! 1954 >nja) p. al (ščip)- List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna itevilka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 tir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Moniecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-866. Uprava: TRST, trg Duca degù Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpe» za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PAKTI JE S.T.O. Slovenci! Združeni zahtevajmo ustanovitev STO! isti n n ičko) jjfflOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 21 (294)" TRST - SOBOTA, 2 2. MAJA 1954 CENA 20 LIR im uli mimmi i kvinti za violij-zor z že' alo žare: ivski^il^iba pogajanja za «rešitev» Iškega vprašanja gredo h ttijska >u. Vse variante, ki jih lalajk3- gagajo vladajoči krogi tares - \ in Velike Britanije, ka-'•^Konct vs' Podlogi Rima in Delili mostojnost in neodvisnost Trsta, potem, ko so njeni gospodarji že predlagali razcepitev Ozemlja. Razdelitev Ozemlja podpirajo tudi italijanske politične Z» OHRANITEV S.T.O. preprečimo barantanje! 21. Ver “rada kažejo, da ne bo .struje. Tudi te so prav tako kot: do prave rešitve, tem- orkestef rla se bn Položai Poostril, je - 20PkP «rešujejo» tržaško •monije jašanje je razvidno iz raz-Simtoni iz'av- ki J'11 pogostoma bero željah0 v časopisih. Pri tem u-‘rt za Vfevajo predvsem interese ki oder1'*1 načrtov, načrtov EOS dan: «Tfdruževanja atlantske fron-5 balkanskim blokom. Trst PPorno vprašanje med Itaki vedet in Jugoslavijo, ki bi mo-‘ jrtavirl sodeinvati v BOS. To njiževnHo vprašanje ovira in jBrečuje načrte uresničitve na \gorf Prav zato Z£!orai ome" nje ~ !!|i krogi podrejajo rešitev ro željajlrškega vprašanja vojnim turni"«"™ EOS. i voka1'love izjave jasno kažejo, :t in urntšna je politika jugoslovan-- h vodilnih krogov, ki se Piajo z vojno politiko Ame-larodneiirtov ;n 5e strinjajo s tem, ■k treba rešiti tržaško vpra- BarkoV 'e z razkosanjem Svobod-sk: izi;' ozemlja. Tito je dejal, otvorje Jugoslavija prišla do larjev "Onih meja popuščanja v iol. Ris 'ušanju Tržaškega ozemlja a sede ri;, je treba to vprašanje ) najk iij na nag,n da bi cona najieijBripadla Jugoslaviji. Trst ^èl cone A pa Italiji. Zalo le>'jal nekatere mejne po-vke. po katerih, naj bi do-i Wffbi pasovi pri Hrvatinih, ^ "'vici in v bližini Sesljana "adii Jugoslaviji. To nam !vorno potrjuje, da se Tito Qja z dokončnim razkosa-'jb Ozemlja na omenjeni 3,agi. 6 izjave razkrinkujejo vso aivost beograjskih obla-lflžev in njihovih agentov, nočejo dokazati, da ščitijo -rese Slovencev. Toda naše dstvo je dovolj zrelo in zna Zadevo dovolj trezno pre-ati Naše ljudstvo ve. da lko dejanje, ki krši mirovno t"dbo z Italijo vodi k zao-Vl tržaškega vprašanja in fdstavlja resno grožnjo za 11 v svetu. S1 titovski napori slone na _ poravnati spor med Ita-in Jugoslavijo polom ba-1 ania, zato da se ustvarijo '°j za vstop v EOS v sklo-balkanskega- bloka, kar' "‘eni; utrditi vojno fronto !n Sovjetski zvezi in proli vbim ljudske demokracije, ."di rimska vlada je pri-Niena sprejeti razkosanje zaradi vstopa v EOS. ""Utno še zakriva svoje sta-‘ . 5 'tem. da hoče prej spo-' Predloge zaveznikov. To-1 Predlogi niso nič drugega ' Predlogi; o katerih je go-.!* Tito. Nevarnost je torej k;i- Anglo-Američani so u-[ '-.v tem, da so pripravili j1* ‘n Scelbo do tega, da sla titovska agentura zainteresirane na tem, da pospešijo an-likomunistično gonjo in klevete proti Sovjetski zvezi. Toda kljub vsemu temu. vedno širši sloji spoznavajo, da je etfina in najboljša rešitev tega perečega vprašanja ta, da se spoštuje mirovna pogodba. Mi smo proti vsakemu barantanju, proti vsem začasnim rešitvam, proti statusu quo. Mi hočemo, da se spoštuje mirovna pogodba. Pot rešitve Tržaškega vprašanja, je pot združitve vseh poštenih Slovencev in Italijanov v borbi proti vsem nakanam. Mirovna pogodba pomeni za naše prebivalstvo napredovanje na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Edino z uveljavitvijo mirovne pogodbe bomo mi Slovenci dobili našo narodno e-nakopravnost. Zato moramo še nadalje enotno nastopati proti vsem kršitvam mirovne pogodbe. In v tej borbi nas bo podprla velika slovenska država, Sovjetska zveza, ki je zaščitnica enakopravnosti vseh narodov na svetu. MARIJA BERNETIC Tržaški Slovenci ! Od podpisa mirovne pogodbe z Italijo ni Titova vlada nikdar itotela ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ki bi pomenilo za tržaško prebivalstvo, posebno pa za nas tržaške Slovence najboljšo rešitev. Tito je že leta 1951 javno priznal, da je proti združitvi obeli con STO: da je za to, da pride do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede tržaškega vprašanja; da Italija lahko dobi Trst. \ Okroglici pa je Tito dejal, da je zanj mirovna pogodba z Italijo skoroda nemogoča in da bi jo bilo treba zaradi tega v marsičem spremeniti. Tedaj je tudi dejal, da bi bilo treba umetno tvorbo, ki se imenuje Svobodno tržaško ozemlje likvidirati. V nedavnem razgovoru z ameriškim novinarjem Snlzbergerjem pa je ponovno podčrtal, da zahteva uničenje STO in da je za prepustitev cone A in 60.000 tržaških Slovencev Italiji. Tržaški Slovenci ! Spričo vsega tega ne smemo molčati in pustiti, da bi z nami barantali kot z živino. Preprečiti moramo načrte mešetarjev ! Zato združimo se \ tem resnem in nevarnem trenutku ! Pozabimo za trenutek na naše politične razlike! Vsi združeni zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo. Zahtevajmo Svobodno tržaško ozemlje ! Tržaško vprašanje skušajo “rešiti" v interesu EOS, na pa v interesu zainteresiranih narodov - Trst naj bi ostal strateško oporišče ZDA - Tito se strinja s tem, da pride 60.000 tržaških Slovencev pod Scelbovo Italijo javljena uresničiti načrte ,UlHanja in razdeliti naše ^Ije. sak Tržačan se zaveda, kaj "Sni razkosanje Ozemlja. 'zk, shr> še °sanje bi pomenilo po- ■ umiranje našega mesta. 4a pristanišča, prometa in V^ihe, uničenje industrije, .P('anje brezposelnosti in I "• Našim ljudem ne bi pre-" (l drugega nego, da se iz-v Avstralijo. Naše mesto , b0s)alo izvor razdorov in :. iktov. Služilo bi kot opo-e za novo vojno in skladi-Za atomsko orožje, od če-'' imeli koristi sami li-,v . so zainteresirani nad ^"sanjem napetosti na med-i "dnem poprišču. Poleg po-'dih. gospodarskih in so-liTh.. Posledic bi pomenilo ‘suje STO težak udarec za Slovence-. ležak udarec j. 1 naslm nacionalnim pra-lT. Zato J« Potrebno, da se "zito vsi Slovenci v borbi 'Bti titovskim nakanam, pro- ,barantanju z našim-Ozem- 3ukajšnja titovska agentura Dll'a uresničitev razkosa-oTO. Se nadalje hoče va- bi NEKAJ 1NTERVJUVOV PO VASEH NABREŽ1NSKE OBČINE Kakšno je mnenje ljudstva o razvoju tržaškega vprašanja Intervju z nabrežinskim županom g. Terčonom - Vsi se izjavljajo proti barantanju Naše prebivalstvo je iz dnev v dan bolj zaskrbljeno, ko sliši kako se odvijajo dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem. Se posebno po vaseh se ljudje sprašujejo, kaj se bo izcimilo iz tega mešetarjenja, ki ne obeta nič dobrega. Zaskrbljenost je tudi docela razumljiva, posebno če pomislimo, da se v mednarodnih forumih