščejo sedaj okrog, ko jc ni več dobiti. Vidi se to jio-sebno pri tistih gospodaj'jib, ki so niso nikdar dosti zmenili za skupno naroČe-vanje pri kmetijski podi'užnici, anqiak ki so iskali galico v zadnjem trenutku po ]>rodajalnah. Vsi ti vinogradniki so sedaj v veliki stiski. Namesto, da bi se bili liobrigali za galico o pi'avem času, ko je bila po nizki ceni, jo iščejo sedaj okiog, ko jo kilo po 3 krono in ko je splolt ni več dobiti. Najbolj žalostno je pa to, da jo hočejo na vsak iiaCiii imeti, da si ne dajo nii^ dopovíidaii in da si ne dajo tudi tega dopovedat i, da so jjorahna /,a Škj'op-Ijcnjc tudi druga sredstva kalior toÈiaks in ))er()cid. Ystí to nam dosi.i jasno priča, kalio silno potrebna bi bila zadostna organizacija našega kiiietskega stanu, saj v ton oziru, da bi se lahko o pi'avem casii preskrbovale tiste gos])odarske jiotrebšíinc, ki se morajo skupno nai'oćevati, da se dobe ceneje, Kaže pa tudi, kako malo se zaveda naš kmet svojih stanovskih dolžnosti! Saj imamo organizacije, ako bi se jih le liotei fiaŠ kmet opi'ijeti ! - - In ko bi hotel tudi kaj več Citati! „Dolenjske Novice" so namenjene v prvi vrsti za pouk naSim dolenjskim krajem. Pribiti pa moramo, da veČina našega ljudstva „Dolenjskih Novic" sploh ne pozna. Nešteto je vasi, ki nimajo ne enega nai'očnika. AU se smemo potem čuditi, če se nam oiîita naša malobrižnost, naša nezavednost, in če se nam Šteje v z!o, da ne podpiratiio lista, ki se nam na dobi'o spisuje in tiska, ko se po di'ugi strani izdaja toliko denai ja za pijaco, ki gre čez nase potrebe? Opravičeno so nam očita pa tiidi to, da smo vse preveč nezanpiii proti novim pripomočkom /.a škropljenje trt, ki se nam priporočajo od ]iaših veščakov. Žal, da je l.udi to res! Saj je prav, če se vsakemu agentu ne verjame, kar skuša v svoj prilog obesiti eneiuu in drugemu gospodarju na vrat; ali da se branimo izkušenih sredstev za Škropljenje trt kakor ii. jir. tenaksa in perocida, ki jih ju'iporofiajo veščaki, to je neopravičeno, iïoga zahvalimo, če si luo-reino v tej stiski, v katero smo prišli, pomagati s takimi Jiovimi i)ripomocki! Ako bi se bili o pravem ćasu pobrigali za te nove pri])omočke za škropljenje trt in ne zanašali samo na slepo sreČo, gotovo ne bi bilo sedaj tega moledovanja in jadiko-vanja kakor ga je danes opazovati in slišati ! Skrbimo tedaj o pj'avem času za naše gospodarske potrebščine in Itiiejmo več zau])anja do preskušenih sredstev, ki nam jih priporočajo naši strokovnjaki! Gospodarske drobtine. Občni zbor novomeške čebelarske podružnice se vrši v nedeljo dné 23. t m. ob 4, uri iiopoludne v šolskem jmslopju v Šmihelu s sledečim sporedom: 1. Poročilo nat^elnika. 2. l'oroČilo blagajnika in tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi. 5. Izkušnje z Žniiiai^iČevinii panji. Poroča A. Lapajne. K obilni udeležbi vabi odbor. Več strniščne ajde. Letos nam kaže, da pridelamo več strniščne ajde. Strniščna ajda je za naše kraje največjega pomena in je treba, da njen pridelek po možnosti pospešujemo. Kjer je več /imske strni se bo dalo tudi več ajde sejati. Le škoda, velika škoda, da manjka umetnik gnojil. Skrbimo zaraditega, da se po potrebi in po amlem pognoje za ajdo namenjeni jirostori s hlevskim gnojem. Če ga bo za ajdo kaj ostajalo. Tudi pepel je dober za ajdo. V i)rvi vrsti ])a skrbimo tudi za dobro seme, in velja to zlasti za tiste kraje, kjer se je pridelalo lansko leto slabo zrnje in pa kjer jo toča ajdo pokončala. Strniščna pesa se tudi po naših krajih i>i'ii)oroča. i'ese se pri nas v obČe bolj malo prideluje in je že iz tega vzroka dobro, Če sadimo tudi nekaj stj'iiiščne pese, Jiajbolje po zgodnjem ječmenu. Potrebne sadike si moramo izgojiti na posebnifi gredicah. Kakor za prvo saditev. Najbolje je, če se pesa p r v i Č se j o, po s t r n i š č u |)ři sadi. V tetii slučaju se dobe potrebne sadike med prvo peso, če se sejana prva pesa polagoma in po poti'ebi redči in porabljajo mlade pesne rastline za prešiČe in v slučaju strniščne pese tudi za sadike. Plevel med krmo. T^etos se je pokazalo med nemško deteljo i)a tudi jio nekaterih travnikili nenavadno veliko divjega regrata ali zajke t. j. dvo- letnega d i m ek a, ki dela sedaj s svojim rumenim in ()l)iîtiim cvetjem kar i'umene njive in travnike, ki se že od daleč vidijo. A' lielokrajini in i)ri nas so cela zemljišča od tega plevela. Ta rastlina daje v košnji same trde palice in jo moi'amo zaraditega šteti med iilevelne rastline, ki ji!i je treba zatirati. Rastlina je dvoletna, prvo leto napravi regratu podobne, bolj po konci rastoče liste, drugo leto gre v seme. Ker se pomnožuje s semenotn, ki ga veter ra/.pihuje in raznaŠa kakor n. p]'. i)ri navadnem regratu in osatu, moraino rastline zatirati predno gredo v cvet. I'ilporoča se pravočasno obžinjanje cvetnili glavic. Misli naših vojakov pred odhodom. Antoji ňtiiale iz ICala ])ri Frečini, je poslal svojcem to-le zanimivo pismo, ki svedoči, kakšen dnh vlada v srcih naSili fantov. „Najprej Vas lepo pozdravim v imenu Jezusa in Marije in sv. Jožefa in A^am naznanim, da zdaj gremo na bojno polje, tja, kjer teČe rdeča ki'i, da b' gnala ndinske kamne tri. Zdaj se bomo v božjo voljo podali in se bomo jirav junaško borili. Polje, travca, temni gozd zeleni, mi pa gremo tja, kjer teče blaga kri . . . Ljuba moja mamica in Ti, draga sestrica, kako milo je bilo, ko smo doma skupaj bili, ali zdaj grem, mamca, sestra jaz od A^as, ko