Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije jred protestnim shodom pred poslopjem r*P^ače Gospodarske zbornice Slovenije ,so se člani predsedstva ZSSS zbrali na razširjeni seji v Domu sindikatov v Ljubljani. ranim je Dušan Semolič orisal razloge za protest pred Gospodarsko zbornico takole: anašnj i shod je nadaljevanje boja za ti-S °’ . r smo podpisali z dogovorom o plačni Politiki, vendar še ni uresničeno. Z dogovorom smo se zavezah da bomo zmanjšali razlike m i |juclmi in da bodo razlike v Plaeah manjše. Ker to ni uresničeno, je to znak za alarm, v. ,e*avc* s podpovprečno plačo živijo vse težje. Čeprav uradna . . atistika tega ne kaže, zelo obču-'jo podražitve elektrike, bencina, oznje z javnimi prometnimi sred-stvh pošte ... ^er se norme stalno zvišujejo, as delavci opozarjajo, da dela-J° V^’ Vver|dar za isto plačo. se štiri sindikalne centrale r?°se Poenotile o štirih skupnih a levah, kijih bomo partnerjem postavili na pogajanjih o plačni politiki. Na prvem mestu je izpolnitev obveznosti vlade, da bodo ljudje, ki prejemajo minimalno plačo, oproščeni plačevanja dohodnine. To, da ti ljudje najprej državi odvedejo dohodnino, je čisto navadno licemerstvo. Plače teh ljudi bi bile večje za kakšnih 7000 tolarjev, kar je zanje pomemben znesek. Druga zahteva je izenačitev minimalne plače z izhodiščno plačo za prvi tarifni razred. Delodajalci morajo priznati, da sedanja ureditev povzroča številne probleme in dopustiti, da se o tem začnejo pogajanja med partnerji kolektivnih pogodb dejavnosti. Tretja zahteva je 100-odstotna eskalacija. Nesprejemljivo je, da država povečuje svoje Sindikati demonstrirali pred “Esmeraldo" za pošt*;uo DČLO 6VR0PSK6 ’ ker so želeli presekati različne dezinformacije, ki so začele fožiti po podjetju po dveh di- pism^eVih pismih' Direktorjevi so zaposleni razumeli kot grožnjo. Zaradi obeh pisem so nekateri ljudje zmedeni, drugi pa ogorčeni. Skoraj vsi pa so se za-' u *’ da bodo izgubili delo. a območju občine Ilirska Bistrina je namreč kar 17 odstotkov nezaposlenih in nič ne kaže, da bi .J® °dpirala nova delovna mesta. Pismi ’ e aYc' razumeli tako, kot da so le oni od-VoraiZa položaj v podjetju in zato kazno-‘,m ^odstotnimi plačami. Ujčičeva je me- ■ a’ da bi moral direktor, predenje dal na-zntžanje plač, za to pridobili soglas- Predsednica sindikataje še povedala, daje I vP'enje bruto plač v podjetju 114.534 to-rjov, brez upoštevanja plač treh menedžer-\ paJe t0 povprečje le 106.908. Plače de-‘ ccvv 80 torej kar 42 odstotkov nižje od povprečja v državi. Direktorje v eno od pisem zapisal, daje 'o za plače lani preveč porabljenih 14 rni-(|Jv°no,v tolarjev. Ce to drži, je za tri mene-Diavp ,e,plačY šla tretjina tega denarja, za nila Ujčičeva CV PU dVC ,rCt'ini’ 'C mC" „ direktor piše o štednji, pozablja na dra-t s ontvg Emone Efekte, ki za Ilirijo opravim HVt.°matsko obdelavo podatkov. Ta fir-miten/a edmo še za Mirijo, vse druge ko-Del ■ e Jo zaradi nestrokovnosti izgubila, na dn°itUd' naPake (naprimer obračun davka dek podjetjVurednOSt)’ k’ zman-i5uJcJ° doho- Drerkf!|t01 i"e<)P°ld Kaluža je na izvajanja obematism8018 naiprej odgovoril, daje z že nrp' ?r8rnoma naredil le tisto, kar je delal 2ult J' kl epati je moral zaradi slabšanja re-met • °^:uPadanja prometa. Decembrski pro-prej b' kar 25 odstotkov manjši kot leto dni secfu padanJa prometa je po direktorjevih be-75 n P!'S1° zaradi tega, ker je v občini kar d "°v‘h !rgovin. (Neuradno smo slišali po-’ daje v tej občini na vsakega prebival- Negotov položaj zaposlenih v Iliriji Ilirska Bistrica 0 zmanjševanju plač se mora direktor dogovoriti s sindikatom Glede odgovornosti pa je Kaluža dejal, da je on prvi odgovoren in da lahko tudi on izgubi tudi delo. Obeh pisem pa zaposleni ne bi smeli razumeti kot vojne, saj zaradi besed v Iliriji še niso nikogar preganjali. Po direktorjevih besedah ima Ilirija slabše možnosti donosnega gospodarjenja, saj je majhno podjetje in ne more dobiti velikih rabatov. Ilirija pa je bila vedno likvidna in je vseskozi poslovala brez kreditov. Zmanjšanje plač za pet odstotkov pa je po direktorjevih pojasnilih skladno s pravili o plačah, ki jih je leta 1997 sprejel zadnji delavski svet podjetja. Po tem pravilniku naj bi bilo za nedoseganje norme (zmanjšanje prometa) predvideno znižanje plač. Drugo pismo zaposlenim pa je po direktorjevih besedah posledica uveljavitve zakona o finančnem poslovanju podjetij. Ker Ilirija sedaj ni več idealno likvidna, je treba zmanjšati zaloge. Sicer pa so v zakonu naštete posledice novega zakona o finančnem poslovanju zelo rigorozne, o praksi pa še ni nič znanega. O ukrepih za odpravo nelikvidnosti pa je Kaluža pisno obvestil tudi predsednika nadzornega sveta, ki je sklical sejo za 23. februar. “Položaj podjetja sem ocenil za zelo resen, zato sem napisal takšno pismo o reševanju likvidnostnih težav. Nočem, da bi se slepili, da nam gre dobro. Mislil sem, daje treba ukrepati, dokler je še čas,” je pismi dodatno pojasnil Kaluža. Poslovodja blagovnice v Ilirski Bistrici je poročal o sestanku, na katerem so obravnavali direktorjevo pismo o ukrepih za izboljšanje likvidnosti. Ugotovili so, da zalog ne morejo zmanjšati tako, kot je predlagal direktor, saj bi to ogrozilo načrte o povečanju proda- meni nižje plače ali zmanjšanje števila zaposlenih. Sandi Bartol je najprej povedal, da so se že na prejšnjem sestanku z direktorjem ugotovili, da so plače nizke in zaposlenih ne stimulirajo k boljšemu delu. Ker je sedaj prišlo še do novega znižanja, plač je nujno, da se lastniki, vodstvo in predstavniki zaposlenih dogovorijo o ukrepih za izboljšanje položaja. Za znižanje plač je menil, da ne bi smelo iti mimo sindikata. Če je položaj v podjetju tako kritičen, da je ogrožen njegov obstoj in delovna mesta, je treba s sindikatom skleniti socialni sporazum. Še prej pa je seveda treba pripraviti temeljito analizo razmer. V SDTS ugotavljajo, da lokalni trgovci nimajo perspektive, rešujejo se le tisti, ki se povezujejo z večjimi trgovskimi družbami. Trgovskih zmogljivosti v državi je vedno več (verjetno preveč), trgovine so odprte dalj časa, zaposlenih pa je vedno manj. Za to je kriva preveč liberalna ureditev, tudi pravilnik o odpiralnem času, ki ga bo SDTS skušal spremeniti. Kuluža je na to odgovoril, da Ilirije ni nihče pripravljen prevzeti, tudi Mercator ne. Pogovor seje končal z dogovorom, da bo ožja skupina pregledala področje plač in skušala priti do skupnih ugotovitev. Kot nam je po sestanku povedala Vera Ujčič, je ta ponedeljek že prejela pravila o plačah, ki jih sindikat prej ni imel. Sindikat delavcev trgovine Slovenije pa bo po