že zopet govori o premikanju meja, vključevanju vasi v eno ali drugo državno tvorbo. Ker smo se hoteli na kraju sa-men prepričati o težnjah in mnenjih 'prebivalstva, smo te dni o-biskali nekaj vasi v nabrežinski občini, ki bi bila po zadnjih načrtih mešetarjev med najbolj prizadetimi. Pogovorili smo se z raznimi osebami, da slišimo njihovo mnenje in to ne glede na politično pripadnost in mišljenje. Kot prvo smo se zglasili pri županu občine Devin-Nabrežina g. Josipu Terčonu, ki nas je prijazno sprejel. Ko smo mu pojasnili namen našega obiska, nam je g. župan dal rade volje naslednjo izjavo: «Vse prebivalstvo naše občine si želi. da bi STO ostalo, ker le na ta način vidimo izboljšanja gospodarskega, socialnega in političnega značaja. Vsaka druga rešitev bi bila slabša, bodisi iz gospodarskih kakor tudi narodno-stnih ozirov. V kolikor je meni znano — nam je dejal g. Terčon — vse ljudstvo obsoja pogajanja. lei se vodijo okrog tržaškega vprašanja. Naše ljudstvo obsoja tudi to, da se drugi pogajajo, nas pa v resnici nihče ne vpraša za mnenje. Našemu ljudstvu je potrebna daljša perspektiva, da bo lahko živelo v miru in si gospodarsko opomoglo. Jaz imam še vedno zaupanje v STO — je dejal nabrežinski župan v zaključku intervjuva — Kljub vsem pogajanjem in spletkam bodo morali končno le priti do te rešitve. ki je dejansko edina pravilna». samo na škodo tu živečega pre-. doletela ista usoda, kot vasi ki so bivalstva. «Nekaj vasi, ki tii| danes onstran meje. Brez poveza- prišlo eventuelno pod Jugoslavijo ne bi imelo za to državo skoro nobenega pomena, pač pubi bilo na škodo prebivalstva teh vasi» — to so bile njegove besede, ki so najboljši dokaz, kako ljudje tudi izven naših vrst gledajo na-mešetarjenje z .našim O-zemljem. Ugledni kmetovalec iz Cerovelj g. Ivan Antonič, član odbora občinske podporne ustanove (ECA) nam je izjavil: «Strinjam se. da se končno u-Stanovi STO, to pa iz gospodarskih in nacionalnih razlogov. Ce bi prišlo do razkosanja, bi nas ve. z mestom za nas ni več življenja. Kam naj bi potem nosili naše pridelke? Po mojem mnenju — je pristavil — ni možato delo, da države ne spoštujejo prevzetih obveznosti. Ce so države podpisale sporazum, naj ga tudi spoštujejo. Mokote Ludvik, trgovec iz Prečnika nam je tolmačil zaskrbljenost vaščanov, ki so zaposleni izven vasi. «Slednji se sprašujejo, kje bodo našli v bodoče delo, če tii premaknili mejo. Ali naj gremo iskat delo v Ljubljano? — tako pravijo vaščani, večina jih dela v Nabrežini, nekaj celo v 'trstu. Ce bi premaknili mejo po zadnjem načrtu, bi prišel gornji del vasi pod Jugoslavijo, spodnji pa pod Italijo. Kar se tiče zahteve za ustanovitev STO in zdru- _ žitev obeh con, vlada v naši vasi Tito in Scelba pa sta v službi Barantanje z našim Ozemljeni gre torje h koncu. Netilcem vojne se mudi, da «rešijo» to vprašanje na tak način, da pripravijo Tita in Scelbo do tega, da bi združena vstopila v EOS. Zavedajo se namreč dejstva, da dokler obstaja sporno vprašanje na tem važnem evropskem sektorju, ni mogoče ustvariti močne in brezhibne napadalne fronte. Tito je pripravljen razdeliti STO. S tem namenom že proži roko svojemu kolegu z onstran Jadrana, Scelbi. Tudi Scelba nima nič proti temu. Tudi on je pozabil na to, na kar so se že toliko krat zakleli njegovi predhodniki in tudi on sam, namreč, da ne bodo odstopili od tristranske izjave z dne 20. marca, ali vsaj od dvostranske izjave z dne 8. oktobra. V teh dneh se mnogo govori o tem, da bodo kmalu izdelani načrti za «rešitev» tržaškega vprašanja. Po teh besedah, bi moralo biti že v enem tednu vse gotovo. V zadnjem času je zelo razgibano na mednarodnem diplomatskem polju. Razne politične osebnosti so se sestale in se razgovarjale poleg drugega tudi o tržaškem vprašanju. Razni državniki so dali vrste izjav za tisk. Toda tudi če bi vsega tega ne bilo,. je dovolj ako pomislimo, da ima vso zadevo v svojih rokah a-meriški državni tajnik za zunanje zadeve Poster Dulles. Ze to je dovolj, da se prepričamo kako je stvar resna in da je vprašanje razdelitve Tržaškega ozemlja zares pereče vprašanje. Ameriški državni voditelji so torej tisti, ki imajo vajeti v rokah, kajti oni so tisti, ki podpirajo i Tila, i Scelbo. Oba, največja enotnost — je potrdil naš sobesednik. Bivši župan zgoniške občine tov. Pirc pa je bil v svoji -izjavi še bolj jedrnat.. «Po mojem mne-nju — je dejal — je ustanovitev STO edina možna rešitev, predvsem iz gospodarskih ozirov. Lahko rečem, da je to želja ogromne večine, ali celo vseh vaščanov. Nihče v naši vasi se namreč ni izrazil, da je proti ustano-vitv STO». ameriških interesov in ne interesov držav, katerim vladata. Zato voditelji ZDA lahko izrečejo svojo razsodbo o rešitvi Tržaškega vprašanja, kadar hočejo. Toda nekaj pa je gotovo: naj bo ta razsodba taka ali taka, ameriška vojska ne bo zapustila Trsta. Amerika ima razlog, da ostane v Trstu. To naj bi bilo potrebno iz strateških razlogov. Trst mora biti še nadalje strateško oporišče za morebitne lil. KONGRES TITOVSKE STRANKE v LJUBLJANI MARINKO POTVARJA RESNICO Od junija 1946 pa do decembra 1953 je bilo izključenih 16.380 članov iz stranke V torek se je pričel v Ljubljani III. kongres takoimeno-vane «Zveze komunistov Slovenije». Glavni referat je imel Miha Marinko. Oitvoriti kongresa ni prisostvoval Tito. Zastopal ga je Kardelj. Kongresu so prisostvovali tudi predstavniki titovskih organizacij iz Trsta, Gorice in Koroške. Vendar pa niso objavili imen teh predstavnikov. Jugoslovanske cone STO pa ni nihče uradno zastopal, dasi vemo, da so prisostvovali kongresu funkcionarji iz Kopra. To je tudi en dokaz, da titovci povsem uradno smatrajo, da je cona B STO sestavni del Jugoslavije in da je koprski okraj navaden okraj republike Slovenije. Organizacijsko poročilo govori o položaju v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo. Poročilo trdi, da je takoimeno-vana Zveza komunistov, od- Neki. gostilničar v Devinu, ki tudi ni našega političnega misije- _____________________ osj baše ljudstvo. Pri tem se uja, nam je v razgovoru priznal, nosno njeno vodstvo izvojeva-žuje gesla o borbi za sa- da so vsa taka pogajanja lahko lo že drugo zmago po koncu ~ _________________________ vojne in sicer s tem, da je obračunalo s «tendencami birokratizma» ter da je tako uveljavilo «socialistično demokracijo». (Sic!) Nadalje to poročilo trdi. da je titovska stranka «prva stranka na svetu, ki j£ za čela borbo zato. da dobe oblast v roke delovne množice», da se vodstvo te stranke «odreka koncentraciji oblasti, ki se je v njenih rokah skoncentrirala». Zatem se poročilo bavi s problematiko raznih reorganizacij na političnem in upravnem po-dročju v Sloveniji, s posebnim poudarkom na takoimenovano Socialistično zvezo delovnega ljudstva in na formiranje novih občin odnosno komun, ki jih sedaj ustanavljajo. Zatem pa prihaja na vprašanje ideološke vzgoje kadrov, na založniško dejavnost. Hvali zlasti založniško dejavnost, dasi je ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV priredi jutri, v nedeljo 22# t.m. ob 10« uri mimo Honpenenco V KINU OB MORJU Govorili