je prišel tisti čas; zdaj gremo pa tja, kjer teče kri in boben bobni. Tam puške pokajo, se sablje bliskajo, domači jokajo, mi fantje vriskamo . . . Oj, ti draç'a Micîka in Tvoja hčcrika, kako prijetno je biio ]>ri Vas, ali jiiz sem moral il' od Vas. ker me je klical vojaški ^rlus. Ali zdaj grem pa tja, kjer teče kri, kjer potie no zeleni. Oj, dragi bratcc Jožo, Ti oj, kje prebivaš sedaj Ti, al' si na Kranjskem al' na Nemškem al' si na sovražnem Kiisovskem. T/jubi Boj; nebeški daj, da prideš domov kdaj in da prideva obal Takrat se bova razveselila, potem pa bova eno zažvižgala in zapela. Bog nebeški daj, da se vidimo vsi še kedaj ! Če ]ia Jia tem svetu ne, pa v nebesih, kjer angelci pevajo. Oj, dragi A'^i Berusovi, kolkokrat smo skupaj pivali, oj, jaz sem moral iť od Vas, ko me je klical vojaški glas, al' zdaj grem v tisti kraj, kjer je bojni roj. Gozd in po^je hiti vz )evať, Mi pa gremo kri pre ivať, Tja na bojno polje, kjer krogle žvižgajo. Oj, ta soldaška ituška, ta bo moja ljubica, ta mi bo na strani stala, kadar jaz umrl bom. Oj, ta .soldaška sablja, ta bo moja svitla luč, ta mi bo svetila, kadar jax umrl bom. Že puške pokajo, se sablje bliskajo, domači jokajo, mi fantje vriskamo. Ljubi iiog ]iebeški daj, (ia se vidimo se kdaj ! Oj, dragi vi sosedje, kak' luštno je blo včas; al' jaz sem moral iť od vas, ker me je klical vojaški glas, al' zdaj grem v tisti kraj, kjer teče blaga kri za našo domovino. Mi smo ndadi fanti, vsi se bomo hrabro vojskovali, Marija bode nam ])omagala s svojim Sinotn Jezusom. Oj, zdaj irremo, oj zdaj gremo, nazaj šo pridemo . . . Oj, dragi, dragi žujjiiik Vi, kolkokrat ste mi sv. zakratnente podelili, al' zdaj grem jaz v tisti kraj, kjer je divji boj . . . Zdaj jaz prosim vse skup lepo, da se Se marsikaterikrat mene spomnijo. Polje, travca zeleni; cvetlice cveto, vse se oživlja, mi gremo pa tja, kjer teče blaga kri. Pozdi'avim A'as vse lepo, s preljubo Gospo Alarijo in z njenim dragim Sinom -lezusom. Pri nebeškem telefonu. Uano jutro je. Zvezde, ki so opravljale poiiočno stražo, koi'akajo že domov nazaj. Nebeški zvonovi so ravnokar juter-nico odzvonili. Vsi angelji in zveličani se podajajo na delo. Nadangelj Gabrijel stopi v nebeško telegralično jiostajo kot božji telegrafist. Čez malo časa že zazvoni pi'i telefonu. „Tukaj nebesa, kdo tam V" „Tukaj V^iljeni, nemški eesar." — „A, dober dan, veličanstvo! S čim naj postrežem V" -— „Prosim, nadangelj, reci Ijubenui Bogu, da mi pomaga. .laz imam vojsko." — „A'ojskoV To je pa Imdo. S kom par"' — „Z Rusijo, Japonsko, Srbijo, Črnogoro, Francosko, Angleško, z Egiptom in Belgijo." —■ „'To je pa veliko. Zakaj pa V" — „Srbi so mojega prijatelja, pi'estolonaslednika Fran Ferdi-nanila ustrelili. Rusi so moje prijatelje, Avstrijce napadli. Tako jim seveda moram l)omagati. Moral sem seveda tudi pred Francoze postaviti tiioČan zapah. Nato so pilšli Angleži ; konečno so napovedali tudi Japonci vojsko. Prosim, reci Bogu, da mi naj pomaga." — „In Belgija V'' — „I.)a; že vetu, stal sem pred gotovim dejstvom. Konečno smo morali." — „Dobro, bom pri opoldnevni avdijenci nebeškemu vladarju Tvojo prošnjo predložil. Adijo." r —r—r ! — „Titkaj nebesa, kdo tam?' „Nikolaj, car vseh Rusov."— „In kaj jeV" —„A^ojsko imam."— „Že vem." — „Ivdo je pa povedal':'" — „Tvoj stric A^iljem." — „Tako, on^-' — „Da, s tem imam vojsko; on pomaga mojim sovražnikom," — „Ampak, to so njegovi prijatelji." — „Mene to nič ne briga; lahko bi bil pri miru, saj nisem imel z njim nič." — „fvaj pa pravzaprav liočeš?" — „A^eš, malo me le skrbi. Reci vendai' Tvojemu Gospodu, da mi naj pomaga." — „iiotii nui že povedal." — „Hvala lepa! Pa ne pozabiti." (Odide.) Nadangelj premišljuje kako bi to ])n)5iijo Bogu predložil... r—r—r! „Tukaj nebesa, kdo tam ?" — „Jurij, kralj angleški, cesar indijski." — „O, nie prav veseli, že dolgo nisem nič slišal! Kaj pa je?" — „A^ojska!" —- „Tako, vojskaV Za koliko procentov ])a?" — „Za vse, za vse, sti'ašno sem v stiski!" — „Ti, s Tvojo neizmerno močjo?" — Le ztnerno, le zmerno . . . Moj stric A'iljem me hoče pahniti v nesrečo ... on se s celim svetom vojskuje !" „To se pravi z Anglijo?" — „Da, tudi, tudi!" —. „lil kaj bi pa rad sedaj pri nas?" — „Prosi Jiebeškega varstva za Jiioje orožje!" — Za dum-dum strelivo." — „Ne, ne . . . kaj je morda moj stričnik že kaj telefoniral?" — „Da je že," Nič tini ne verjemi! Jaz imam samo pošteno orožje, ampak veliko i)reiiialo armado, in moje brodovje se vsak dan bolj krči. Potrebujem nujno pomoči od zgoraj. Zgo-vori se z Bogom !" „To bi bil moral že poprej storiti." — „Ampak prosim Te, povej mu in se poseben pozdrav od kraljice ]\leri". — A'se prav čedno; bom že poskusil." (Odide). „To je zaniuiiva vrsta prošenj." .Ravnokar boče Gabrijel pogovore zabeležiti, ko zopet zazvoni: r—r—r! „Tukaj nebesa, kdo tam ?" — I^eter, kralj srbski." — „Mi je prav žal, ga ne ])0znam : „r—r—r (Odide). Ali liočc človek, ki ima svojega pi'ednika na vesti. Še celo telefonirati ;; nebeško pisarno — -— ljudje so pa že vendar nesramni!" (Konec jpribodnjič,) Vojska z Rusi. Boj za goreče mesto Gorlice. Mesto (îorlice, za katero so se vršili izredno srditi boji, je zadela usoda, kakor leta 1871, ko je mesto pogorelo do tal. Itazlika je le ta, da so bile tokrat granate težkih artiljerijskih topov, ki so sipate od zahoda proti jugo-izhodu smrt iti pogin na hiŠe in v ulice nesrečnega mesta. Pi'izor je bil