Bartolovih besedah predlagal, naj se o perspektivi podjetja in delavcev organizira sestanek nadzornega sveta, vodstva sindikata podjetja in sveta delavcev. Franček Kavčič Milena Sitar, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, o razmerah v gostinski in turistični dejavnosti Kriza vodenja in neprilagajanje potrebam današnjih turistov Veliko gorenjskih gostinskih in turističnih podjetij je zašlo v hude težave. Najbolj neposredno so ogrožena delovna mesta v Hotelu Kompas v Bohinju in HTP Gorenjka iz Kranjske Gore. Že dolgo visijo delavci Hotela Grajski dvor iz Radovljice. Vzroki za tak položaj so različni, tudi premalo sposobni direktorji hotelov, ki jih je čas kar krepko povozil. V Hotelu Kompas v Bohinju je zaposlenih 20 delavcev. Hotel je na izjemni lokaciji in v lepem okolju, vendar je potreben temeljite prenove, saj so objekti zelo zastareli. Prejšnji četrtek j e bil sestanek nadzornega sveta, predstavnikov lastnikov in zaposlenih, sodeloval je tudi bohinjski župan. Vsi povabljeni žal niso prišli, navzoči pa so se seznanili s kritičnim položajem podjetja in direktorjevim “perspektivnim” načrtom. Kot nam je povedala Milena Sitar, je lastninska struktura podjetja, kije z lastninjenjem zelo kasnilo, takale: kapitalski sklad 16 odstotkov, odškodninski sklad 10 odstotkov, sklad za spodbujanje razvoja triglavskega narodnega parka 20 odstotkov, Slovenska razvojna družba 13 odstotkov, zaposleni 19 in notranji odkup 21 odstotkov. Podjetje zaposlenim dolguje decembrsko plačo, prihodnji teden bo dolgovalo tudi plačo za januar. Iz prejšnjih let je dolžno nekaj več kot tri regrese. Na tem sestanku direktor ni vedel povedati, kdaj bo lahko izplačal plačo za december. Ker je bilo v času sestanka v hotelu le pet gostov, smo pa sredi zimske sezone, tekoči priliv zanesljivo ne more omogočiti nobenega izplačila. Hotel Kompas v Bohinju ima iz preteklih let kar precej izgube, ki se še povečuje. Sedanji direktor Branko Tonejec je prejšnja leta vodil podjetje le kot začasni organ, za pravega direktorja je bil imenovan decembra lani. Milena Sitar pravi, daje direktor za skupno sejo prejšnji teden pripravil dolgoročni poslovni načrt, ki temelji na investiciji in iskanju poslovnega partnerja. Investicija v podjetje, ki zaposlenim ne more izplačevati plač in regresa, je zelo vprašljiva, meni Sitarjeva. Da bi kdo dal denar kar tako, ni prav verjetno. Tudi strateški partnerji ne čakajo na cesti. Hotel Lovec z Bleda ga je iskal brezuspešno več kot leto dni, nanj še upajo v Hotelu Toplice. Nadzorni svet Hotela Kompas se bo spet sestal to sredo. Člani nadzornega sveta, ki so decembra imenovali direktorja, pravijo, da takrat še niso imeli vpogleda v likvidnostni položaj. Po zakonu o finančnem poslovanju je direktor dolžan pripraviti program ukrepov za rešitev likvidnostnih težav. Če bo direktor za sejo to sredo pripravil tak program, ga bo nadzorni svet lahko sprejel ali zavrnil. Sitarjeva meni, da Milena Sitar je bolj verjetno, da bo direktorja zadolžil, naj pripravi program prisilne poravnave ali stečaja. Stavkovni odbor v podjetju je imenovan, vendar posebne pripravljenosti za stavko Milena Sitar ni opazila. Na plačilni dan se bo stavkovni odbor sestal in odločil o napovedi stavke. Stavka, tudi če ne more dati denarja, ker ga v podjetju pač ni, bi po njenem mnenju prispevala vsaj k hitrejši rešitvi sedanjega položaja. Najslabše za zaposlene bo, če se bo negotovost vlekla dalj čas, tudi leto dni, kot v primeru Hotela Lovec, je prepričana Milena Sitar. Sicer pa je gostinstvo v Bohinju po besedah Milene Sitar v slabem položaju zlasti zaradi nedokončane investicije v gondolsko žičnico na Vogel. Pridružuje pa se tudi oceni bohinjskega župana, da gre pri Hotelu Kompas za krizo vodenja. Sicer pa naj bi bilo turistično mrtvilo v Bohinju tudi posledica premajhne podpore tamkajšnjega prebivalstva tej veji gospodarstva. Denacionalizacija v Hotelu Toplice Bled je končana. S tem so dane možnosti za vstop strateškega partnerja, za kar je Sava Kranj v preteklosti kazala velik interes. Zaposleni v Toplicah še vedno upajo, da bo do tega prišlo. Več o usodi tega hotela in tudi drugih objektov v lasti Slovenske razvojne dmžbe bo znano po sestanku, kije sklican za ta četrtek. Delavci, ki jim podjetje dolguje kar precej denarja, čakajo tudi na lastninjenje, ki se sedaj lahko prične. Pri tem bodo po besedah Milene Sitar poskušali uveljaviti tudi potrdila za premalo izplačane plače v letih 1991 in 1992. Hudi problemi so tudi v HTP Gorenjka iz Kranjske Gore, kjer je nova direktorica Marjana Novak prejšnji teden zaposlenim predstavila sanacijski načrt. Ta bi bil dodatek k socialnemu sporazumu, ki ga v podjetju že imajo. Cilj tega načrta je med drugim zmanjšanje števila zaposlenih s sedanjih 100 na 57, kar naj bi dosegli zlasti z mehkimi metodami. Jedro načrta pa je tudi zmanjšanje stroškov delovne sile s 43 odstotkov čistega prihodka na le 30 odstotkov. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih predvideva načrt tudi prodajo nekaterih objektov, nekatere pa naj bi oddali v najem. HTP Gorenjka ima sedaj hotele Larix, Razor in Prisank ter gostilno Bor. Zaposleni so na zboru prejšnji teden v Hotelu Lari x zavrnili ta direktoričin načrt. Na tajnem glasovanju je bila za sanacijski načrt le 19 delavcev, proti pa kar 36. Delavci so javno nasprotovali zlasti velikemu zmanjšanju števila zaposlenih in neplačevanju presežnih ur. Prepričala jih ni niti točka v načrtu, po kateri bi v primeru ugodnega poteka sanacije dobili še 13. plačo. Direktorica je po zboru izjavila, da bo cilje iz načrta skušala doseči po drugi poti. Sindikat pa je predlagal nadaljevanje pogajanj, na katerih naj bi se pokazalo, ali je interese mogoče zbližati. Že dalj časa je negotov tudi položaj zaposlenih v podjetju Grajski dvor iz Radovljice. Direktor Damjan Toman je 20 zaposlenih poslal kar na začasno čakanje na delo. Novi lastniki podjetja so nekaj gostinskih in dmgih lokalov že oddali v najem ali to še nameravajo, zadržali so le prenočitvene zmogljivosti. Milena Sitar opaža pri predstavnikih lastnikov skrajno nekooperati- ven odnos do zaposlenih in njihovega sindikata. Zdi seji, da gledajo le na to, kako bi se zaposlenih znebili s čim manj stroški. Tako sklepa, ker že nekaj mesecev govorijo o sanaciji in presežnih delavcih, pa od sebe še niso dali prav nobenega papirja. Kot da čakajo, da si bodo delavci našli drugo delo, da do njih ne bi imeli nobenih obveznosti. “Delavce pa so že pred meseci poslali na začasno čakanje, za kar jim dajejo 70-odstotno nadomestilo plače. Po potrebi jih pokličejo za nekaj ur na delo. Tako jih