bodo tržaški delavci, ki so se pretekli teden vrnili z obiska v Sovjetski zvezi Predsedovala bosta tov. Radich ia Gombač Vabljeni vsi j ! kakšna založniška suša vlada prav v Jugoslaviji. Dalje je v poročilu govora o delovanju knjižnic. Kakšne so te knjižnice pa nam po drugi strani pričajo vesti, ki jih beremo v njihovih dnevnikih, kjer se vrste pritožbe zaradi mrtvila, ki vlada tudi na tem poprišču. Tisti del, ki govori o delovanju med mladino pa ni nič kaj laskav, kljub vsem mogočim a-krobacijam. Med drugim pravi, da je le 12 odstotkov vseh dijakov na višjih šolah in na univerzah vpisanih v mladinske organizacije ter priznava, da se je v zadnjem /asu število vpisanih znižalo za polovico. Glede števila članoV ZKS pa pravi omenjeno pročilo- naslednje: Leta 1953 je bilo v Sloveniji vpisanih v Zve^o 5Ž1363 oseb od teh je žena..skupno le 2.503. Od junija 1946 pa do konca 1953 je bilo izključenih iz stranke vsega skupaj 16.380 članov, od tega po letu 1950 skupno 12.394 članov. Kljub vsemu prikrivanju pa poročilo vendar priznava ,da se ZKS premalo briga za socialne probleme ljudstva, da je zaradi slabega dela zelo slab položaj na sindikalnem polju, da so nekatere sindikalne organizacije zdrknile na antisočiali-stične pozicije, kar je prišlo do izraza zlasti pri akcijah rudarjev in železničarjev glede izboljšanja mezd in glede otroških doklad. In končno priznava, da se je v zadnjih letih pojavilo mnenje, naj delavke, posebno poročene, ostanejo doma. Tako je torej jedro poročila na Kongresu. Toda dejstva so v resnici povsem drugačna od gornjega.prikazovanja. Tega ne ugotavljamo mi, temveč to potrjuje sam njihov vsakodnev nava kakšne razmere vladajo v Jugoslaviji. Dejstvo je, da je titovska vladajoča klika osovražena v najširših vrstah jugoslovanskega ljudstva, da zdravi del ljudstva, zlasti delovnega, noče imeti nič skupnega z voditelji režima, da najširše množice obsojajo notranjo in zunanjo politiko tega režima. To nam med drugim potrjuje izstopanje ali izključevanje iz stranke, kakor to dejanje opravičujejo režimski voditelji. Na kongresu je Marinko govoril tudi o političnem položaju in o zunanju politiki Ti- ga. Kot je razumljivo, je opravičeval oboroževanje jugoslovanske vojske. opravičeval zavezništvo z Grčijo in Turčijo, ter zagovarjal stališče glede EOS in glede razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja. VARŠAVA — Poljska vlada je protestirala pri ameriški vladi zaradi udeležbe ameriškega letalstva pri akciji, kuo-mintariških tolp, ki so prisilile poljsko ladjo «Gottwald», da vojne pustolovščine za morebiten napad proti deželam ljudske demokracije in proti ZSSR. Lahko postane tudi baza za atomske vodikove bombe. Tržaško vprašanje se ne rešuje v interesu italijanskega, ne v interesu narodov Jugoslavije in ne v interesu prebivalstva STO, temveč v interesu EOS, v interesu balkanskega zavezništva, v interesu ameriškega in angleškega imperializma. Tito se lorej strinja z razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Strinja se s tem, da se to Ozemlje odpravi tudi na zemljevidu. Se več: prav on je tisti, ki sili k temu, da bi čimprej prišlo do vsega tega. Strinja se tudi s tem. da se prepusti 60.000 tržaških Slo, vencev Italiji. Zadovoljuje se s lem, da pride do nekaterih mejnih, popravkov v coni A. Za lo so mu Američani oblju- bili. da mu bodo zgradili novo pristanišče nekje v bližini Kopra. To naj bi postalo drugo tržaško pristanišče, katerega namen bi bil ta. da pospeši postopno propast našega pristanišča in našeg-a mesta. V četrtek je ljudska vojska zavzela trdnjavo Thuc Hoa, k: se nahaja v tonkinskem zalivu. Partizanski oddelki pa o-perirajo v neposredni okolici Hanoja. Zato se že govori o skorjašnji evakuaciji mesta. Neiiru o iDiikiil NOVI DELHI — Indija je pripravljena podpreti ureditev V torek je prišlo do težkega vprašanja Indokine. Tako je incidenta pri Dien Bien Fuju. ;zjavj| indijski ministrski predsednik Nehru na razpravi o Francozi so z ameriškimi letali bombardirali cesto v bližini bivše utrdbe. Napadli so vozita rdečega križa, ki so vozila ranjene francoske vojake. Pri napadu je bilo ubitih 15 francoskih vojnih ujetnikov. Med tem pa se veča panika v vrstah kolonialistov v Indo-kini. Posebno v Hanoju vlada velika mrzličnost. Nadaljujejo se boji ob ustju Rdeče reke, zunanji politiki v indijskem parlamentu. Dodal je: Indija noče vsiljevati, ne more pa listati osamljena spričo vprašanj. s katerimi je povezana, ne le zato, ker je azijska država, marveč tudi zaradi tega. ker Indija zemljepisno ni oddaljena od Indokine. PRVI DIPLOMATSKI STIKI MED VIETNAMOM IN FRANCIJO iioeimoBilElEoioeii za rasne» uprašania inumine Repalrijacija ranjenih francoskih vojakov se nadaljuje - Gen. De Caslries kritizira francosko poveljstvo Po dolgih letih vojne, je končno le prišlo do diplomatskih stikov med vietnamsko demokratično republiko in Francijo. V sredo popoldne sta se v palači Združenih narodov v Svici prvič sestala diplomatska predstavnika obeh držav. Dasiravno ni bilo po sestanku objavljeno nobeno poročilo, je vendar soditi, da sta se razgo-varjala o postopku za repatriacijo vseh ranjei ev iz Dien Bien Fuja. Kot je znano sta tovrstne kontakte predlagala sovjetski zunanji minister tov. Molotov in kitajski minister Cu En Lai. Pogajanja za repatriacijo ranjencev so rodila že vidne uspehe, saj je repatriacija že v polnem teku. Prejšnji petek je tov. Molotov sprožil dva nova predloga za pospešitev rešitve vprašanja Indokine. Predlagal je, naj bi posebna komisija, ki bi jo sestavljali predstavniki nevtralnih držav nadzorovala izvrševanje sporazumov glede premirja ter da bi morale za sklepe, ki bodo sprejeti na ženevski konlerenci, jamčili vse države, ki so se udeležile te konference. Francoski zunanji minister Bidault pa je zahteval najprej sklenitev premirja in nato šele pričetek pogajanj glede politične rešitve vprašanja. Zahteval je tudi umik oddelkov vietnamske ljudske vojske iz Laosa in Kambodže. Medtem pa so dospele iz Vietnama podrobnejše vesti glede poraza kolonialistov v Dien Bien Fuju in o tem, kako je bil ujet francoski poveljnik gen. De Caslries, Tega so ujeli štirje vietnamski borci pod Utrdba, kjer je bil general je bila silno utrjena. Ko so se vojaki prerinili do nje, so oficirji takoj dvignili roke. Teh je bilo 23. In med njimi je bil tudi gen. De Castries. Vsi so ■e takoj predali. Ta teden je gen. De Castries 'po vietnamskem radiu dal nekaj izjav, s katerimi je ostro kritiziral vrhovno francosko kolonialno poveljstvo, zaradi tega. ker poganja v smrt na tisoče vojakov od česar nima nihče nobenega interesa. Polkovnik Lemeunier. ki je bil zajet skupno z gen. De Castrie-som je pa izjavil, da je bila bitka pri Dien Bien Fuiu veli- kanska neumnost. Zajeti visoki oficirji so tudi potrdili, da vlada med posameznimi kolonialnimi poveljniki v tndokini veliko nesoglasje, o čemer so že prej krožile govorice. Sad teh nesoglasij je med drugim tudi poraz francoske kolonialne vojske pri Dien Bien Fuju. V zadnjih dneh se je ženevska konferenca odlikovala predvsem po ožjih stikili med