grozen in veličasten obenem. Mesto je gorelo na vseh koncili in krajih, gromelo je na stotine topov in v zraku so sikale in pokale krogle in granate, da je bilo oglušiti. Česar niso razdejale granate, je uničil ogenj. Gimnazija, poslopje Sokola s ki'asno dvorano, nova cerkev v, Madono Jana Stvkasa ter večina zasebnih liiš je popolnoma' porušena ali pa zelo hudo poškod*'ana. Istotako mestna hiša, kjer je napravil pred Šest.deseíimi leti lekai iiar Lukasiewič svoje prve poskuse, ko je vlil v kotel surovo olje in napravil iz njega petrolej, dokler se mu končno ni jiosrečilo iznajti prvo petrolejske svetilko. A'eč petrolejskih izvirkov, mestna tovarna za žveplo in petrolejska čistilnica so bile v plamenu. V okolid mesta so istotako goreli kakor baklje vsi petrolejski izvirki. A'oda in petrolej sta se stekala v reko liopo. Na površini reke so plavale velike črne pege od jietroleja, vmes pa rudeče pobarvane iiege od krvi padlih bojevnikov. Za krasna drevesa v mestnem ])arku ter za tisočletne hraste pred mestom so se bili najhujši boji, 1,'ničen je tudi hrast, v katerega je izrezljal slavni poljski pisatelj Vinko Pol ])odobo Kristusa na križu. Nato so začele zapuščati tudi zadnje ruske čete goreče mesto. Rzesow, Dynow,Sanok in Lisko v naši posesti, — Zaieszczyki naši zapustili. Uradno se poi'oča 12. maja: 1'oraz ruske B. in 8. armade postaja od dne do dne večji. A'^ nerednih kolonah, deloma razpršene, beže ruske čete in treni teli armad v smeri na Jaroslav, Frzemysl in ChjTOW. Iz prostora Sanok-Lisko proti vzhodu bežeče močne sovražne sile napadajo naši deli, ki so prodrli od juga Čez Baligrod in Polano. Zmagovite Čete so pri nadaljnjem zasledovanju prekoračile spodnji A'islok in osvojile Rzesow. Dinow, Sanok in Lisko so v naši posesti. Vsled dosedanjega izrednega uspeha v zahodni in srednji Galiciji se je itričela sedaj majati tudi ruska karpatska fronta vzhodno od iižoškega prelaza. Nemške in avstrijske čete tudi tukaj na celi fronti napadajo, soviažnik se pa pri Turki, v dolinali Orawa in Opor umika. Severno od AHsle so naše čete prodrle čez Nido. V jiigovzliodni Galiciji so močne I'uske sile prodrle čez Dnjester pri liorodenki. Za-leszezvke smo izpraznili. Boji trajajo dalje. Í43.500 ruskih ujetnikov, 100 zaplenjenih topov. Kjelce osvojene. Uradno se poroča med drugim 13. maja: Zmaga pri Tarnovu-Gorlice ni samo zahodno Galicijo osvobodila sovražnika, ampak tudi omajala celo rusko fronto ob Nidi iii v Karpatih. A^ izkoiišČanju prvega uspeha so zmagovite čete v desetdnevnih bojih uničile rusko 3. iii 8, armado, ozendje med Dunajcem in Beskidi iirekoračile do Sana in s tem priborile okoli 130 km domače zemlje. Bogat plen je padel v roke zmagovalcev. Od 'i. do 12. maja znaša skupno število od vseh armad ujetih Rusov 143.000 mož, nadaljeokoli 100topov in 350strojnih pušk. K tem je treba prišteti vse tiste, ki se vsled dogodkov iznenađeni niso mogli združiti z umikajočimi se četami in ki posamezno tavajo po karjiatskih gozdovili. Tako se je štab i'uskc 48, pehotne divizije z generalom pehote Kornilovom včeraj za hrbtom naših armad udal pri Odrzecliovi našim četam. V kako velikem neredu beži sovražnik, označuje dejstvo, da je naš 0. armadni zbor zadnje tri dni ujel zmešano moštvo 51 ruskih polkov. Oprema, vsakovrstne zaloge, municija in drug vojni materijal, ki ga je sovražnik mesece l^o-pićil, je vsled hiti'ega i)rodiranja zasledovalcev ostalo v ruskih etajiskih postajah in bo to mogoče še-le sedaj zbrati. Severno od Visle prodirajo avstrijske četo čez Stopnico. Nemške čete so osvojile glavno guber-nijsko mesto Kjelce. AVdiodno od užoškega l)relaza so nemške in honvedue čete včeraj osvojile več iiiskih višinskih postojank, jirodrle južno od Turke in ujele 400 mož. Napad se tu v smeri proti Skolam nadaljuje. V jugovzhodni (ialiciji napadajo močne ruske čete čez llorodenko. Zavezniške čete pred Przemyslom. AMiki glavni stan 14. maja: Prednje Čete armad generalnoga polkovnika \A. Macken-sena stoje pred Pr/tíiiiysloni na levem Lregu spodnjega Sana. 1 K;sno in lev« nadaljnjejo ^iavc/niSke čete zasledovanje v stnoj'i Du-lina-tJoiii'oiiiil na etn strani in če/ Polaiiicc (ob Visli-Kjelcc) na drugi sti'ani. Tndi od Kjclc do ['ili(x pri Inowloiizii Rnsi niso mogli dižiili svojili iK)St.ojank in so hiti'o umikajo proti vzhodu. V prvi polovici maja ujetih 174.000 Rusov. Uradno so poroča 18. tnaja; Zavezniške čete so po snlitili bojih na več toOkah prekoračile 8an in sc ustalilo na vzhotlncm bregu. Protinapade Rusov so povĚod krvavo odbile in vrgle sovražnika v vzhodni smeri nazaj. Skupno število v prvi polovici nuija ujetih Rh.sov se je zvišalo ua 174.000 mož; k teni pride še 1 28 zaplenjenih topov in íifiS sti'ojiiili pušk. Naši osvojili Seniawo in ujeli zopet 7000 Rusov. Uradno se poroča 19. maja: Zvezne čete, ki so prodrle iia vzhodni breg- Sana, so včeraj močne ruske sile, ki so se zopet ustavile severovzliodno od -laroslava, vrgle Čez reko Liibaczewko jiazaj. — Seiiia^™ je oswojena. Prehod čez reko San smo tudi tam izsilili in tiri tem ujeli 7000 Rusov ter zaplenili 8 topov. V zgodnjili jutranjih urah poskušene sovražne i>rotinapade smo krvavo odbili, Naše napadalne sile so sevenio od Samhora z naskokom osvojile več ruskih postojank in vzele sovražniku več krajev, katere je trdovratno branil. Nemško-fpancosko-belgijsko bojišče. Boji za Ypern se še vedno nadaljujejo. Nemei so sicer prvotno