imajo na špagi, tudi drugega dela naj si zaradi tega ne bi iskali,” pravi Sitarjeva. Na naše vprašanje, zakaj je v turističnih in gostinskih podjetjih na Gorenjskem sedaj tako slabo, je Sitarjeva odgovorila: “V tej dejavnosti se je v zadnjih letih veliko spremenilo in tisti, ki ne sledijo razvojnim trendom, ne morejo biti uspešni. Gorenjski turistični delavci se trendom očitno niso prilagodili. Na možnosti gospodarjenja vplivajo tudi zunanji dejavniki, vojne, krize ... Vendar ta vpliv ni odločilen, saj bi bila sicer v krizi tudi naša zdravilišča. Problemi so v precejšnji meri povezani tudi z denacionalizacijo, ki je zelo zavrl a lastninjenje, in onemogočala normalno poslovanje. Vzrok za slab položaj turističnih podjetij je tudi zastarela infrastmktura. Žičnice so v več krajih, tudi v Kranjski Gori, še takšne kot pred desetletji, ko sojih zgradili. Na razmere v dejavnosti negativno vpliva tudi politika, tako državna kot na lokalni ravni. Bolj kot rezultati in napredek jih zanima, kdo bo dobil kakšen položaj. Vsaka stranka želi na položaje spraviti zlasti svoje kadre in prav nič jo ne zanimajo njihove sposobnosti.” Franček Kavčič Ilirizem ustvarja delovna mesta V hotelu Piramida v Mariboru je bilo konec prejšnjega tedna strokovno srečanje o turizmu kot generatorju zaposlovanja v tretjem tisočletju. Na srečanju v organizaciji Nacionalnega turističnega združenja je sodelovalo blizu 60 turističnih delavcev iz vse Slovenije in gostje iz Evropske unije. Govorili so zlasti o tem, kako z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih izboljšati konkurenčno sposobnost slovenskega turizma in spodbuditi njegov hitrejši razvoj. Po besedah Janeza Siršeta, predsednika Nacionalnega turističnega združenja, turizem ustvarja delovna mesta neposredno in multiplikativno preko kmetijstva, gradbeništva, lokalnih industrij in obrti. V svetu je bilo po Siršetovih besedah lani v turizmu zaposlenih 200 milijonov delavcev oziroma osem odstotkov vseh zaposlenih, v Evropi devet milijonov delavcev oziroma šest odstotkov vseh zaposlenih, v Sloveniji pa 52.500 delavcev oziroma 4,3 odstotka vseh zaposlenih. Ker naj bi se število turistov v svetu z lanskih 625 milijonov do leta 2020 povzpelo že na 1,6 milijarde, se bo v naslednjih letih močno povečalo tudi število zaposlenih v turizmu. Tako se bo po ocenah strokovnjakov v naslednjih desetih letih število delovnih mest v turizmu samo v Evropi povečalo za več kot 2,5 milijona. Ker razvoj turizma močno vpliva na razvoj dmgih gospodarskih panog, se bo zaradi njegovega razvoja število delovnih mest v Evropi še bistveno bolj povečalo, kar bi morali izkoristiti tudi v Sloveniji. Pri tem bi veljalo upoštevati ugotovitve, iz katerih izhajajo pri razvijanju turizma v Evropski uniji, kjer se zavedajo, da se lahko turizem uspešno razvija samo v okolju, kjer je vodilo gospodarske aktivnosti poznavanje povpraševanja in pričakovanj turistov, kjer je razvita tržna konkurenca, kjer permanentno znižujejo davke in dajatve, kjer so razviti partnerski odnosi med javnim in zasebnim sektorjem in kjer je izobraževanje. izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih sestavni del konkurenčnosti gospodarskih družb, pa tudi regij in države. Po Siršetovih besedah je eden od temeljnih pogojev za uspešen in hiter razvoj slovenskega turizma ter za dvig njegove kakovosti in konkurenčne sposobnosti ravno permanentno izobraževanje zaposlenih. Izsledki raziskave o usposobljenosti zaposlenih v slovenskem turizmu, ki jih je opravil Mednarodni inštitut za turizem pri Nacionalnem turističnem združenju, kažejo, da bi morala imeti država aktivnejšo vlogo predvsem pri usmerjanju in usklajevanju kakovosti programov izobraževanja in usposabljanja v turizmu kakor tudi pri sofinanciranju usposabljanja zaposlenih turističnih delavcev doma in v tujini. Kakor je ob zaključku strokovnega srečanja dejal Janez Širše, kakovostnega premika na področju usposabljanja in izobraževanja turističnih delavcev pri nas ne bo mogoče doseči brez strokovnega in koordiniranega dela vseh, ki si prizadevajo za razvoj turizma, ter brez sofinanciranja države. Razprave na srečanju so pokazale, da mora biti izobraževanje in usposabljanje turističnih delavcev sestavni del nacionalne strategije razvoja turizma, saj bo samo tako mogoče usposobiti ustrezno število kadrov za vse raznovrstne turistične dejavnosti. T. K. Delavci, kise dodatno izobražujejo, morajo tudi napredovati v višje plačilne razrede Na strokovnem srečanju o turizmu kot generatorju zaposlovanja sta sodelovali tudi sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban in sekretarka omenjenega sindikata v podjetju Terme Maribor Marjanca Onič. Po strokovnem srečanju smo se z njima pogovarjali o tem, kakšen odnos do permanentnega izobraževanja delavcev v turizmu imajo sindikati in kakšne aktivnosti vodijo v zvezi s tem. Karmen Leban: Naš sindikat se zaveda, da se bo raven storitev v gostinstvu in turizmu izboljšala, če bodo gostinsko-turistični delavci izobraženi in usposobljeni. Da mislimo resno, dokazuje tudi 43. člen naše panožne kolektivne pogodbe. Po drugi strani pa se zdi, kakor da je mnoge delodajalce strah, da bi se delavci dodatno izobrazili, saj to za delavce pomeni tudi napredovanje v višje plačilne razrede. To pa za sabo povleče tudi dodatne stimulacije oziroma višje plače po kolektivni pogodbi. Očitno se številni delodajalci še ne zavedajo, kaj bi pridobili, če bi delavcem omogočili dodatno izobraževanje oziroma usposabljanje. Seveda pa imamo v Sloveniji tudi svetle izjeme, ki skrbijo za izobraževanje in usposabljanje delavcev ter za dobre pogoje dela. Med takšna podjetja sodijo zlasti Radenci, Terme Maribor, Hotel Union in še nekatera. Znanje pri nas še ni dovolj cenjeno. Tako ima denimo poklic natakarja čedalje manj veljave. Mnogi delodajalci mislijo, daje lahko natakar ysakdo, ki ga postavijo za točilni pult, še zlasti, če gre za čedno mlado dekle. Zato tudi upada vpis v gostinske šole. Dejansko pa je natakarski poklic, tako kot večina poklicev v gostinsko-turistični dejavnosti, izjemno zahteven in terja Veliko znanja in usposobljenosti. Turistična industrija obratuje 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 12 mesecev v letu. Poleg tega pa morajo b'ti za kvalitetno delo gostinsko-turistični delavci vrhunsko usposobljeni, vedno dobre volje in pri-Jazni. To pa je ob nizkih plačah marsikdaj težko- Zato veliko gostinsko-turističnih delavcev dandanes zapusti svoj poklic takoj, ko se jim za to ponudi priložnost. O ekonomskem položaju gostinskih in turističnih delavcev v Sloveniji največ pove podatek, da