posameznimi delegacijami. Med drugim sta se sestala tudi Eden in Cu En Lai. Spre jem je bil izredno, prisrčen. V sredo je bil Eden na večerji pri Molotovu. Tudi tu je .via dalo zelo prijateljsko ozračje. OD TEDNA love vlade. Vendar pa ni pri je zaplula v neko pristanišče i vodstvom narednika Ta Kuoc tem povedal nič bistveno nove- na Formozi. I Luata dne 7. maja popoldne ' Lar!!' amerlsl obiskih v tovarnah. Oglasi se tov. GHERSINI, ki bodo to naši tovariši tudi napravili. Naše uredništvo bo članke z. veseljem sprejelo in objavilo ter tako prav gotovo ustreglo želji vseh naših 'bralcev. M. D. Drobne novice iz Sovjetske zveze ZASEBNI VRTOVI SOVJETSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV V Sovjetski zvezi narašča število vrtov in sadovnjakov, ki jih gojijo delavci in uradniki po svojih delovnih urah v tovarnah in uradih. Lani je 18 milijonov delavcev in uradnikov pridelalo na svojih zasebnih vrtovih preko 10 milijonov ton krompirja in po- Pretekli četrtek, 13. maja so jugoslovanski oblastniki «proslavili» v Beogradu desetletnico ustanovitve Uprave državne varnosti, ki predstavlja danes aparat vladajoče klike za uničevanje svobode, demokracije in socializma v Jugoslaviji. Na tej «proslavi» je imel svoje glavno poročilo titovski policijski minister Stefanovič, in s številkami dal vedeti o zločinskih dejanjih udbovskih krvnikov, ki jih počenjajo nad delovnim ljudstvom v Jugoslaviji. Po zaslugah Udbe je bilo aretiranih 1137 «tujih agentov»», 365 «teroristov» in «vohunov», 7877 «provokatorjev» il d. Podatki, s katerimi se je v svojem poročilu pobahal Stefanovič, so vse preveč po- dobni onim, s katerimi so se «proslavljali» hitlerjevski gestapovci, kò so zapirali in u-bijali komuniste in pripadnike NOB. Vlogo nacifašistov so danes prevzeli titovski rablji, ki v vsakem demokratu vidijo «vohuna», «provokatorja» ali «tujega agenta». Toda mi jih bomo spomnili še na druge številke, ki jih je Stefanovič prezrl. V velike udbovske «slave» se prišteva tudi 250 tisoč jugoslovanskih patriotov, ki ječijo v zaporih in taboriščih, ki so zelo podobna in tudi slabša, kot so bila taborišča v nacistični Hitlerjevi dobi. Stefanovič tudi ni nič povedal na Udbovski «proslavi» o vseh strahotah v zloglasnih titovskih zaporih v I.e-poglavi, v Sremski Mitroviči, kjer jetnikom vežejo noge in roke z verigami, jih zverinsko pretepajo in mučijo do smrti. «Skupina udbovcev nas je tepla z vsem, kar jim je padlo pod roke: brzostrelkami, palicami, bokserji, pestmi, čevlji. Betonirani hodniki in zidovi so bili prepojeni s krvjo. S krvjo so bile poškropljene tudi roke krvnikov...» je pripovedoval Milovan Džulafič, ki je okusil titovske zapore. Take so melode udbovskih krvnikov v zaporih in iste v neštetih taboriščih na dalmatinskih otokih, kjer zapornike pretepajo do nezavesti, jih izmučene silijo na ples, pri čemer se rablji zabavajo, jih mečejo v vodo, kjer mnogi izmed njih utonejo. Poleg tega imajo udbovci svoje inkvizitorske naprave za mu- SAMI PRIZNAVAJO. ALI NAJ MANJŠA K1NO-GLEDALISCA ZAPREMO? Po novih predpisih o plače- vanju obresti na osnovna sredstva ter o 10% amortizacijskega sklada, so vsa naša kinogledaiišča zašla v skrajno neugoden položaj. Obstoj skoraj 90°/o kinogledališč je ogrožen. V večini manjših gledališč so ta sredstva ocenjena na 2,5 do 6 milijonov dinarjev. Za ta osnovna sredstva je treba po novi uredbi plačevati 6% obresti in 10% amortizacije, sp pravi, od 150.000 do 300.000 din za obresti in 250.000 do 500.000 dinarjev za amortizacijo letno. In kako naj dobe kinematografi ta sredstva z rednim o-bratovanjem? Večina naših manjših kinogledališč ima letno okoli pol milijona dinarjev brutto prometa, ostala pa do 1,300.000 din, medtem ko imajo srednje velika podjetja od 3 do 5 milijonov prometa. Jasno je, da porabijo pri takih dohodkih vso vstopnino samo za plačevanje obresti in amortizacije. Za redne režijske stro- Delovanje partije na podeželju V središču delovanja sekcij je in mora biti vprašanje borbe proti barantanju, ki ga hočejo izvesti Tito in vlada Scelba - Saragat pod pokroviteljstvom Ango - amerikancev. Je torej nujno, da sekcije in celice pravočasno ukrenejo vse, kar je potrebno na političnem in propagandnem področju zato, da postavijo z vso silo to vprašanje pred množicami, ki so zelo zaskrbljene zaradi predstoječe nevarnosti. Na tem polju je treba voditi široko politiko zavezništev, ne da bi se padlo v oportunistične ali sektaške odklone. Naša politična linija glede tržaškega vprašanja je in drugače ne more niti biti kot borba za uveljatev mirovne pogodbe in za ustanovitev STO. Za izvedbo naše akcije v korist STO in proti barantanju ;e treba najprej dobro mobilizirati vse partijske organe: člane partije, celice in sekcije Istočasno pa je treba začeti široko akcijo za upoznanje čim širšega kroga prebivalcev s sedanjo nevarnostjo in za mobi-izacijo vseh sil proti barantanju. Organizirati je treba hišne in vaške sestanke, konference, javne debate, shode po mestu in vaseh; sestaviti je treba pri- kladne letake, ki jih je treba razširiti med vse prebivalstvo; organizirati je treba pozornost občanov okrog debate, ki se bo morala vneti tudi v občinskih svetih. Nekatere sekcije so že pokazale dobre pobude v tem oziru. Na zadnjem aktivu sekre tarjev nabrežinske občine se je odločilo, da je treba v najkrajšem času organizirati sekcijske plenume, na katere se lahko povabijo tudi nepar-tijci. Prav tako se je odločilo ludi v Ricmanjih in v Dolini, medtem ko se že pripravljajo sekcijski plenumi v gornji o-penski okolici. Poleg vprašanja barantanja se ne sme pozabiti, da bo 13. junija 2. izredni občni zbor SH PZ. Za ta občni zbor se morajo zanimati vsi tovariši. Naloga komunistov je v tem, da pomagajo tej slovenski ljudski kulturni organizaciji zato, da se organizirajo krajevni občni zbori krajevnih društev in da bo izredni občni zbor v resnici velika narodna manifestacija slovenske ljudske kulture. Zelo napačno bi bilo, če ne bi naše sekcije razumele, da se vprašanje te organizacije ne neha z izvedbo občnega zoora, marveč da je občni zbor le izhodiščna točka za še širšo akcijo v korist narodnih pravic Slovencev in slovenske kul lure. . . , —___— Zabeležiti moramo tudi, da so se v teh dneh v zvezi s perečim vprašanjem barantanja vršili sekcijski plenumi v 'Nabrežini, Medji vasi, v Trebčah. O drugih sekcijskih plenumih bomo poročali prihodnjič. V Nabrežini so tovariši odločili, da bodo začeli široko akcijo za mobilizacijo prebivalstva proti barantanju. V tem smislu so tovariši sklenili, da se bo v torek 25. t. m. vršil javen shod v Nabrežini. Tudi v Križu so sklenili, da bo javen shod v torek 25. t m. na Krožadi. V Nabrežini so na sekcijskem plenumu tudi razpravljali o načinu ojačitve širjenja lista «Delo» prav posebno v zvezi z najnovejšimi dogodki. Odločili so, da bodo organizirali za to soboto posebno širjenje po vsej nabrežinski občini. Obvezali so se, da bodo mobilizirali člane partije — prosveta-rje za organiziranje občnega zbora SHPZ in občnih zborov krajevnih društev. Prav tako so diskutirali o delu