prccej napredovali, a so morali iiozneje zopet par jarkov zapustili. Na ostalih frontah se vrše sicer vedno boji, ali prave ofenzive s te ali one strani ni oî)azitî. Iz zraka so zadnji Čas l)ombardira]i Calais in Dover. DomaČe in tuje novice. Na Trški gori bo, kakor smo žc zadnjič pisali, uabinkoštni pondeljek običajna shtžlja božja ob 10. uri dopoludne. Ta dan bo obletnica blagoslovljenja lepega kipa sv. Urbana. Drugi dan, v torek 2'). inaja, je praznik sv. Urbana in pride iz St. Petra ])rosilna procesija za mir in bo sv. maša ob 7. uri zjutraj na Trški gori. Bolnica v Kandiji. Pii transportu dno 14. maja so med drugimi bolnimi vojaki sledeči Slove])ci: Blatnik Frano, Klopce, okraj Novoinesto. Dijak Anton, Koiirivnik, okraj Radovljica. Doleiišck Franc, Řkocijan, okraj Krško. Drčar Franc, i'odgora, okraj Novoinesto. Fajdiga Julij, Kamnik. Gregori Jožef, Kranjska gora, okraj Radovljica. Fensterle Ivan, Karnica, okraj Radovljica. Juvan Alojzij, Ljubljana. Kalan Ivan, Besnica, okraj Kranj. Klinar Jožef, Noše, okraj Radovljica. KopaČ Ivan, Naklo, okraj Kranj. Košnik/Jožef, S)). Bela, okraj Kranj. :\kirinko Ivan. Kožarje okraj Ljubljana okolica. Mencinger Ivan, Begiinjc okraj Radovljica. Pirih Ivan, Britof. okraj Kranj. Podlesnik Davorin, Rateče, okraj Krško. 1'otocnik Franc, Karnice, okj-aj Radovljica, T'rešeren Alartin, Ljubljana. Roznuan .ložef, lioii. Bistrica, okraj Jladovljica. Sari Anton, Zaspe okraj Radovljica. Štros Jožef, Staj^e Fužine okraj Radovljica, ňne Andrej, Dolenja vas, okraj Postojna. Visler Jožef, í-ímajna, oki aj Krško. Zelene Jožef, Vrhnika, okraj Ljubljana okolica. Zupan Franc, liodešče, okraj Radovljica. í^erovec Matija, Pj-etrg, okraj Radovljica, iz izkazov izgub, Bohinee Franc, 7. lovski bat. 1, stot. Zalog, ujet. Drnovšek Ivan, 7. lov. b. 4. st, Zagorje, ujet. Jtig Jos., 7, lov. b. nadom. st. Kal, ujet. Knafelc Alojz, 7. lov. b. ± st. Prečna, ujet. Odlazek Fran, íiíí. donibr. pp. 7. st. Dole, ranjen. Kadet Zehnei* Alojzij 53. pp. 8. st. Krško, ujet. Ajster Mihael 1 7. pp. 1. st. Cei'klje, ujet. Burnik Anton 17. ]ip. 4. st, mrtev, (.lanjkar Blaž 17. i>p. 5. st., lartev. iú-istan I van 1 7. pp. štab, l'anjen. Ćot .lakob I 7. pp. 1. st., ranjen; Hribar .los, 17. Jip. ti. st., ratijen; Janežič Ivan 17. pp. 2. st. Litija, ranjen. K(tvac Anton 17.i)p. 1. st. Žt. Ruprt, ujet. Krašovec Ivan 5. drag. ]). Stari trg, mrtev. Ki'ižman l''ran 17. p]). 2. st. .Allaka, mrtev. Perpar Ivan, 17. pp. L st. Dobi'tiiče, ujet. Pire Alojiiij, 17, pp. štab, itu'tev. I'ožeue! Karol, 17. p]), 2. st. mrtev. Resman Ivan, 17. pp- 2. st, ranjen, ňkrivanič Marko, 97. pj). 8. st. ujet, Zore Andrej, 17. pj). 2. st. Brezovica, ranjen. Odlikovani. Vojaški zaslužni križec 3. vrste: stotnik 17. pp. Ivan pl. llosp, nadporočnik 1 7. pp. Alfonz Kisenzoi)í, poročnika 17. pp. Alfonz Stein{)atz in Hugo Stark. — Isti križ z vojno dekoracijo: stotnik Rudolf Mobîus, stotnik Evgen Ratz, prideljen 2. bos. pp. poročnik Herman Kral poročnik Anton Hofman, vsi 17, pp. in poročnik 2. bos. pp. Ignacij (írandovec. — Najvišje pohvalno priznanje: poročnik Fi'anc Korent 1 7. p])., poročnik 2. bos. pp. Franc Zdolšek, nadporočnik 7t). pp. Kai'ol Ćuda, nadporočnik 17. pp. Leon Hassinger, naiíporočoik 7. pp. Vinko Potočnik, nadporočnik 17. pp. Julij Klug. Vojaško. Franc Kulavec, posestnik v Novem mestu št. 1.13 in Podgradom je bil pri umikanju iz Valjeva ranjen v nogo, od tedaj ni več gla?u o njem. Najbrž je v srbskem ujetništvu. Umrl je v Jablanu pri Jlii'in" peči Florijan Drenik, star BI let, po dolgi, mučni bolezni in pj'eviden s sv. zakramenti. Pokojnik je bil priden gospodar iii več let občinski svetovalec ter 20 let naročnik „Dol. Novic". Naj počiva v miru blagi mož ! Iz Jablana je 11 fantov in mož na bojnem polju, ki se vojskujejo za dom in cesarja. So še večinoma vsi zdravi, razen Antona Bobnarja, ki je bil ranjen pri Grodeku v roko iii pa Franc Reste, o katei'em poročamo na di'ugem mestu, da je že storil junaško smrt. Padel je gla.som ni'adnega poročila na severnem bojišču ])ri Jablonki v Ivai'patili Franc Darovec, c.. kr. avskultant v Novem mestu, doma iz LoČiic. V vojaški službi je bil poročnik, /žalostnim sorodnikom naše iskreno sožalje! Na severnem bojišču je padel tndi Franc Rest, doma iz Jablane St. 29 mir-nopeške župnije. Rojen je bil 27, avgusta V8i)l. 1. ter je bil vzgleden mladenič ter vnet in vzoren viničar vkljub njegovi mladosti, Siužil je pri 17. pešpidku 10, stotniji. Dne 28, avgusta 1914 pri :\logolÍ v Galiciji je uničila sovražna kroglja njegovo mlado življenje, ko se je najhujše boril za domovino. Zadet je bil naravnost v srce. Tudi njegov bi'at se iiahaja ua bojnem polj\L Za njim žalujejo stariši in vsi, ki so pozmili dobrega iidadeniča. Nakupovanje žrebet po c. kr. remontni asentni komisiji št. 8. iz Celovca se bo vršilo: Dne 25. maja od polu 3. do polu G. ure popoludne pri Gregoričevi gostilni v Krškem. 