jih okoli 90 odstotkov prejema dragi njski dodatek. Ce pogledamo izobrazbeno strukturo delav-cev v naših hotelih, lahko ugotovimo, daje kljub (pre)nizkim plačam višja kot v hotelih v Av- striji, Italiji ali Nemčiji. Praviloma imajo naši gostinski delavci v hotelih najmanj poklicno ali srednješolsko izobrazbo. Žal pa pri nas za svoje delo niso dovolj usposobljeni številni menedžerji gostinsko-turističnih podjetij, saj do leta 1995 v Sloveniji nismo imeli organiziranega niti visokošolskega izobraževanja turističnih delavcev. Na srečo sedaj visokošolski študij na področju turizma imamo. Letos bomo dobili prve diplomante, ki bi morali čim prej dobiti tudi priložnost, da se izkažejo v praksi na najodgovornejših mestih. Če se bo turizem v Evropi in pri nas razvijal tako hitro, kot predvidevajo strokovnjaki, se bo število zaposlenih v turizmu tudi pri nas hitro povečevalo. Zato bi morali narediti program izobraževanja in usposabljanja turističnih delavcev, ki bi moral vsebovati tudi program prekvalifikacij za brezposelne delavce. Prav tako pa bo potrebno urediti težke pogoje dela ter gostinsko-turistič-nim delavcem zagotoviti primerne plače, saj se sicer ne bodo odločali za delo v turizmu. Marjanca Onič: Terme Maribor posvečajo izobraževanju in usposabljanju delavcev čedalje večjo pozornost. Prav tako pa podjetje že na novo zaposluje vse več strokovnjakov z visoko- šolsko izobrazbo. Podjetje skrbi tudi za permanentno usposabljanje delavcev. Tudi sicer so pogoji dela v našem podjetju urejeni. Plače prejemamo po kolektivni pogodbi, lani smo prejeli tudi trinajsto plačo. Prav tako vsako leto dobimo regres. Čeprav je šele februar, se že pogajamo za izplačilo letošnjega regresa v naj višjem možnem znesku. Delavcem podjetje zagotavlja tudi vse druge pravice, ki so zapisane v kolektivni pogodbi. Skratka, v Termah Maribor imamo dobro kadrovsko strukturo, usposobljene delavce, urejene pogoje dela. To pomeni, da so zagotovljeni vsi pogoji za vrhunsko kakovost naših storitev. Naše podjetje je v tem pogledu povsem primerljivo in enakovredno s podobnimi podjetji v razviti Evropi. Sedaj je treba naše hotele samo še napolniti kot v razvitih turističnih državah. To pa je v veliki meri stvar tistih, ki skrbijo za promocijo slovenskega turizma ter politikov in top menedžmenta. Seveda pa v manjših gostinsko-turi stičnih podjetjih in obratovalnicah v Sloveniji izobrazbena struktura zaposlenih ni tako ugodna kot v velikih hotelskih podjetjih. T. K. a cnotnos 8 št. 7 / 17. februar 2000 Stavka v Gradbenem podjetju Ptuj Delavci Gradbenega podjetja Ptuj so na začetku prejšnjega tedna začeli stavkati. Sredi tedna pa je stavkovni odbor, ki ga vodi predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju Anton Fartek, pripravil tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanil z razmerami v podjetju in stavkovnimi zahtevami. Sodelovala sta tudi član stavkovnega odbora Marko Toplak in sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Ptuju Boris Frajnkovič. Iz besed stavkajočih je mogoče sklepati, da so se za stavko odločili, ker so izgubili upanje, da jim bo podjetje lahko izplačalo tisto, kar so zaslužili. Tiskovna konferenca je potekala kar med delavci. Delavci zahtevajo normalne plače Pogajajo se že od lanskega septembra Kakor je povedal Anton Fartek, prejemajo v Gradbenem podjetju Ptuj, kjer je zaposlenih 127 delavcev, zajamčene plače že od lanskega julija. Večina delavcev je tako prejemala le od 50.000 do 60.000 tolarjev mesečne neto plače. Poleg tega podjetje delavcem dolguje lanskoletni regres za letni dopust, stroške prevoza na delo in z dela za šest mesecev, jubilejne nagrade od novembra 1998 ter plačilo za opravljene nadure. Nekaterim delavcem pa podjetje dolguje tudi regres za malico. Delavci so se v minulih mese- cih z vodstvom podjetja, na čelu katerega je direktor Samo Majcenovič, večkrat pogajali in dogovarjali o izplačilu premalo izplačanih plač in drugih prejemkov, vendar pogajanja niso obrodila sadov, saj vodstvo podjetja dogovorov ni spoštovalo. Zato je velika večina zaposlenih prejšnji teden začela stavkati. Stavkajoči zahtevajo izplačilo premalo izplačanih plač in izplačilo vseh drugih neizplačanih prejemkov. Vodstvo podjetja delavcem sicer obljublja, da jim bo poplačalo terjatve, vendar pa ima podjetje menda premalo prihodkov in likvidnih sredstev za izplačilo obveznosti do zaposlenih. Boris Frajnkovič je povedal, da je stavkovni odbor vodstvu pod- jetja predstavil delavske zahteve že 1. septembra lani, ki sojih delavci ponovili na zboru v začetku novembra, vendar jih je direktor pozval, naj še malo potrpijo. Zato je stavkovni odbor napovedal stavko za 17. november. Ker so tega dne z vodstvom podjetja sklenili dogovor, do kdaj bo podjetje delavcem poravnalo obveznosti, so stavko preložili. Ker so delavci ob dogovorjenih rokih namesto denarja dobili samo obljube, so za 14. december ponovno napovedali stavko, ki sojo po pogajanjih ponovno preložili. Januarja so se razmere v podjetju še zaostrile, zato so delavci eno uro opozorilno stavkali, na kar pa se vodstvo ni ustrezno odzvalo. Stavkovni odbor je stavko še enkrat napovedal in preložil. Ker kljub temu delavci niso prejeli zahtevanega denarja, so 7. februaija začeli stavkati. Delavci se po Frajnkovičevih besedah zavedajo, da s stavko škodujejo podjetju in ogrožajo njegov obstoj, vendar so pripravljeni za delo ponovno poprijeti šele, ko bodo dobili denar za premalo izplačane plače in druge prejemke. V to jih je prisilila socialna stiska, saj mnogi s svojimi prejemki ne morejo več plačevati niti položnic. Kakor je dejal Frajnkovič, so delavci pripravljeni celo nadomestiti zamujeno z delom ob sobotah in nedeljah, če bi se to izkazalo za potrebno, vendar samo, če bodo pred tem dobili že zasluženi denar. Da so de- Z zajamčeno plačo je težko preživeti Kako z zajamčenimi plačami in brez nekaterih drugih prejemkov, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi, preživljajo sebe in svoje družine, smo se pogovarjali z nekaterimi delavci Gradbenega podjetja Ptuj. Franc Pintarič: Čeprav sem v podjetju že 24 let, težko nam je bilo že pred desetimi leti, tako hudo, kot tokrat, pa ni bilo še nikoli. Zadnje mesece sem prejemal okoli 60.000 tolarjev plače. S tem komaj preživljam sebe in svoje najbližje. Čeprav sem po naravi optimist, imam iz dneva v dan manj upanja, da se bodo razme- re v podjetju postopoma normalizirale. Če bo podjetje propadlo, pa bomo starejši delavci zelo težko dobili novo zaposlitev, saj je na našem območju izredno visoka stopnja brezposelnosti. Vlado Kojc: V podjetju sem že 12 let. Že