za priprave na kongres sindikatov, k', bo tudi junija. ške, to je za plačevanje najemnine, dvorane, filmov, za vzdrževanje osebja, za reklamo, transport, električni tok. za tehnični material, za projekcijsko oglje, davčne dajatve, socialno zavarovanje in o-stalo, pa ne ostane nič, ali bore malo. («Delavska enotnost» 26.3.54J NOVA STANOVANJSKA TARIFA Oba zbora odbora Reke sta na svojh sestankih prinesla odlok o spremembi novih stanovanjskih predpisov na Reki. Predložen odlok o stanovanjski tarifi zvišuje vso najemnino na Reki za 80%. Ljudski odbor je tudi sklenil, da gospodarskim podjetjem zviša ceno vode na 15 a plina na 24 dinarjev po kubičnem metru. Medtem pa se tudi to zvišanje ni pokazalo dovoljno, da bi se preprečile velike izgube podjetja. Zato bo Svet za gospodarstvo predložil ostalim svetom naj bi se cena vedi in plinu povečala za vse potrošnike v mestu. Predlog predvideva cene plinu za gospodinjstva od 15 na 17 din po kub. m. za ostale potrošnike pa od 24 na 30 din po kub. m. Voda se bo na podlagi istega predloga zvišala gospodinjstvom od 10 na 15 din. ekonomiji od 6 na 10 din, a ostalim postrošnikom od 15 na 20 din. Vodovod «Opatija» bo zvišal cene vodi od 9 na 14 din po kubičnem metru. («Rijeiki list» 26.3.54i ZGOVORNE ŠTEVILKE O POLOŽAJU UČENČEV V GOSPODARSTVU Pri večiem številu privatnih delodajalcev znaša delovni čas učencev v gospodarstvu do 12 ur. Niso redki primeri, da delajo učenci pri pekih ponoči tudi po 14 ur. Niso redki delodajalci. ki zahtevajo od staršev učencev po 3000 do 5000 din za učenje obrti. Precej u-čencev opravlja naporno fizično delo: dvigati morajo bremena od 50 do 100 kg. Pri privatnih delodajalcih često o-pravljajo dela, ki niso v nobeni zvezi z obrtjo, katere se učijo. Neki privatni delodajalec iz Smedereske Palanke (Srbija) je neusmiljeno pretepel učenca in ga postavil v izložbo «da bi ga ljudje videli, kakšen je» (?) Po podatkih republiške inšpekcije dela je bilo v Srbiji predlanskim 1.455, lani pa 2.576 prekrškov v škodo učencev v gospodarstvu. Znan je primer, da mora v Osjeku 30 fantov vsak dan hoditi kakih 16 kilometrov daleč iz gornjega v spodnje mesto (od doma v tovarno in nazaj in od doma do šole in nazaj) podjetje pa jim noče plačati tramvajskih vozovnic. Leta 1950/51 je bjlo 83.316 učencev v gospodarstvu, lani pa oz. leta 1952/53 pa 66.497 ali 16.819 manj kakoy v prejšnjem šolskem letu. Hkrati pa je število domov učencev v gospodarstvu padlo od 1109 na 699, število v njih nastanjenih učencev pa od 123.988 na 64.836. Domovi kot ustanove s samostojnim finansiranjem se ne bodo mogli sami vzdrževati. Ze tako so komaj životarili s tem. kar so plačevali učenci. Zdaj so jim zvišali socialni prispevek od 10% na 43%. Stanje domov je tem težavnejše, ker jim oblasti zaračunavajo e ektrično energijo po 20 din po kwh, medtem ko gostinska podjetja in bari pa plačajo po 15 din. Zaradi nevzdržnega finančnega stanja nameravajo v mnogih mestih domove u-čencev v gospodarstvu zapreti. («Ljudska pravica-Borba» 26.3.54 j FORASTEK Nekaterim delkom se merjavi z CEN ŽIVILOM kmetijskim pri-se cene v pri-lanskim letom, zvišale in sicer: Jabolka: v Zagrebu po 59 (lansko leto po 50); goveje meso: v Beogradu (lani 141), v Novem Sadu 182 193 (lani 175), v Zagrebu 210 (lani 155), v Ljubljani 200 (lani 170), V Sarajevu 180 (lani 160), v Skoplju 160 (lani 130), v Titogradu 160 (lani 120); svinjina: Zagreb 220 (lani 190), v Ljubljani 240 (lani 220), Sarajevo- 240 (220), v Skoplju 240 (lani 210): ovčje meso: Beograd 160 (lani 120), Novi Sad 150 (lani 140), Zagreb 160 (lani 120), Ljubljana 150 (lani 130), Sarajevo 180 (lani 160), Skoplje 160 (lani 150); mleko: Novi Sad 32 (lani 30), v Ljubljani 30 (lani 24) itd. («Ljudska pravica-Borba» 29.3.54) DALEČ JIH JE PRIVEDLO Grosistično-detaljistično podjetje «Preskrba» v Šentjurju pri Celju je s svojimi 11 poslovalnicami lani tako «čudno» poslovalo, da je morala priti avgusta v podjetje posebna kontrola z nalogo, da ugotovi, kje so vzroki nezdravega stanja. Slabo poslovanje se je o-dražalo v tem, da so člani kolektiva že od lanskega leta meseca aprila prejemali le 80% plače. V osrednjem skladišču je namreč prišlo do primanjkljaja leta 1952 nad 800 disoč din. Presenetljivo je, da so izvedli člani kolektiva za to stvar šele na letošnjen občnem zboru podružnice v februarju. Niti člani upravnega odbora do pred kratkim niso vedeli kako velik je primanjkljaj. Skladiščnik je zanj vedel gotovo in direktor tudi. Šentjurska zgodba sé bo končala s prisilno likvidacijo podjetja. («Slovenski poročevalec» 14.3.54) čenje jetnikov, pod katerimi so že tevilni patrioti pustili svoja življenja. To so metode Titove m Rankovičeve Udbe, s katerimi bi hoteli uničiti ideje jugoslovanskih domoljubov, za katere so se borili v NOB in katerim so ostali zvesti še danes. Z nasiljem in strahotnim trpljenjem, ki ga udbovci izvajajo nad komunisti in patrioti, prvoborci NOB in prijatelji Sovjetske zveze, skušajo zatreti odpor proti njim. Ves ta ogromen policijski aparat v danes grobar pridobitev jugoslovanskih narodov V NOB, in ,e postal orodje, s katerim se litovski režim poslužuje, da bi Jugoslavijo spremenil v ječo in taborišče. Višek «proslave» desetletnice ustanovitve Udbe je bil razdeljevanje odlikovanj «najzaslužnejšim» krvnikom in ubijalcem jugoslovanskega ljudstva. Z redom «junaka socialističnega dela» je bil odlikovan tTankovič za svoja «dela in zasluge». Rankovičeve «zasluge» so v tem, da je bilo samo v letu 1952. izrečenih 300 tisoč obsodb, da so bili ubiti številni sinovi Jugoslavije, med njimi Arso Jovanovič, Vlado Dap-čevič, Andrija Hebrang in drugi. Za «zasluge» je bil odlikovan z «redom dela» tudi šef Jdbe za Slovenijo Krajgher, :en načrt ustvaritve takšne «Evrope», iz katere bo izključena evropska država, ki je bolj kot vse pripomogla — z žrtvami, krvjo in podvigi — k osvoboditvi evropskih narodov izpod osovraženega fašističnega jarma. Zagovorniki «evropske o-brambne skupnosti» so po vsem videzu dokončno izgubili občutek smešnosti. V bonn-skem parlamentu obstaja komisija «evropske varnosti» in ta komisija je sedaj zavzeta z obnovitvijo Wehrmachta. V ušesih prebivalcev Pariza in Varšave, Rima in Kijeva, Ko-penhagena in Prage še z.vem ropot vojaških škornjev in salv krvnikov. Ljudje, ki so dajali orožje včerajšnjim eses-ovcem, pa z največjo mirno-njo izjavljajo, da skrbijo za «evropsko varnost». Lahko bi ;e nasmejali, če ne bi bilo v ozadju toliko krvi in toliko solza. Evropski narodi ne vidijo svoje rešitve niti v obnovitvi Wermachta, niti v ustvaritvi novih vojnih koalicij, niti v razkolu Evrope na dve popovi-ci. Evropski narodi hočejo, da bi bila Evropa podobna vrtu, ne pa vojaškemu taborišču, da njenih poti ne bi sekala bodeča žica. da bi o njeni usodi odločali sami za okroglo mizo, ne pa da bi o njej odločali za zaprtimi vrati kabinetov Novega sveta. Z radostjo so vsi Evropejci sprejeli znake gospodarskega odelovanja med državami Zahodne in Vzhodne Evrope. Se pred kratkim so ameriški politiki in poslovni ljudje smatrali, da bodo lahko preprečili tako