2(). maja od 10. do 11, ure dop. v Št. Jerneju, od L do 2. ui'e pop. v Ško-cijanu, od 4. do (i, ure pop. v Mokronogu pri kolodvoru, V Gradcu so po bolnicah do 1. maja um]'li naslednji kranjski vojaki : Martinčić Alojzij 1)7. pp.. Vreme ^na Notranjskem. Trontelj ,Tožef 17. pp., Št. Juiij pri Grosupljem. Bajec Jožef 17. pp., ňt. Peter pri Novem mestu. Virant Uatislav, praporščak 27. pp. Ljubljana. Vojaško. Novomeški rojak g. Anton Kovačič je povišan v tiugorja vsled svojega hrabi'ega vedenja pied sovražnikom. Vojaške vesti, NovomeŠčan Gustav Vidic je pisal, da se že ii'i tedne vozi iz Przemysla v rusko ujetništvo in da je zdrav, — Bajec Jožef, črnovojnik, čevljar z Broda, doma na Trški gori, jo v gar-nizijski bolnici št. 7 v Gradcu umrl dne 2, maja. Zapustil je doma ženo s trenu nedoraslimi otroci. — 1. Knal^elc s Kandije je I)il vsled napora pri težkih havbicah 14 dni (loma na odmoru in se je zopet vniil v (iradec. Otrok utonil, ^larija Muizelj iz Dol, Kamene ima pri svojem domu precej globoko lužo. Dveletno Anico je pustila nekaj starejši Tereziji v varstvo, ki je pa otroka pustila samega; otrok je zašel v lužo in utonil. Iz ruskega ujetništva je pisal dne I, marca svoji ženi: Anton Bajec, posestnik na i\lal, Slatniku, ila mu naj odgovori, ker že 4 mesece ni dobil od nje odgovora. Žena nm je sicer pisala, a njenih pisem on ni pi-ejel. Zdrav je in se nahaja v ]\lariinsk gubei'niji, nekje blizo Toioska, kar je razvidno iz poštnega pečata, — „Rdeči Ki'iž" je naznanil Alojziji Knafelc iz O^egelnice št, 12 pi'i Prečini, da je njen mož Alojzij Knafelc bil r>, novembra 1914 vjet v Kar])atili in sedaj biva v Niži gorod. Fran líašelj, posestnik na Jami št, 4., fara šmihelska, je svoji ženi pisal že dvakrat. Prvo iiismo je dobila krog Velike noči, di'iigo, datirano 24, febr., pa pred nekaj časom. 1'iŠe, da biva zdaj v mestu Sariipiil na reki Kama, gubernija Wjatka v Rusiji. Pravi, da hlva v kasarni, kjer je na gorkciu in ima dobro hrano, opravila pa skoro nobenega. A vendar hrepeni po domu, da bi si podali desnice in se zbrali pri domači mizi z ljubimi otroci, iiad bi vedel, kjiko kaj i'astejo otroci, aH so zdravi in če se še kaj spominjajo oČeta, ali pa so me morda že ])ozabili. Potem naroča še dnige gospodarske stvari in pozdravlja tudi vse sosede bližnjih vasi. Potovanje vojaških obvezancev v inozemstvo. Po ministrskem ukazu z dne 20. jnlija 1914, drž. zak. št. 1G6, je vojaški dolžnosti podvrženitii prepovedano ])rekoračiti meje mojuirhije v inozemstvo, izjeme more dovoliti v posebJio ozira potrebnih slučajih politična deželna oblast v sporazumu z vojaŠkiin teritorijalnim l)oveljstvom. Ker je torej za stranke, bivajoče na Kranjskem, predpisan sporazum c. kr, deželne vlade v Ljubljani in c, in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu, morejo stranke le tedaj računati na pravočasno rešitev prošenj, Če jih vlože najmanj 14 dni pred nameravanitii nastopom potovanja pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, v policijskem okrožju Ljubljana pa pri c. kr, policijskem ravnateljstvu in prilože vse potrebne tiokumente, zlasti izkaze o vojaškem službenem razmerju. Pojasnilo za prebiranje. Svoječasno je bilo ])ri črnovojnem okrajuem poveljstvu večje število črnovojnikov za vsako vojaško službo nesposobnim spoznano, katerim pa se niso zamogle izdati črnovojne do-služnice oziroma opi'ostihie izkaznice, ker jih je takrat zmanjkalo. Taki čt'novojniki naj ne pridejo k prebiranju, Črnovojne dosluznice se bodo tem črnovojnikom pozneje dostavile. Kranjski lovski zakon potrjen. Cesar je sankcijoniral lovski zakon za Kranjsko, katerega je sklenil kranjski deželni zbor. Izšla je odredba poljedelskega ministrstva z dne 19. maja, s katei'o se prepoveduje knnljenje z zelenim žitom. Predčasna oprostitev vajencev. C. kr. korespondenční ui'ad poroča: Due 20. t. m. sc razglasi cesarska odredba s 17, majuîka 1915, ki določa, da se učna doba tistih vajencev, ki so povodom sedanjega vojnega stanja kot črnovojniki pritegnjeid črni vojski, smatra za končano, če so se učili vsaj dve leti, predno so odrinili v vojaško službo. Meseca avgusta in septembra porotna sodišSa ne bodo razpravljala, t^kr. korespondenční urad objavlja; Notranje in pi'avosodno ministrstvo je lO.oktobj'a 1914 odredilo, naj se sestava prvotnih itiienikov po]'Otnikov odgodi na spomlad 1915. Vsled izurjenja cele Črne vojske je mogoče, da radi nastalih izprememb ni mogoče imenikov več rabiti. (S. t. m. se je zato razglasil jidnistrski odlok, ki določa, naj se sestavijo imeniki postanju od meseca jnlija do septembra in se tako skrajša za sestavo iloločeni rok od Štiiih ini tri mesece. — Pi'aktična posledica te odredbe je, da porotnih i'azjirav avgusta in septembra .še ne bo. Prepovedano nakupovanje živine po-tovaje od hiše do hiše. Na podlagi g 4. ministrskega ukaza z dne 8, maja 191."), drž. zak. št. 115, deželna vlada nakui)o-vanje živine potovaje od hiše do hiše po vsej vojvodini Kranjski od 14, maja 1 9 1 .f) naprej prepoveduje. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali. Kedaj se sme prodajati meso. Na podlagi i; 2. ministrskega ukaza z dne 8. maja DJl.*), dr, zak. št. 11.