več kot pol leta prejemamo delavci zajamčene plače. Sam sem v zadnjih mesecih prejemal mesečno okoli 50.000 tolarjev neto plače. Z ženo, ki ni zaposlena, se s temu sredstvi zelo težko prebijava. Ne vem, kako bi se preživljala, če ne bi še kaj za- služil v popoldanskem času. Kako bo naše podjetje izplavalo iz težav? Težko. Nasploh se mi zdi, daje danes konkurenca v gradbeništvu zelo huda, ekonomski položaj delavcev pa slab. Martin Bosilj: Podjetje nam delavcem veliko dolguje. Če bi dobili denar, ki smo si ga že zaslužili, bi nekoliko lažje zadihali. Tako pa moramo živeti zelo skromno. Sam sem zadnje mesece prejemal nekaj več kot 40.000 tolarjev neto na mesec. S tem denaijem se ne bi mogel preživljati, če ne bi imela tudi žena skromne pokojnine. Na sre- čo so otroci že odrasli. Ne znam si predstavljati, kako bi s takšno plačo preživljal družino, če bi bili otroci še majhni. Vsem delavcem v podjetju je težko, vendar je zagotovo najtežje delavcem, ki imajo majhne otroke. Sicer pa nimam veliko upanja, da bodo pristojni uspeli rešiti agonijo v podjetju. Bojim se, da bomo na koncu vsi pristali na zavodu za zaposlovanje. Janez Lovrec: V podjetju setn zaposlen že 30 let, vendar takšnih kriznih razmer v njem še nisem doživel. Delavci imamo zelo majhne plače, saj z njimi komaj poplačamo vse položnice. Mnoge med nami rešuje to, da imamo šc košček zemlje, na kateri si lahko sami kaj pridelamo. Najhuje pa je, ker ne ve- uvci pripravljeni delati, so doka-za 1 že januarja, ko so delali na gradbiščih tudi pri -18 stopinjah elzija. Žalostno pa je, da morajo sedaj, ko se začenja gradbena sezona, zaradi neporavnanih obveznosti delodajalca stavkati,” je dejal Frajnkovič. Vodstvo podjetja Pritiska na stavkajoče , Po Frajnkovičevih besedah so v casu stavke že stekla pogajanja z vodstvom podjetja, vendar doslej niso bila uspešna, saj podjetje očit-*}? mma dovolj likvidnih sredstev. Namesto da bi vodstvo podjetja delivcem izplačalo njihove terjatve, je sindikatu poslalo program razreševanja trajno presežnih delav-cey, po katerem naj bi odpustili 42 elavcev. Stavkovni odbor je po rajnkovičevih besedah vodstvu Podjetja že odgovoril, da pomeni 1 program nekorektno in nezako-0 Potezo vodstva podjetja, saj P sega v zakonito pravico delav- cev do stavke. Stavkovni odbor delodajalcu predlaga, naj predlagani program razreševanja trajno presežnih delavcev umakne iz razprave, sicer bo o tej potezi obvestil inšpekcijo za delo. Kakor je dejal Frajnkovič, je vodstvo podjetja nekatere delavce poslalo na službeno pot in jim preprečilo, da bi sodelovali v stavki. Gradbeno podjetje Ptuj, ustanovljeno je bilo pred 52 leti, je bilo včasih paradni konj ptujskega gradbeništva, v njem pa je bilo zaposlenih okoli 400 delavcev. Po navedbah delavcev so se prve težave v podjetju začele že koncem osemdesetih in na začetku devetdesetih let, ko seje podjetje najprej “nesrečno poročilo” nato pa “ločilo” s podjetjem KG P, pri čemer je izgubilo dobršen del svojega premoženja. V devetdesetih letih je podjetje dvakrat z mehkimi metodami odpuščalo trajno presežne delavce. Glavni problem Marko Toplak: Ze od lanskega julija prejemamo delavci zajamčene plače. podjetja je, da nima dovolj likvidnih sredstev, zato je posle prisiljeno prevzemati preko posredni- o ah Je se kaj upanja za naše podil..;1, dv ne' BoJim se’ da lahko seje, Ja kriza privede do stečaja pod- šeleturne^m"1 V P°djetju sem zelo nizke m« ]UCC v PodietJu so 60 000 ,i ’ ™csečno sem zaslužil od čopaied v?'<)0() tolarjev. Na sredi zano^^ Podieti ■ Cn° ^akor kaže, seje naše se bo ? Z.našl° v takšni stiski, da je da /enjltežko izvleklo. Res pa "•VErldh1 k,,raz drugimi zdravstvenimi po-„ ? možnostjo uvedbe elektronskega re- cePta m podobno. novalci kartice razmišljajo celo o tem, da J? ^Porabljali kot bančno kartico ali kot 'c ai 'dentifikacijski dokument (kot osebij 'paznico). Ena izmed časovno bolj odda-i! a ' c možn°sti j e tudi evropska veljava kar-u V . Pomeni, da bi bil njen imetnik v pri- njem enotnem oziroma kompatibilnem si-(, -7 zdravstvenega zavarovanja evropskih ni. Vi en ena*du menijo, da obe zdravstveni varna. zava- rovalnici, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in Adriatic, verjetno ne bi pristali, da se njihovi podatki o zavarovancih nahajajo na kartici, če bi menili, da na njej niso dovolj zavarovani. Na tiskovni konferenci zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer so to pripovedovali, in na kateri so bili tudi predstavniki obeh zavarovalnic, temu niso ugovarjali. Skratka, kartica je tu, elektronika je 'vdrla’ tudi v zdravstveno zavarovanje. Z njo je že pokrita vzhodna polovica Slovenije, priprave na pokritje zahodnega dela države pa so pri koncu. Zadnji jo bodo dobili zavarovanci na območju ljubljanske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je z eno tretjino vseh zavarovancev največja enota zavoda. Za primer napak pri podatkih in podobnega bo na voljo več brezplačnih telefonskih številk, na katere bodo imetniki kartic lahko javljali morebitne napake ali iskali dodatna navodila (kot v vseh drugih, že obdelanih regijah). Nekatere zdravstvene inštitucije širšega pomena na ljubljanskem območju, na primer onkološki inštitut, klinični center, zavod za rehabilitacijo invalidov itd. pa so že vključeni v sistem uporabe kartice zdravstvenega zavarovanja. Življenjska doba kartice je odvisna od pogoste rabe, je na novinarsko vprašanje odgovoril predstavnika zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izdelovalec kartic jamči štiriletno obdobje. S trajanjem kartice bo tako kot z imetnikom: redkeje ko bosta pri zdravniku, bolj bosta čila ... B. R. dn n. ?da'la,ec nora zagotoviti, da svetla višina delovnega prostora (razdalja od tal yj.n,zjt; ovire) znaša vsaj: _ 2~j^' *"e Je. osn°vna površina prostora manjša od 50 ni2, _ 3 7 & je osnovna površina prostora večja od 50 m2, _bl’ je osnovna površina prostora večja od 100 m2, ■’ - m, če je osnovna površina prostora večja od 2000 m2, p J110storih s poševnim stropom nad delovnimi mesti in prometnimi potmi svetla višina nal^ °ra na n°bencm mestu ne sme biti nižja od 2,5 m. Inšpektor za delo sme v prodajal-1 ’ Plsarnah in podobnih delovnih prostorih, kjer se delo pretežno opravlja sede, dovo-y7 največ 25 cm nižjo svetlo višino. stj.'r' Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mest., 'v.e,Ja°d 19.11.1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mc- sta najkasneje do aprila 2001. Razpis 6. državnega prvenstva v veleslalomu in teku na smučeh Šesto državno prvenstvo SKEI v veleslalomu in teku na smučeh bo v petek, 10. marca, na Rogli. Štart veleslaloma bo ob 10. uri, tek na smučeh pa se bo pričel ob 13. uri. Štartne številke, karte, bone in vse drugo za tekmovalce in spremljevalce vodje ekip dvignejo v recepciji Hotela Planja na Rogli. Startnina za tekmovalca je 1600 tolarjev, vozovnica 2000, enolončnica pa 800 tolarjev. Tekmovanje bo posamično in ekipno, potekalo bo po pravilih Smučarske zveze Slovenije. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke v vsaki kategoriji prejmejo medalje. Za vrstni red ekip bodo upoštevani trije najboljši tekmovalci ali tekmovalke v posamezni ekipi. Razglasitev zmagovalcev in zaključek prvenstva bo ob 14.30. Organizacijo tekmovanja je prevzelo Športno društvo Rogla. Tekmovalci v veleslalomu bodo razvrščeni v tele kategorije: Veleslalom, moški: A - do 25 let B - 25 do 35 let C - 35 do 45 let D - 45 do 50 let E - nad 50 let Veleslalom, ženske: A - do 35 let B - nad 35 let Tek na smučeh, moški: A - do 35 let B - od 35 do 50 let C nad 50 let Tek na smučeh, ženske: A - do 35 let B - od 35 do 50 let C - nad 50 let Pravico do tekmovanja imajo posamezniki in ekipe, ki bodo prijavljeni najkasneje do 3. marca. Prijave naj območne organizacije SKEI pošljejo na naslov: Unior Zreče, SKEI - sindikalna podružnica, Anton Gorenak, 3241 Zreče, Kovaška cesta 10 Državno prvenstvo vodi organizacijski odbor v sestavi: Albert Vodovnik (predsednik), Vinko Banovšek (podpredsednik), Anton Gorenak (sekretar) in člani Anton Motoh, Ladislav Kaluža in Jože Korpar. Prenočišča je mogoče rezervirati v Hotelu Planja na Rogli ali Termah Zreče. Za dodatne informacije kličite: Vinko Banovšek, tel. 063/ 425-570, ali tajništvo SKEI, tel 161/30-00-900 aenotnos 72 nBUTOF št. 7 /17. februar 2000 RAZVEDRILO ‘Fantje, prodajam staro Škodo. Odlično je ohranjena, saj je stara šele 3 leta, prevoženih pa ima samo 90.000 kilometrov. Ali je kdo zainteresiran, da hi jo kupil? "je pred dnevi pri malici v menzi naše tovarne dejal rezkar Vili. “Povem vam, da so Škode odlični avtomobili. Mene ni moja na cesti nikoli izdala." “Koliko pa hočeš zanjo ? "je brezbrižno povprašal skladiščnik Rudi. “O ceni sem se s kupcem pripravljen pogajati," je z resnim glasom odvrnil Vili. “S kupcem si bova avto najprej skupaj temeljito ogledala in ga preizkusila, nato pa se bova začela pogajati za ceno. Nikomur ne želim prodati mačka v Žaklju." “Vili, če mi obljubiš, da mi boš avto prodal za 100.000 tolarjev, sem si ga s tabo pripravljen temeljito ogledati ter se začeti pogajati o njegovi ceni,” se je zarežal Rudi. “Rudi, ali se ti je zmešalo! "je razburjeno vzkliknil Vili. “Za 100.000 tolarjev še dobrega bicikla ne moreš dobiti, kaj šele tri leta star avto srednjega razreda. Sicer pa, kakšen smisel bi imelo, če bi se midva začela pogajati o ceni avtomobila po tem, ko bi ti jaz že obljubil, da ti ga bom prodal za tako sramotno nizko ceno?” “Tega ne sprašuj mene, temveč naše delodajalske organizacije,” se je še bolj prešerno zarežal Rudi. “Naši menedžerji že vedo, kako se je treba pogajati, j saj za svoje usposabljanje v različnih turističnih centrih doma in v tujini ne skoparijo z denarjem naših podjetij." “Če bi se naši menedžerji zares znali tako dobro pogajati, kakor praviš, potem bi naša podjetja izvažala izdelke na tržišče Evropske unije pod bolj ugodnimi pogoji in za višje cene kot danes," je Rudiju vskočil v besedo strugar Lojze. “Fantje, ne norčujte se iz mene, ker za to danes nisem pri volji,” | je nejevoljno dejal Vili. “Lepo vas prosim, kakšno zvezo pa ima to, kako se znajo pogajati naši delodajalci, s prodajo mojega starega avtomobila. Rudi, če si v denarnih težavah, mi to raje povej, kakor | da me zafrkavaš. Če nimaš denarja sem ti pripravljen svojo Škodo dati tudi na kredit, samo pogoditi se morava, koliko in kdaj mi boš dal za avto.” “Vili, jaz se nič ne šalim, pač pa uporabljam popolnoma enake metode kot naši delodajalci na pogajanjih s socialnimi partnerji in sindikatom,” je med smehom dejal Rudi. “Menedžerji že vedo, kako se je treba lotiti pogajanj, saj so za to vrhunsko izšolani na najdražjih šolah doma in v tujini, ali ne!?” “Rudi, jaz sploh ne razumem o čem govoriš? "je sedaj že kar užaljeno reagiral Vili. “Vili, ali še nisi slišal, da so delodajalci prekinili pogajanja s socialnimi partnerji o novem zakonu o delovnih razmerjih, ker se delavci oziroma njihovi sindikati že pred pogajanji niso odpovedali pravici do plačanega odmora med delom, pravici do regresa ter pravici do različnih dodatkov," je tokrat za spremembo z resnim glasom dejal Iz dnevnika delavca Jožeta Pogajanja -malce drugače! Rudi. “Poleg tega delodajalci terjajo, da sindikati pred nadaljevanjem pogajanj pristanejo na lažje odpuščanje delavcev.” “Predstavniki delodajalskih organizacij pa so zares smešni ljudje," je vzkliknil mizar Tone. “O čem pa bi se potem sploh še pogajali, če bi se delavci oziroma njihovi sindikati že pred pogajanji odpovedali vsem svojim pravicam?” “Fla, ha, ha ...” se je zasmejal kurir Peter. “Delodajalci so tako zviti kot moja žena. Tudi ona se je pripravljena z mano pogajati samo, če vnaprej obljubim, da se bom strinjal z vsem, kar bo predlagala.” “Peter, bodi vesel, da se je tvoja žena sploh še pripravljena pogajati s tabo, saj nisi več rosno mlad," se je namuznil Tone. “Slišal sem, da se direktorjeva žena zadnje čase o tistih stvareh pogaja samo še z mlajšimi moškimi, ki lahko že vnaprej obljubijo, da bodo pogajanja dobro uspela." “Ali si sedaj slišal Vili!” se je zopet zarežal Rudi. “Povej mi, v čem je torej razlika med mano, ki sem se s tabo pripravljen pogajati o ceni tvojega starega avtomobila, če mi že vnaprej garantiraš minimalno ceno in med delodajalci, ki so se pripravljeni pogajati o novem zakonu o delovnih razmerjih, če delavci in njihovi sindikati že vnaprej odstopijo od vseh svojih pravic? In v čem je razlika med našimi delodajalci ter med direktorjevo ženo, ki prav tako želi že pred pogajanji dobiti čvrsto garancijo, da bo na pogajanjih dobila svoje! ” “Jaz. nič več ne razumem! ” se je prijel za glavo Vili. “Samo to vam povem: sodobne pogajalske metode gor ali dol, od mene moje Škode za 100.000 tolarjev ne bo dobil nihče. Prav tako pa nihče od mene ne bo dobil soglasja za takšen zakon o delovnih razmerjih, ki bi nam delavcem odvzel pravico do plačanega odmora zfl malico, do regresa in nekaterih drugih prejemkov. Za norca me ne bo imel nihče! ” “Prav imaš Vili! "je odločno pribil Lojze. “Odslej naprej se bomo z. delodajalci začeti pogajati malce drugače!” Kdo ve, koliko časa bi se še tako pomenkovali pri malici, če ne bi v menzo privihral direktor. “Fantje, ker je pri organizaciji proizvodnega dela zaradi