sodelovanje. Delo gospodarske komisije OZN za Evropo je pokazalo, v koliko so bili ti računi neutemeljeni. Vrsta sporazumov, že sklenjenih ali pa samo predvidenih, priča, da zdrav organizem premaguje bolezen. Evropski narodi hočejo trgovati drug z drugim, čeprav bi se to slabo odrazilo na živčnem sistemu lega ali onega kongressma-na. Francozov ne bo motila pri nakupovanju šlezijskega premoga okoliščina, da je Poljska ljudska demokracija, Angležu pa ne bo nerodno ob zavesti, da sovjetski mangan pridobivajo ljudje, ki jih ni mogoče proglasiti niti za kon-zervativce, niti za Opozicijo njegovega veličanstva. Evropejci se prav tako veselijo poživitve kulturnih stikov. Dobro je, da bodo Moskovčani kmalu videli Molierjevo gledališče. Parižani pa lahko obču- IS Leningrada, Prage, Bud|_-šle. da so se ljubitelji v Zahodni Nemčiji sezn igranjem sovjetskega vir| Upajmo, da je to samo tek, da bomo v Moskvi razstave francoskih sliM V ok in Shakespearovo gledtinizac milansko opero in arhitfétrebi ske razstave Švedske injadnji zemske. Prebivalce Zak kot Evrope bo zanimalo sezfere In j se z uspehi sovjetske nfensko ne, s sovjetsko knjigo zajVeze. ’ ke, 7. graditvijo nove Valij skl i s pridobitvami češkega t|HpZ. stva. Lenih Toda najbistvenejša zaidi,j p do Evrope je ohranitev ki SH1 in bolj kot vse drugo v ziljske, rja Evropejce vprašanjelli n0\ posti njihovih dežel. Z*'če se lega je predlog sovjetski^ n legacije v Berlinu o kolel!ije y, varnosti Evrope naletel te ko topel odmev v vseh «petnih skih deželah, med ljudmjSvno i nih političnih prepričanjlsak Skupno gorje zbližuje ltva jn Evropa je preživela v tetiese dobi dve strašni vojni. Mige, misli, njenih čustev ne n'1 peor razumeti ljudje ki so vide(()tjS(v. no samo na filmskem pida, kot Bolj jasno kot kjerkoli d!ije gj se skupnost Evrope kaže jbjavlj nem stremljenju, da ok osn mir, obvaruje suverenost« nuj ke države, velike in ni4v>sve in s tem istočasno ustvaflrujtVi gan, ki bi onemogočil |ojse v prelivanje krvi. O sovjete 0r predlogu mnogo pišejo, š|ge„a govorijo, o njem razmišU* Ne bo se ga posrečilo P°f()dstu ti: zamisel kolektivne va%, Evrope se je globoko vtL|0. v zavest vsakega razuflWr’ r Evropejca. Pot od PrveSaji'ebšči jekla do zgraditve hiše !rj|s’g. da ni lahka, toda mi sm0|o[k]OI pričani, da se bodo kotlarn i evropske države združili v’ -ohranitev miru, za zagotoli varnosti vsake države it)! Pro ke hiše. Organizacija ramb "Tei. evropske|Vetne icKtivne varnosti m napc-j p proti drugim delom svetaji,, sprotno, vsak miroljubi’Ls, ” meričan ali Kitajec, ali p' lec, ali Indijec je zaintv ran na tem, da bi bil bo ‘N v Evropi zagotovljen: Ne "'V c enkrat je vojna, ki se jti čela na evropskih polji r zajela ves svet. Morda Wje prebivalci New Yorka n|ta|j do, kaj se skriva za bese*ije. «evropska kolektivna v a r v ,,,. ( — vsi časopisi namre4t6/ ^ smatrajo za svojo dolft pmsvetljevati čitateljev. gi jih raje držijo v nez0|(] %uj< Hale toda resnica bo prej anhy,. . prišla do daljnih farm Ne^|.s^11 ih takrat bodo Aitič-rffjtj, ^ uvideli, da je Evropa, z.d1 na v obrambi varnosti S' držav, jamstvo miru za človeštvo. ILJA EHRENBl'f (Nadaljevanje sledi) . GO ‘tras |%ds P!*0|> r?. < N n Tako so nemški piloti Luttwa Me pripravljali v zadnji ,MijCe bombardiranja angleških mest. Prejšnji sovražniki posla,ior,J)( danes zavezniki angio-amenskega imperializma, ki jih j'titr krinko EOS postavlja zopet na noge in jim daje v roKyii.iou strašnejše orožje za uničevanje človeštva. 'ta,kl U Z/4 VSAKOGAR NEKA BREZ BESED * * * MED PRIJATELJICAMI «NO, kaj se ti zdi moja nova slika.» «Prekrasna! Takšna bi morala v resnici izgledati.» * * * POZABIL JE BIL... NEZNANEC pade v vodo in se začne potapljati. Na njegove krike na pomoč skoči nekdo v vodo in ga le s težavo reši. Ko pride utopljenec zopet k za- „ t : r- r\T ra nbfilzirAO in -7,n vesti, se ozre naokrog in začuden vpraša: «Kje ipa sem? Kaj se je pripetilo?» «Padli ste v vodo in skoro bi se b,il.i utopili» — mu pojasni njegov rešitelj. «Oh, jaz ibedak» — se udari z dlanjo po čelo utopljenec. «Popolnoma sem pozabil, da znam plavati». * * * NEKAJ NI V REDU MOZ, ki je ravnokar pokusil prvo jed Pri kosilu, pogovori iro-nično svojo ženo: «Ali si gotova, draga, da ni morda v tvoji kuhinjski knjigi kaka tiskovna napaka?» o "»»iz ,Jt>0 ij “otre h 'iti "«•to n Ter ,i 'htke IZNAJDLJIVOST MATI že nekaj časa op' štiriletnega sinčka, ki leži V niči, obrnjen na hrbtu, in ( nehotna prepeva. Cez neka! se obrne na trebuh in nad8 cetn s petjem. ‘‘O -, Začudena mati ga končno Ilo ša: «Kaj pa vendar delaš Pep i, 4,< «Gramofonsko ploščo sVn'kij: mamica» — odgovori sinček1«1 ti, ; * * * Je Vi eti "Ode Tiča, '»re, NI BIL PO MERI PRI zastopniku tovarne rnoibilov se zglasi klient, dan prej kupil v resnici n dvosedežni avto in pravi: «Želim, da mi takoj zaifi6! vsa štiri kolesa in da mi mesto teh večja.» «Cernu pa hočete menjat' lesa?» — ga začuden vpraSa stopnik. «Da, menjati jih hočem i» morajo še enkrat višja rem več trpeti, da mi 'vsalv .. vtakne glavo v avto i:i zači1! b0(j( jati name.» * * * ZAKAJ TAKO LEPE V 'he,, «TVOJA mačka pa ima , . Mici izredno lepe barve» — s, HI n al, *, 1 :,. L*. : i „ i : : - - i • «idr fin. "saj Jl^en 1 rij ■ ‘i 1 tepe Udi vc» , dl neka ljubiteljica živali n a' svoji znanki. «To pa ni nič posebnega» govori znanka. «Moj mož r kar in v svoji raztresenost!,] dar ne pazi, kje obriše svd Piče.» * * * NI IMEL SILE «Gospod, z vašim list-K»', lahko vozite samo z naV3. vlakom, nikakor pa ne z J -, vlakom» — opozori sprevj(, b0( '"t«, b» s lhrn ,Jes "e», "0p "Ut, "Je Tei, 'ten potnika, ki povsem mirno brzovlaku. ! '»j, «Nič zato» — odgovori f0" «Kar recite strojevodji, % "e, vozi počasneje. Saj niihP ko bene sile.» tona preorani isrednie prosvetne organizacije «let, d: e na ■. Budi itelji i sezn; iga viij samo ______________ loskvi h slitj V okviru nameravane reor- svet, in - ... odseki, ki jih po po-gledtànizacije ljudske prosvete, o 'trebi ustanavlja, spreminja ali arhitvotrebi katere smo pisali v ske inkdnji številki «Dela», naj bi :-e Zale kol prvi izvedel preustroj ilo sezjsrednje organizacije — Slo-ske nìènsko - hrvatske prosvetne ligo zajVeze. V ta namen je za 13. ju-ve Va(ij sklican izredni občni zbor ukinja tajništvo. Poenostavljen je tudi način razsojanja morebitnih sporov; namesto dosedanjega voljenega razsodišča bosta sporni stranki določili vsaka po dva svoja zastopnika, ti štirje pa si bodo kega tlHpz. kjer bodo delegati včla-1 izvolili petega kot predsedm-ienih prosvetnih društev pre-sjša zajcih predloge glavnega odbo-anitevjj SHPZ, iznesli svoje pomi-ugo vzjkke, morebitne spremembe •ašanjčlli nove predloge, odgovarja-:žel. Zlče sedanjim stvarnim potre-ivjetsMgm naše prosvetne organiza-o kole#ije vodstvo SHPZ je prav za-ìletel «adì tega organiziralo po pro-vseh petnih društvih in v «Delu» ljudmpvno diskusijo, v kateri lahko pričanijsak član prosvetnega dru-ližuje Uva in vsak prosvetni delavec la v Vnese svoje pripombe in pred-ojni. Jipge. ' ne nl;. Reorganizacija osrednjega ;o videp)(|stva |juc|ske prosvete izha-em pl%, kot je razvidno iz resolu-rkoli niije glavnega odbora SHPZ, kaže p'javljene na drugem mestu. da ofe osnovne predpostavke, da ;renos» nujno decentralizirati ves in naskrosvetni aparat. Prosvetna U5tva|,-us.va naj j,; prevzela v bo-ogočil Inče vse ali vsaj glavno bre-sovje%e organizacijskega in upravi0! s1 nega (jeia za SVoj delokrog, razmis j tako ostalo osrednjemu ulo Po1 dd.stu na razpolago več časa ”e va’'i moči za pravo prosvetno iko vt|0|n. pre(javanja, priprava not, razufi Str in drugih prosvetnih po-prvega rebš.