^, o zagotovitvi preskrbe z mesom, zattkazuje deželna vlada; Prodaja mesa, sirovega in pripravljenega (kuhatmga, jiečenega, prekajenega in dr.) ter obrtniško oddajanje jedij, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo ob nedeljah, iiondeljkili, sredah, četrtkih in sobotali. Z tnesom se razumeva goveje, telečje, svinjsko in kurje meso, iz-vzenisi klobase in notranje organe zaklanih Živali, kakor pljuča, jetra, ledice, vranica, možgane in dr. Prestopki tega razglasa se kaznujejo, Ta odredba dobi moč z dnem razglasitve. Vojaški dopusti za dela v vinogradih. Dežehia vlada je razposlala c. kr. okrajnim glavarstvom odlok, ki pravi med drugim: C. kr. nunistrstvo za deželno brambo je sporočilo c. kr. poljedelskemu ministrstvu, da se smejo tudi vinogradnikom (vinogradskim delavcetii) dovoliti doi)UstÍ nadalje za 14 dni. Začetek dojjifsta določijo de-želnobrambni oddelki c. iu kr. vojaških poveljstev dogovorno s političnimi oblastvi I, stopnje na podstavi krajevnih lazmer. Podobno odredbo je ukrenilo c. in kr. vojno ministrstvo. Deželna vlada je sporočila c. iu kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu na zadevno vi)rašanje, da bo z ozirom na različne razmero glede rasti dovoliti dopuste vinogradnikom v političnem okraju Postonjskem za čas od 2.5. maja do 7, jiuiija, v političnih okrajih Litijskem, Krškem, Novomeškem, Črnomaljskem in Kočevskem pa za Čas od 1. do 14, junija. Revolucija je izbruhnila na Poitn-galskem ; revolucijonarji so celo s kanoid obstreljevali portugalska mesta in i)0vzr0-Cili na stotine Človeških žrtev. Loterijske številke. Trst, li). maja G7 ;íK 11 79 7(> Dopisi. Pozdrav Iz Pulja pošilja dolenjski vojak in sicer: Po naključju sem dobil Vaše „Dol. Nov." v roke, koje sem skrbno prečital do konca. Pošiljam iskrene pozdrave od modre Adrije na vse čitatelje „Dol, Novic" in pozdravim vse moje zveste prijatelje Vam udani Franc Radovan, sedaj pri trdnjav-skem brzojavnem oddelku v Pulju. Iz Št. Jerneja. V dnevih treh mrzlih svetnikov, sv, Pankracija, Servacija in Bonifacija, setu se bil podal na božjo pot v Dol. Stražo. Ravno ua Vnebohoda dan sem bil tam v tej podružni cerkvici, kojo sem našel prav lepo prenovljeno. Pi'avili so mi, da je vse to dal ])renoviti faran Ć. g. M. S. Blagemu dobrotniku bo gotovo Bog na onem svetu obilo njegovo delo poplačal. Ko ni bilo več drugih ljudi v cerkvi, sem po opravljeni molitvi ogledoval tudi lepo slikarijo ])o cerkvenem stropu. Videl sem med lîrugim tudi ilve tabli na ztihi, na kojili eni je naslikana bolna gospa z otrokom v naročju, poleg koje kleči majîino dekletce — zgoraj pa Marija. Na drugi tabli je ex voto (iz leta) 17G5 naslikana Marija in dve gospe z rožtum vencem, zraven pa molijo trije gospodje. Zapisano je pa v nemščini tako-le: Kine gewisse Fran verlobt sich in gefahriich uud scbwerer ICrankheit alhier zu der Mutter Gotles und aucb alsobald liurch ihre liilf und A'orbitti; liei («ott die Gesundlieit (ii-lialteii. Kx voio 1765. I/, tega sklepam, da jc ta gospa iz kake tiližiijc graščine dala tudi tu cerkev satiio sezidali Iz Iiva-Icžnosti do iniprošnje ))rehlažciic Marije, po koji je oiidravela. Naj še sporočati), kako ginljiv pogreb sem videl diie IG. maja 1915, ko so za-grebli tii'ata Benedikta iz Pleteijev, ki jc v bolnišnici v Kaiidiji umrl, odkoder so ga 15. maja iii'ipeljali v saniosfan čč, gg, patrov Kavtuzijaiiov. lîaiijki brat Benedikt je ležal v glavni cerkvi, kjer bratje molijo. Molila in varovala sta ga vedno dva se menjajoča brata, prišli so seveda tudi drugi molit in kropit. Ob H. ui'i je bila pa jiri lepo ozalšaiiem velikem oltai-ju slovesna peta sv, maša, katei'o je opravil preí. g. prior. Na moje vprašanje opisal jc g. p. Bruno umrlega brata Benedikta sledeče: Tirat Benedikt je bil rodom Kraiieoz, star let. Bil je zelo nadai'jen uinetnik-dekoratcr, nič manj v slikarstv« kakor v kiparstvu. To pričajo njegova dela v kapelici sv. Frančiška in v kapelici blažene Device Orleanske, in v zadnjem času delo lurška votlina, koje splošno občudujejo kot izborno delo. Bil je tudi izvrsten poznavalec rastlin iti je poznal zdravilno moč vsakojakib zelišč iii je razume! to znanje tudi dejansko porabiti. Ubogi bolniki v bližnji bližini so pogosto dobili pri njem zaželjeno pomoč in so ga tudi imenovali brat-doktor. Predvsem pa jc bil pobožen redovnik. V njegovi bolezni, ki mu je pi'inesla luule bolečine, je pogosto rekel: „Bog jc dober, Bog je dober," liil je namreč prepričan, da je tj'pljenje, posebno bolezen, očetovski dar božji, ki dušo očisti in jo prijtravi za nebesa zrelo. Zelo zanimivi in giiiljivi so tudi obi'edi, ki se vi'šc pri pogrebu kakega Kartuzijanca, Bo maši-zadušnici obstopi cel konvent kr.sto rajnega redovnika in zapoje (]'i respon-zorijc: „Vem, da moj Izveliear živi itd., nikai- nc zakrij svojega obraza, o (rospod, itd." Nato zapojcjo psalm „in exitu Israel" in sprevod se premika na pokopališče. Tam se jioje še več paalmov in med petjem blagoslovi prioi'grob. IMed petjem zadnjega psalma se spusti krsta v grob, katerega takoj brat-lajik zasuje in postavi nanj križ. Križ je črno pobarvan — kakor je žc drugih deset — brez vsacega iiapisa. Po tem oljredu gre celi konvent okoli in okoli pokopališča, kojega kropi iirioi' z blagoslovljeno vodo. Konvent gre nato v cerkev, kjer zmoli še eno molitev. V samostanski. dvorani i)rior še v nagovoru ])riporoča rajnega v molitev in vzjiodbiija redovnike, da ])osiicmajo čednosti rajnega. Dan pogreba celi samostan obhaja kakor praznik in vživa tudi jedi kakor na praznik; vesele se namreč smili svojih redovnikov v prepričanju, da rajni prijiravljajo živim pot v nebesa. C, kr. prostovoljni strelci na Kranjskem. Deželni odbor je vsled soglasnega sklepa razposlal vsem občinam na Kranjskem poziv, iz kojega posnemamo sledeče odstavke. Resnost časa zaiiteva, da vsak stori svojo dolžnost v obi'ambo dojuovine. Kranjska dežela je lahko ponosna na dosedanje delo. Naši polki so se pokrili na vseh bojnih i)oljih vnovič z nevcnljivo slavo ! Kmalu 1)0 deset mesecev, odkar divja največja vojska, ki jo je kdaj videl svet. Doslej, iivala Bogu, naša domača zemlja