višje sile prišlo do napake, moramo danes popoldne delati nadure, sicer jutri našemu partnerju iz tujine ne bomo mogli pokazati izdelkov Zb izvoz. Upam, da boste lahko vsi ostali na delu do 22 ure,” je previdno dejal direktor po tem, ko je vljudno pristopil k mizi. “Samo pod pogojem, če bomo dobili pošteno plačane nadure in če bomo tudi popoldne imeli polurni plačan odmor za malico!” j? odločni pribil Vili! “Seveda, to je razumljivo!” je veselo vzkliknil direktor. “Špela, prosim da za popoldansko malico hitro pripraviš pohane piščance, je še uspel naročiti! ” Ženino znamenje “Kaj pa je ta bradavica na nogi?" “Materino znamenje." “In kaj je ta podplutba pod očesom?" “Ženino znamenje!" Bik “Ti si bik!" “Bodi vesel. Če bi bil krava, bi bila tvoja žena brez otrok! " Rana ura “Kje si hodil celo noč! Ura je štiri zjutraj. Ali se ob tej uri pride domov k ženi?" “Pa kaj? Ura bi bila štiri zjutraj tudi, če bi bil vso noč doma!” Nevzgojen sin "Vaš sin mi je rekel, da sem stara koza." “Neotesanec! Vedno ga učim, da ljudi ne sme soditi po zunanjosti! ” Obrekljivci “Popolnoma vseeno mi je, kaj o meni govorijo obrekljivci v tovarni. Če bi vedeli, kaj si jaz mislim o njih, bi a ” “No, kaj bi?" “Še trikrat bolj bi me obrekovali! ” Osel in vol “Kam greš s tem volom?" “Ti si teslo! To ni vol, ampak osel!” “Bodi tiho! Osla sprašujem." Dvojčica “Slišim, da si se poročil z dvojčico." “Res je.” “Kako pa ju ločiš?" “Brat je malo večji od nje!" Dvojčka “Ali je tvoja žena zares rodila dvojčke?” “Da!” “Kakšni pa so: enojajčni ali dvojajčni?" it “Eden ima dva jajčka, drugi pa je punčka! Jezna žena “Žena je strašno jezna name! ” “Kako pa si to ugotovil?” “Nič več ne kriči name! ” Bilo je čudovito! Na štartu je bilo tudi nekaj poziranja. Na progi je bilo veliko garanja. 4. zimske igre Sindikata KNG Slovenije Na Arehu na Pohorju so bile minulo soboto 4. zimske igre Sindi-ata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. V ču-''vitem vremenu seje v osrčju pohorskih gozdov zbralo okoli 330 ,r10Valcev 'z ^2 P°djetij iz vse Slovenije, ki jih je spremljalo še °.r. „° 70 trenerjev, sindikalnih zaupnikov, simpatizerjev in na- nez Justin in predsednica ter sekretar območnega odbora omenjenega sindikata v Podravju Majda Cel-cer in Dušan Detičck. Izrazili so veselje, da na srečanju vsako leto sodeluje večje število udeležencev, ko sta podelila pokale ekipam. Letos so se najbolje odrezali tekmovalci in tekmovalke Terma iz Škofje Loke, ki so si prislužili tudi prehodni pokal. Po razglasitvi rezultatov so se udeleženci iger zadržali še na ^ Najštevilčnejše ekipe, v katerih jc ilo preko 30 tekmovalk in te-movalcev, so na igre poslale sin-'iiKalnc podružnice iz Termo Škofja Loka Cinkarne Celje, TIM-a La-■ °’ j'uve Kranj, Krke Novo Mesto J°hnson Controls NTU-ja Slo-VenJ Ci|adec. Nekateri tekmovalci cek ,n Samo Zupančič. že ob prihodu bili tako v Do?K?Ženi'daso nekateri od |U v"’ Zakaj80 na igre pri vantkm°Valk’ Prišla je na kerJ-L yeleslalomu brez srn vrli oni'6 P°/abila d°ma! 1 "oštevilk;, v Pa,JC,ZgUbi': vveew0,Valciintekm°va šču Sr 0mu Pomerili n tekmPecej dolgo-Zate Dnevnici, k, so hoteli p Prog, voziti tudi z glav moz nogami. Kakorkoli Janez Justin in Majda Celcer sta najboljšim delila kolajne in nagrade. Rezultati Veleslalom ženske: od 46 do 55 let: 1 .Antonija Jelenc (Termo Škofja Loka), 2. Milena Ravbar (Krka Novo mesto), 3. Vladka Voh (Juteks Žalec); od 36 do 45 let: 1. Zvonka Matjaž (Termo Škofja Loka), 2. Olga Kramberger (Juteks Žalec), 3. Milena Vrunč (Območna organizacija ZSSS Celje); od 26 do 35 let: 1. Darja Jelen (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec), 2. Ivanka Ku-ster (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec), 3. Alenka Kuhar (Steklarja Hrastnik); do 25 let: 1. Nataša Mež-narič (Juteks Žalec), 2. Nataša Permanšek (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec) 3. Marjeta Kos (Termo Škofja Loka); Veleslalom moški: nad 55 let: 1. Janez Mežnarič (Juteks Žalec), 2. Anton Stražišar (Republiški odbor KNG), 3. Vincenc Tajnšek (Cinkarna Celje); od 46 do 55 let: 1. Tone Kos (Termo Škofja Loka), 2. Vinko Permanšek (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec), 3. Andrej Valenčič (Sava Kranj); od 36 do 45 let: L Leopold Jere (Steklarna Hrastnik), 2. Roman Hribar (Helios Količevo), 3. Zoran Šimic (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec); od 26 do 35 let: 1. Robi Stenovec (Sava Kranj), 2. Gorazd Podrekar (Termo Škofja Loka), 3. Janez Košir (Termo Škofja Loka); do 25 let: 1. Boris Guzelj (Termo Škofja Loka), 2. Damjan Vinarnik (Johnson Controls NTU Slovenj Gradec), 3. Alen Počej (Juteks Žalec); Ekipno: I .Termo Škofja Loka, 2. Johnson Controls NTU Slovenj Gradec, 3. Juteks Žalec, 4.Sava Kranj, 5. Krka Novo mesto, 6. Cinkarna Celje, 7. Steklarna Hrastnik, 8.Bayer Pharma Ljubljana, 9. Helios Količevo, 10. Kolpa Metlika. Predstavniki najboljših ekip (od leve Juteks, Termo in Johnson Controls) so prejeli pokale. jevci so dokazali, da znajo odlično vijugati med količki in preprekami na progi. Po tekmovanju, kije bilo brezhibno organizirano, so se udeleženci zimskih iger KNG zbrali v Kulturnem domu v Hočah pod Pohorjem, kjer sojih pozdravili predsednik sindikata KNG Slovenije Ju- ter napovedali, da bodo naslednje zimske igre sindikata KNG čez leto dni v organizaciji celjskega območnega odbora na Rogli. Nato sta Justin in Celcerjeva podelila priznanja in nagrade najboljšim, ki sojih bučno pozdravili tudi vsi udeleženci srečanja. Najbolj bučno pa je bilo, družabnem srečanju. Zimske športne igre KNG je naravnost odlično organiziral območni odbor KNG za Podravje. V organizacijskem odboru so bili: Majda Celcer (predsednica), Janez Justin, Samo Zupančič, Stanko Ozim in Dušan Deti-ček, na katerem je ležalo glavno breme organizacije. Pokrovitelj iger je bilo podjetje Swaty, ki praznuje 120-letnico svojega obstoja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov ..... ...................................................... Cilji: - aktiviranje sindikalne dejavnosti na področju lastništva zaposlenih, - seznanjanje z možnimi oblikami organiziranja zaposlenih lastnikov, - pomoč pri izkoriščanju potencialnih prednosti lastništva zaposlenih v slovenskih podjetjih. Program priporočamo: sindikalnim zaupnikom, drugim predstavnikom sindikalne organiziranosti, notranjim delničarjem,članom svetov delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb. Seminar bo 16. marca v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba št. 16 v I. nadstropju v .... -- ----v VSEBINA: Od 9.00 do 9.15. ure Uvod Vanda Rešeta Od 9.15. do 10.45 