čin. strokovna pomoč i-hiše Žalskim, pevskim, godbenim, m smo oik|ornim in drugim skupi- h -°i!arn- izobraževalni tečaji, član-zdiuziij v ^as0pt3ju javne diskusije z a go to i pr0Svetnih in narodno o ave vprašanjih; skratka, "tej, odločnejše vodenje pro- ropske i nape1 i sveta ‘v6lne politike kot doslej. Preosnova osrednje prosvet-. ,-'e.organizacije temelji na poe- .•oljubi i0stavitvi dosedanjega apara-a 1 (f < Po osnutku novih pravil, ■?a'n s' bo predložen občnemu zbo- bil Oj-, , Ne .Haadejo od dosedanjih orga-1 Se .'f’v SHPZ izvršni odbor in 1 ,HP° Jl’htìsije za posamezne seklo-n, a ,']■** dela. Tako bi v bodoče o- riCrì n‘tii , J.Sh organi osrednje orgamza-a e T'ie; redni odn. izredni občni la V3tP0r delegatov prosvetnih dru-lEimie £te / |50l najvišji forum, ki na-0 . °f8zUje smernice dela, voli o-- eV'JSla'e organe ter dokončno od-■ neZ|il"Ža 0 vseh vprašanjih orga-Me' iZi*(-'ije; nadaljnji organi so; ‘ tjjj^vni svet in nadzorni odbor, / e J?il ju voli občni zbor, tajni-Pd’ ' /'Vo; ki ga postavlja glavni p v diskusijo in odobritev, tosti s ru za N- 4 ka. Proti odločbam vseh organov je dovoljena pritožba na neposredno višji organ in, v poslednji stopnji, na občni zbor. Ta poenostavljen aparat pa nujno zahteva večjo povezavo dela vseh članov določenega organa, poleg tega pa mnogo večjo iniciativnost in osebno odgovornost vsakega posameznika. Tako bo moral biti vsak funkcionar osebno odgovoren ne le za točno izvedbo vseh odobrenih načrtov, marveč tudi za to, da iznese na pristojnem mestu vse predloge in načrte za izboljšanje dela v svojem področju. Ti načrti in predlogi morajo biti preučeni in odobreni na skupnih sestankih posameznih organov: občnega zbora, glavnega sveta, tajništva ali odsekov, ki so pristojni za njihovo odobritev. Iz te poenostavitve aparata pa izhaja nova nujnost. Namreč ta, da morajo vsi izvoljeni funkcionarji vseh organov nuditi več stvarne pomoči o-srednji organizaciji, torej ne samo z nasveti in predlogi kot doslej temveč tudi s konkretnim delom na terenu (predavanja. članki, obisk in nasveti društvom, pomoč - dramskim, folklornim in drugim prosvet-nif„ skupinam itd.). Na ta način bi se kljub znatnemu zmanjšanju birokratskega aparata mnogo povečala storilnost dela osrednje organizacije. kar bi nedvomno ugodno vplivalo na razvoj in delavnost vseh prosvetnih društev. Ta učinek bo še mnogo povečan, ko bodo prosvetna društva prevzela vso skrb za svoje organizacijske in upravne posle. Končno še nekaj o imenu prenovljene vrhovne prosvetne -organizacije. Glavni odbor 'e predlagal naj bi se preimenovala v «Slovensko ljudsko prosveto». To ime bi predvsem odpravilo vsakršne dvome m zmede, ki so obstajali doslej, ko titovci imenujejo svojo prosvetno organizacijo z nazivom «SHPZ», kot se imenuje naša. Poleg tega pa naziv «Sloven- ska ljudska prosveta» mnogo bolje opredeljuje bistvo in namen naše osrednje prosvetne matice, ki goji napredno ljudsko prosveto. Tudi naziv «hr-vatski» ne odgovarja dejanskemu stanju, ker zaradi znanih razmer v coni B naša organizacija ne more izvajati svojega poslanstva med Hrvasti STO. S tem se seveda nikakor ne odpovedujemo temu delu našega ozemlja in našega ljudstva, nasprotno smo prav mi tisti, ki se edini dosledno borimo za ustanovitev STO, ki nam edino jamči popolno narodno enakopravnost in neoviran razvoj napredne ljudske prosvete. O v eh teh predlogih bo dokončno odločal izredni občni zbor SHPZ. Vsi ljubitelji slovenske kulture in prosvete pa so vabljeni, naj s svojimi predlogi izpopolnijo in izboljšajo predlagane načrte. mm KAJ NE PREMIŠLJUJE...? SOVJETSKI ZGODOVINAR UDALJCOV O POREKLU SLOVANOV Nastanek ukrajinskega in beloruskega naroda 7. Torej stara Rus’ in njeni predniki so bili starodavni gospodarji svoje zemlje. V svojem kulturnem razvoju niso zaostajali za ostalimi plemeni in narodi osrednje in severne Evrope; v teku zgodovine so ‘zgradili svojo politično in kulturno samostojnost in se branili pred vsakim napadom: južnih nomadov v stepah, nemških «križarjev», Švedov in Poljakov, ki so v preteklosti večkrat osvajali prvotno rusko ozemlje. Tatarsko osvajanje je razbilo politično in kulturno enotnost staroruskega naroda. Njegovo zahodno in jugozahodno ozemlje je padlo pod oblast litovske in poljske države in v leku svojega posebnega zgodovinskega razvoja položilo temelje Belorusiji in Ukrajini, dočim se je severovzhodna Rus’ strnila okrog 'Moskve in postopoma ustvarila svojo nacionalno državo. Politična razdvojenost, ki se je ustvarjala že v času fevdalne razcepljenosti Rusije in se POMEN TRGOVINSKEGA PROMETA ZA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO Tržaško pristanišče je treba zaščititi s primernimi ukrepi Politika ZVU odvrača promet od našega pristanišča - Zaradi te politike se promet iz naravnega zaledja vedno bolj usmerja proti Hamburgu, Bremenu in Reki Naraščanje gospodarske krize in nota od 8. oktobra, ki je predvidela bodoči prihod italijanske pojavu upadanja docela brezuspešna, češ da se češkoslovaška in Madžarska vedno bolj usmerjata elitnim gospodarskim krogom nujno potrebo po preučitvi bodoče gospodarske politike in ukrepov za ponovno poživitev našega gospodarstva. Cim pa se- je začelo preučevati vprašanje bodoče gospodarske politike, so prišla na dan globoka nasprotstva med industrija in pretežno večino trgovskih krogov. Poglejmo v čem obstajajo pravzaprav ta nasprotstva, oziroma dve nasprotujoči si tezi. Tržaški industrija trdijo, da je krizo, ki se poraja v trgovinskem prometu, pripisati faktorjem trajnega značaja in da teh faktorjev ni mogoče odpraviti. Industrijski krogi pravijo, da bo trgovinski promei še upadel in da je borba proti ENBl11 sledi Ì ResoLucun go shpz Objavljamo resolucijo GO SHPZ. o kateri naj vsa včlanjena PD razpravljajo na svojih sejah. Ob tej priliki vabimo člane PD, naj aktivno posežejo v diskusijo in naj po možnosti napiSejo svoje intervencije ter jih dostavijo vodstvu SHPZ, katero tio poskrbelo žn to, da bodo Pravočasno obljavljene v našem listu. 0 nalogu GO, ki je na sejah 27, r i„. t 3. 