še ni bila neposredno bojno polje. Jlej tem, ko so se naši nejiresežni junaki borili z brezizgledno hrabrostjo na daljniii bojiščih na severu in jugu za dom in cesarja, smo lahko nemoteno nadaljevali delo juiru v deželi sami. Ni izginilo upanje, da bi ne ostalo tudi v bodoče tako, tem bolj, ko na severu zmagonosno prodirajo naše slavne arjnade. Toda pripraviti se moramo pravočasno tudi za slučaj, da bi sc verolomen sovražnik drznil poskusa, ilotakniti se naše lastne ljubljene zemlje! To sveto zemljo moratiio hraniti z vsemi močmi zojier vsakega sovraga, naj pride od ktej'ckoli strani, kličoč nin ponosno povelje: Roko proč|! Poveljstvo cesai-ske armade je ustanovilo poseben zbor c. kr. jirostovoljnih strelcev in vabi k pristopu. í^e se je oglasilo na Kranjskem dokaj pogiiimiih mož. Deželni odbor je soglasno sklenil, to prizadevanje najodločneje podpirati in jm-speševati in se obrača do vseh županstev v deželi z nujnim pozivom, da s svoje strani vse store, da sc v vsaki občini oglasi Čim več mož in mladeničev, ki so pripravljeni vstopiti v vrste c. kr. prostovoljnih strelcev. Priglasila se izvrše pismeno ali ust-tiieno, bodisi naravnost na deželni odbor v Ljubljani ali pa pri domačem županstvu. Nadejamo sc, da se pozivu deželnega odbora odzove čim večje število mož în mladeničev. Vse podrobnosti se izvedo pi'i deželnem odboru in pri vsakem županstvu. Vse moštvo na krov! Belokranjski - vestnik. - Iz Bele Krajine se nam poroča: Na Vinici seje 15. maja ponesrečil farni mežnar, l'adel jc v stolpu od ure na dolenji obok; ko so ga našli, bil jc že mrtev. Iz Adlešič 10. maja. ~ V nedeljo, 16. t. ]n., obhajali bomo žalostno 20 letnico. Ta dan namreč 1. 1895. zapal je v Beli Krajini, pa tudi drugod po Kranjskem, nenavadno debel sneg. Naj priobčim tu iz župne kronike svoj zapisek z istega dne, „10, maja je bil strašen dan, l'o-poludnc ob 1. začelo je po litidem dežju in burji silno snežiti in je snežilo vse popohulne in ponoči in drugi dan smo imeli skoraj 1 čevelj debel sneg, ki je skopnel Še-le 19. maja. Naredil je strašno Škodo na drevju po hostah iii zlasti še na sadnem drevju po vrtih. Ležalo Je skoraj vse vprek, večinoiJia polomljeno, Na žup-niškem vrtu naredil je sneg škode na drevju za kakili 4 do 500 kron. A jiosestnik Ivan Adlešič iz AdlešiÉ h. št. 14. je i'ckel, da bi bil dal raje 1000 K, kakor pa, da niu jc polomil sneg tako sadno drevje po vrtu in okoli hiše. Ker se je hilo v jutro 18. zjasnilo, posmodi! je nu'az tudi iiekoliko vinogi'aile po nižjih legali. Sneg pa je tudi ])olomil mladje na trtah. 18. maja smo imeli na vodi celo led." Sadje tudi pri nas letos izredno lepo cvete, posebno še hruške in jabolka, cvetele so pa celo tudi še slive (češpljc), četudi so lani tako izredno obilo obrodile in smo mislili, da so se izrodile in da morda ne bodo kmalo vec rodile. Poznati pa jim jc vendarle, da so opešale i]i nekatere le slabo zelenijo. Mudače in cibare pa, ki so lani tudi silno rodile, pa niso letos prav nič cvetele. Pozebli pa so orehi, posebno po nižjih legah, čejuur je kriva burja, ki je držala v aprilu, zlasti v prvi polovici. Tudi trta odganja lepo, llroščev jc tudi pri nas prav veliko, vendar pa moram ])ripoznati, da manj, vsaj na sadnem drevju, kakor jja jih je bilo pred kakimi ^0 leti. Takrat so se namreč priselili k nam, in menda sjiloh v Belo Krajino, škorci, katerih prej tu nismo poznali. Tn odkar jih je tu vsako leto veČ in sicer nenavadno veliko, vsaj jih vidimo večkrat v jatah jio več sto skupaj, jc dosti manj hro.Ščev, ker jih i'avno škorci pi'av veliko uničijo, s katerimi pitajo svoje mladiče, Tudi seniee in vrabci jih nuiogo pokončajo, zatorej so ravno te tiče veliki prijatelji kmeta, ker mu tako pridno uničujejo različen škodljiv mrčes. Iz Adlešič 1 7. maja. Od naših vojakov se je vi'uil domu lu. aprila Ivan Adlešič iz Adlešič h. št, 18., o katerem sem že poročal v „Dol. Nov,", da je bil ranjen in ležal potem v bolnišnici na Dunaju. V vojaški izimstnici ima zapisano ; „invalid, nezmožen nositi orožje, naj sc odpusti. Predlaga se za pokojnino za invalide." Kakor i)rii)oveduje, jc bil ranjen na malo mašo pri Orodeku med 10. in 11. uro. Po padcu jc ležal celi dan in celo noč do drugega dne zjutraj G. ure, ko so ga pobrali sanitejci in odpeljali na obvezo-vališče, od tam pa v (irodek, od koder se je odpeljal še isti dan na Dunaj, kjer je ležal v bolnišnici (i in pol mesceev. Ozdravil je toliko, da bodi zdaj samo po eni iialici. Med pogrcšanci nase žujinije sem omenil v „Dol, Nov," tudi Jureta Ovitkoviča iz TribuČ h. št. O njem izpred male mase nadalje ni bilo nobenega glasa. Jlislili smo sploh, da jc najbrž nn'tev. 12, aprila pa je dobila njegova žena od njega dopisnico, v kateri ji naznanja, da je v ruskem ujetništvu in da biva v mestu Klahuga, guber-nija Wiatka. Na „jtoštovaji kartočki" (dopisnici) ni nobenega datuma in se torej ne ve, kdaj jo je i)isal in kdaj je bila dana na pošto. O njem ni bilo torej čez 7 mesecev nobenega sporočila, in vendar je še živ. V „Slov." št. 82. je bilo brati v „izkazih izgub", da je bil ranjen iz naše župnije tudi Jožef Kadunc, učiteljev sin iz Tribufi. Miši delajo p]'i nas letos precej škode, vzlasti po vrtih, kjer izpodjedajo korenine različnih sadežev. Posebno grah so močno uničile, ker so mu koi'enine izpodjcdle, da se suši. • Trave kažejo pri nas dozdaj slabo in so nizke. Kakor kaže, bo letos malo krme. Pa vsaj je ne bo imel ttuli kdo kositi, ker so moški odšli skoraj vsi v vojsko, kar jih ni v Ameriki, ostali so doma samo bolniki, stari ljudje in otroci. Književnost. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajali le.po ddo v zvuzkilt v zalogi Katoliške Btikvarne v Ljubljani, Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjili bojev, poleg tega bo pa p^^jlalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in voji ih dogodkov, katei'ih niso prinesli Časopisi, Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in i)oročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdcležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsied tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli iiaši vojaki, ko se vrnejo iz bojiŠČ, saj bodo pojjisani v knjigi boji, katerih so se sami vdcležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi sc pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja (iO vin., četrtletno (G zvezkov) pa znaša samo iJ krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej. Naročajte „Dolenjske Novice!" Velika svota denarja se zamore nak^ui'iiti vsakomur, ki po.>3tane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila poši^a: Srečkovdo zastopstvo 13, Ljubljana. Aiitialkoholičue [lijiiùo, kreme io rfizno pedvo iprez moke in kislo nilelio se dobivii vsak dau v baraki g, l'iiviifin nasproti p. kr. okr. glaynrstvii. 2()-3-l Drožbeni ohlic. E 55/13 12 Dno 4. junija 1915 dopoludne Ob 9. uri bo na licu mest« v 1'auffcrOprrmu jio posameznih jiatcelah dražba slodcSib Dťiireitiičnin : Zemlj. kajigru HruSioa, vi, £t. 107, jiarc. št. 57;2 fitavbišfo, faktifino pašnik. Cen. vrednoi^t UO b. Najm. ponnilek (JO h. 57/3 pa.inik. Cen. vrod. 7Í3 b. Najm. pou, 4S b, 1134 travnik, ('en. vred. 5 K IS b. Níijm. pon. 3 K 44 h. ]12ô;'l vinograd. Clcn. vred. 53 K 3t) b. Nftjm, poii. 85 K 50 h. 1125,'2 Tinogfmd. Oen, vred. 1 K 44 b. Nnjni. pon. ftti li. 1^55 vinof^rad. Con. vred. 21 K 23 h. Najm. pon. 14 K 14 h, 113^/2 vinoKrad, Con, vred. 11 K 22 h. Nnjm. pon. 7 K 4B h. Iia5;2 travnik. Cen. vred. 3 K b. Najm. )ion. 2 K 34 b. VI. St. 23, parc, ât. 1101 travnik. Ccd, vred. fJ K 84 b, Najm. pon. 4 K 56 b. 1102 vinograd. Cen. vred, 41 K 97 b. Najm. pon, 27 K 98 b. 1242 vinograd, t'en, vred, 28 K «4 b. Najm. pon. 19 K 8 h. Vi. št. 79 pare, St. 1122/3 vinograd, ('eu. vred. (ifi K. Najm. pon. 44 K. 1123/3 travnik. Cen. vred. 12 K 80 ii. Najm. pon. 8 K 54 h, 1247 vinograd, t'en, vred, 82 K 28 h, Najm. pon, 41 K 52 b. VI. št. 80, pare, 3t. 8i)4 njiva. Cen. vred. 37 K 10 h. Nttjm. pon, 24 K 74 b. V!, št. 109, pare. Ět, 12û(i njiva. Cen. vred. 21 K 48 h. Najm. pon. U K 32 b. VI, št. 240, pare. át. 1097 travnik. Cen. vrnd, 10 K 44 li. Najm. pon. (i K 9(> b. 1UH0 vinograd. Cen. vreiî. 25 K 80 li. Najm. pon. 17 K 20 b. 1252 vinograd. Cen, vred, 15 K 84 b, Najm. pou. 10 K 6() h. 1258 vinograd. Cen. vred. 12 K 9 b, Najm. ijon. B K 58 b. 1259 vinograd. Cen, vred. 12 K 9 b, Najm, pon, 8 K 6 h. 12(}2 vinograd. Cen. vred. 8 K 43 b. Najm. po«. 5 K 01 h. VI, fit. 2H2 paie. Ět. ÎI3J/1 vinograd, l'en. vred. 15 K 80 b. Najm. pon. 10 K 60 b. 1135/1 travnik. Oen. vred. 9 K 42 b. Najm. jion. fi K 28 h. VI. St. 263, parc, it. 1113 travnik. Ceu. vred. 14 K 32 b. Najm. pon. 9 K 54 b, 1114 viuograd. Cen. vred. 27 K m b. Najm. pon, 18 K 20 li. Vi. 3t. 2W, pare, št il)»!) travnik. Cen. vred. 18 K 48 h. Najm. pon. 12K 32 b. 1110 vinograd. Cen. vred. 37 K 44 h. Najin, pon, 25 K (;2 h. VI. ât. 28«, pare, št. U3(ji'l vinograd. Cen. vred, 03 K 3S b. Najin. pon. 42 K 24 li. U3ti travnik. Ceu. vred. 30 K 84 b. Najm. pon. 20 K 5fcl h. VI. št. 299, pare. it. 1093 travnik. Cen. vred. 18 K 12 b. Najm. pou. 12 K 8 h. 10R4 vinograd. Cen. vred. 45 K 51 b. Najm, poti. 30 K 34 b. VI. št. 332, pare, št. 1072 gozd. Cen, vred, 131 K 82 b. Najm. pon. 87 K 88 b. VI. št. 333, paw, St, 1205/2 travnik, ('eu. vred. 4ti K 73 b. Niijiii. pou. 31 K IH li. VI, št. 335, pare. Št. nHfi.2 njiva. Cen. vred. S02 K 40 b. Najm. pon. 241 K 04 b. VI. št. 386 pare. St. 1253 vinograd. Con. vred. 3] K ti"8 b, Najm. pon. 21 K 12 b. 1257 vinograd, Cen, vrod. 18 K 78 li. Najm, pon. 12 K 58 h. VI. St, 437, pare. št, 1212/1 gozd. Ceti. vred, 135 K 64 b. Nnjm, pon. PO K 42 b. Zemlj, knjiga Gaberjc, vlož. št. 981, pare. àt. 2755/1ÍI8 gozd. Cen. vred. 167 K 24 Najin. pon. 111 k 48 b, — Zemlj. knjiga Cerove, vi. St, 775, paro. St, 3343 vinograd. Con. vred, 16 K 16 h. Najm. pon. 10 K 7« h, 1'od najmanjšim ponndkom bo nc prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 30. aprila 1915. 23 E 122/15 MîM oblic. Dne 7. junija 1915 dopoludne ob 9. uri bo pri C. kr, okrožnem Bodišén, v izbi st. 32, dražba eledoiib nepremiimin : říenilj, knjiga Stranska vas, vi. St, (iC njiva, travnik in gozd. Con. vred. 327 K. Najm. port. 218 K. Zemlj. knjiga Stranska vas, vL kev, 322 biSa, svinjak in vrt. Cen. vred. 528 K. Najin. pou. 362 K. Pod najinacjšim ponndkom ec no prodaja. C. kr. okrajno sodiŠČe v Rudolfovem, odd. IV., dno 24, aprila _ Srednje velik gozd je na prodaj v vrieh pri Organjem selu, Več se izve pri lastnici Mariji Hroval v Novem mestu št. 203, 25-2-1 Popolnoma varno naložen denar. Zii lííuidijo in okolico, reg. zíulr. / iieom. zavezo = v histiiem domu v Kaiidiji aprojenia hranilne vloge od vsace^^a, ùe je iijûn ud ali ne, ter obrestuje po 4'A -m 1-0-8 na leto broz odbitka rentnega davka, katerega aania h svojega jdačuje. 12417773