ure Zakaj naj bi sindikati spodbujali lastništvo zaposlenih? - obseg in trendi na področju lastništva zaposlenih v svetu in v Sloveniji - povezanost lastništva zaposlenih in sodobne organizacije dela - lastništvo zaposlenih in druge oblike sodelovanja zaposlenih (sodelovanje pri upravljanju in poslovnih rezultatih) - sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zaposlenih v Sloveniji Od 11.00 do 12.30 ure Zakaj in kako naj se organizirajo zaposleni lastniki? - individualne pravice zaposlenih lastnikov - kratkoročni in dolgoročni interesi zaposlenih lastnikov in drugih lastniških skupin - posledice neorganiziranega nastopanja in delovanja notranjih lastnikov - možne oblike organiziranja in nastopanja zaposlenih lastnikov v skladu z zakonom o prevzemih - družba pooblaščenka - izkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (pomen trustov) Od 13.45 do 15.15 ure Notranji trg delnic kot pomembna varovalka dolgoročnega obstoja lastništva zaposlenih - udeleženci trgovanja - način in pravila trgovanja - določanje cene delnic - financiranje in likvidnost notranjega trga delnic Od 15.30 do 17.00 ure Kaj je potrebno, da bo lastništvo zaposlenih prispevalo k uspešnosti podjetij - pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov - načini oblikovanja lastniške kulture zaposlenih Razpisan je tudi seminar Pomen, vloga in načini dela nadzornega sveta, ki bo 7. in 8. marca v Ljubljani. Na njem bodo predavali: Leonardo F. Peklar, Borut Bratina, Marjan Peršak in Bogdana Herman. Razpis in prijavnico za seminar smo objavili v Novi Delavski enotnosti št. 6. - komunikacijski sistem v podjetju v lasti zaposlenih (oblike, mediji, udeleženci) - kontinuirani proces izobraževanja v lasti zaposlenih (vsebine, način1' izvajanje) Predava: doc. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Metode: predavanja, razprava, obravnava primerov, igra vlog in simulacija procesa odločanja o lastniški strategiji podjetja. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 8. marca 2000. Seminar bomo izvedli, če bo vsaj 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja, ki vključuje tudi strokovno gradivo in osvežilne napitke, znaša 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, & 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno prip1' šite “Seminar I sklic na številko 05. Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13-41-238 in Jožici Anžel, tel 061/13-41-239. Faksi: 061/13-34-279 in 061/317-298. Vanda Rešeta vodja izobraževanja pri ZSS? PRIJAVNICA za izobraževalni seminar KAKŠNA NAJ BO UČINKOVITA ORGANIZIRANOST ZAPOSLENIH LASTNIKOV' 16. marca 2000, v Domu sindikatov v Ljubljani Ime in priimek:.............................................. Datum rojstva:....................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.............................. Naslov doma:..................................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:.............................. Delovno mesto:...................................................f Davčni zavezanec: DA NE Davčna številka:.................................................•|' Član sindikata dejavnosti Slovenije:............................. Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:.......................... Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):............................................... Telefonska številka: - doma:...............- v službi:..........'' Žig in podpis odgovorne oset Datum: Izhodiščna in osnovna plača, Plača, minimalna in zajamčena plača Ker v zvezi s pojmi iz naslova veli-okrat naletimo na različne pa tudi epravilne razlage, bom skušala pojasniti razliko med posameznimi kategorijami plač. 1- Izhodiščna plača K' rf ?n5sek’ k' Je v kolektivni pogod-1 do‘°een kot najnižji znesek tarifne-^ razreda za posamezno skupino de-: P™ m,est’ razvrščenih po strokovni i razbi-V KPDje devet tarifnih razredov. Izhodiščne plače so lahko dolo-p ?illUdl s Podjetniško kolektivno po-T,0 oziroma splošnim aktom, ven-uar ne nižje, kot jih določa KPD. Izho- Pisnnfi K P° KPD objavljajo podrt, K KPD v svojih glasilih (npr. Nova »zhodi?čneenn!n"St’GlaSgOSp0d^tVa)' v„ . ' .ne plače m osnovne plače ne pih i)Jej° dodatkov, nadomestil in dru-e*ementov za določanje plače. Zne-ni ,i | odjščnih plač se izplačuje za pol-zm? /In*das'Polni delovni čas po KPD s„ sa 7 * UI na teden. Kadar ima meša 1 V.eL'ad nianj delovnih dni, kot zna-no povprečje, se opravi preračun ta n6™1^1 izbod‘ščnih plač na uro in na namKIn ugotovi mesečni znesek. Ni pa fn »’ce povečevanje ali zmanjševanje V lpt nC^a tonda ur kar zanemarimo, čit i nent merilu se oba načina izena-’raz 'ke so le v mesečnih zneskih. 2l ^snovna plača Poslltveuek’,določen v Pogodbi o zalo., v1, kl PHPada delavcu za polni de-n c*s' Predviden delovni učinek in ormalne debvne pogoje. Polni delovni PodiJi l611,S ,KPD’ Je 40 ur na teden. L in, xka kolektlvna pogodba oziro-kraiš?^?1 akt pa lahko določata tudi konrtdel°Vni tednik, vendar ne manj učin<»r [aa teden. Predvideni delovni delavecd aVt-a'e rezultat’ ki 8a mora cledi- doscci v določenem obdobju delavecii'i’iaprCJ določene kriterije. Ce stolno dosegah normo-je to 100- od- seganja ali n aJC norme'V Pnmem Pre-učinki k nedoseganja pričakovanega ko ikiV 0 0sn°vna plača delavca lah- navedenonH V'Šja ali nizja' Prečno je ga del ■ °’da §re za učinek posamezne-Plačn ‘lVca’ zato na njegovo osnovno l0dai"e more vplivati slab rezultat de-goji , ca v eeloti. Normalni delovni pojej ‘ f° bsb, ki dela delavca ne otežu-n dodatno ne obremenjujejo. Nadaljevanje prihodnjič ► ... DELAVCI POVSEM ™ SVETU SO IZPOSTAVLJENI NEVARNIM POGOJEM PELA. NJIHOVO ZDRAVJE IN VARNOST SE ŽRTVUJE NA OLTAR GLOBALNE TEKMOVALNOSTI! OD VLAD MORAMO ZAHTEVATI STROGE PREDPISE ZA VARSTVO OKOLJA IN PODPORO RAZVOJA ... S' - * IMAMO M0ŽN05T ^ POMAGATI PR! RAZREŠITVI KATERE KOLI TEŽAVE. KI SE POJAVI NA PELOVNEM MESTU. ^ GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 7 (17. 2. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite i11 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov SIov^ nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5 O®: ........................................................ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevaj bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 28. februarja 20®®'| Pravilna rešitev gesel iz 5. letošnje številke Nove Delavske enotnost’’ 1. SMUK, CORTINA DAMPEZZO, 2. ZMAGOVALKA, 3. TRETJA SUHfl 3:....................................................... DOLC. Nagrado 5000 tolarjev prejme Andrej Zaman, Bevkova 15, 52' Ajdovščina.