4. razpravljal o e(,rsanliacije shpz, in potrebi PD, le ■ | ! to Pooblaščena komisija na poii-l ,g‘ poročila in diskusij povze-8 sledeče z a k 1 j u C k e : ,,ugotavlja, da ugled in vpliv I med Slovenci vedno bolj ytasča, ker vidijo v njej edino reds*aunico napredne ljudske ill^itre in dosledno braniteljico Vanii i koristi tržaških Sloven- :ai UST isa op' ^ j'E. obenem pa kot edino sloven- .. (s 0 nnpredno organizacijo na Tr- ost>CSiCem’ ki uiiva Priznanie in ' ** imparo slovanskih narodov. Ven- obs,0-i> u našem naprednem r .Juvanju še vedno veliki nedo-ki ovirajo razmah slovcn-'■ ljudski prosveti. Da vsestran-0 okrepimo našo prosvetno or-Nzncijo ter da pomnožimo in č boljšamo njeno delovanje, je mrebno p0 soglasnem mnenju t SHPZ temeljito reorganizi-"ti celoten prosvetni ustroj in -louanje. .Temeljno vodilo mora biti u- 'lovita decentralizacija proti nad» petnega poslovanja z okrepitvijo mtno'i,0 111 n Ì ho v ih odborov, da bodo aš PeP$ st(inju sami opravljati organi--o ^‘jsko in upravno delo v lastnih sinče , S tem bo odvzeto osrednjemu .'Wstou veliko breme, za katero J* 'doralo doslej žrtvovati prete-,.'li del svojega časa in naporov, '"u bo tako omogočeno, da po-v ei' vse svoje sile odločnemu kulturne politike ter res-"emu prosvetnemu delovanju redavanja, pomoč u dramatiki, itd.). „ ,n namen je potrebno pred-'Il t'e°rganizirati osrednjo pro- leži v i. in i>1 neka) ERI larne eni, ilei m» ravi: zanie| i mi jat* vprai* ti di k n i V !em i*1 a. Ne i vsaH u zač*1 E B> ima ei-io organizacijo - SHPZ. Ker PD prevzeli ves a'i Osa° °ab0ri - - -------— — — jj s[avni delež pri organizacij-r(rXjm in upravnem delu PD, S(? (l°sedanji obsežni birokrat- aiti >l(ido*>Clrat osredn-,e organizacije b0 trtesti z novim, gibčnejšim, ki hir^°So^en voditi slovensko kul-hoiitiko na Tržaškem in se -» — s! 'ali n a? egfi' enos*! '*es "ul“,K:o na Tržaškem in se e svdJ' fig,,, Posvetiti pravemu prosvet-'io„ " ^eiu. Od dosedanjih orga-(aiCo nOijs !,a občnem zboru in naj-irn° *lede naziva organizacije, ki naj odgovarja njenemu bistvu in namenu. GO predlaga novo ime 'xSlovenska ljudska prosveta». Dalje je nujna tudi preosnòva in okrepitev PD in njihovih odbo-ov. ki naj se izvede vsaj do konca tekočega leta in za katero je treba najti najprimernejše, krajevnim potrebam odgovarjajoče načine, da bodo dovedli do trajnega zboljšanja prosvetnega de-'ovdnja. Med temi nakazuje GO kot najučinkovitejše sledeče: 1. združitev dveh ali več sosednih PD v novo PD z enotnim delovanjem, skupnim odborom in 2lavnim sedežem; po krajevni potrebi pa se v posameznih vaseh ali mestnih predelih na področju PD lahko odprejo pomožni sedeži, izvolijo pododbori in delujejo posamezni odseki (knjižnica, čitalnica, dramska, folklorna ali druga skupina), povezani z enotnim odborom PD. 2. razširitev področja delovanja PD na kraje, ki ne spadajo pod nobeno PD ali vsaj ne aktivno. 3. vzajemna pomoč med sosednimi PD, po kateri naj se določena delavnost okrepi v onem PD, ct ima lepše možnosti, s sodelovanjem članov sosednega PD, ki samo ne bi moglo uspešno razvijati tega delovanja. 4. Razširitev PD s pritegnitvijo najširših plasti prebivalstva v PD in k prosvetnemu delovanju. V ta. namen naj se spremeni tudi dosedanji sistem razdeljevanja izkaznic in članarine, ki naj se v bodoče pobira v obliki prostovoljnih prispevkov. 5. okrepitev odborov PD s pritegnitvijo novih ljudi po možnosti tudi takih, ki stoje izven demokratičnega gibanja in ki se strinjajo s programom PD. pd se morajo čimprej osamosvojiti v organizacijskem in upravnem pogledu, da bodo mogla dobivati čim izdatnejšo pomoč osrednjega vodstva v pravem prosvetnem delovanju. 6. Poživitev in izboljšanje predvsem onih panog prosvetnega delovanja, ki imajo stvarne možnosti razvoja. Kot temeljne delavnosti, ki jih je možno razviti v vsakem PD, je treba smatrati knjižnice in predavanja. 7. Finančna okrepitev PD potom prireditev in raznih drugih pobud, je bistvene važnosti za uprave v Trst sta narekovali vo- j /c prekinitvi trgovskih odnosov z Zapadom. Toda vsakdo, ki le novršno sledi razvoju trgovskih odnosov med deželami ljudske demokracije in Zapadom, se bo brez vsake težave uveril, da je teza industrijskih krogov o neizogibnosti upadanja teh stikov povsem iz trte iztisnjena, torej nerealna O tem nam najbolj zgovorno pričajo številke o porastu trgovskega prometa zalednih držav češkoslovaške in Madžarske skozi naše pristanišče, ki bi se gotovo še bolj dvignil, če ne bi obstajala cela vrsta ovir, postavljenih od strani okupacijske oblasti. Ali postavljajo morda industrijski krogi to svojo tezo v dobri veri? Nikakor ne. Za tem stališčem se skrivajo določeni interesi industrijcev, ki so bili vedno in so seveda še danes docela v lavskrižju z interesi našega meda. Ne smemo namreč pozabiti, la. gre za določene močne skupine italijanskih industrijcev, ki iih v Trstu zastopajo voditelji tržaških industrijskih podjetij [Rl. Slednji si že od leta 1915, stalno prizadevajo, da bi nevtralizirali funkcijo, ki jo ima Trst. s svojim pristaniščem. Navedeni industrijski krogi imajo ves interes, da razširijo določeni del svoje industrije po vsem Sredozemlju in, seveda, če mogoče tudi še dalje. Ta svoja prizadevanja, ki so na škodo Trsta, so nadaljevali za časa in ob vsestranski podpori fašizma in jih nadaljujejo še danes, tokrat ob podpori okupacijske oblasti. Kakšno pa je stališče trgovskih krogov, posebno tistih, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino? Gornji krogi imajo povsem drugo stališče, drugo tezo, ki se popolnoma razlikuje od teze industrijcev. Življenje tržaške trgovske buržoazije je bilo namreč vedno nerazdružljivo povezano z razvojem in procvitom trgovinskega prometa. Ti krogi trdijo, da je funkcija Trsta, kot posrednika še vedno veljavna. Trgovinski promet, še vedno obstaja in tudi narašča. Da bo pa naša luka lahko vršila svojo funkcijo, so po- uspešen razvoj PD in njegovega letovanja. Bodoče osrednje vodstvo mora vnaprej nuditi še večjo pomoč PD. posebno v prosvetnem delu, v času reorganizacije PD pa tudi v organizacijskih vprašanjih. U-benem z okrepitvijo dosedanjih prosvetnih panog, naj bodoče vodstvo začne z novimi, zlasti z nožu m izobraževalnim delom (tečaji itd.). Tako prenovljene prosvetne organizacije. — osrednja in terenska — naj se še pogumneje lotijo široke prosvetne politike v namenu združitve čim večjega števila Slovencev v obrambo osnovnih narodnih koristi in pospeše-vanja kulturne rasti tržaških Slovencev. Iz tehničnih razlogov je ta teden izpadel najavljeni članek o delovanju mi j ske občinske uprave. Objavili ga bomo v prihodnji številki. trebni razni ukrepi, kar se tiče carin, tarif in trgovskih sporazumov. Potrebni so torej taki ukrepi, ki bodo obvarovali Trst pred nevarnimi tekmeci, kot so Hamburg. Bremen in Reka. Od naše strani se docela strinjamo s stališčem, oziroma tezo trgovskih krogov, čeprav se ne strinjamo v celoti z nekaterimi njihovimi zahtevami. O obstoju in razvoju trgovinskega prometa med Vzhodom in Zapadom ne more biti pač nobenega dvoma. Toda na žalost se ta promet vedno bolj usmerja na Hamburg in dru-°am. Usmerja se pač na luke, ki nudijo boljše pogoje in olajšave. In pri tem jih prav nič ne moti, da prihaja blago iz Madžarske, Češkoslovaške ali katere koli druge socialistične dežele. Le v Trstu se še vedno vodi od strani VU taka politika, ki odvrača promet od naše luke. Zaradi tega je treba te probleme postaviti v pravo tuč, razpravljati je treba, kako se bodo rešili. Potrebna pa je čim širša podpora vsega javnega mnenja, ker le z združenimi silami bomo lahko bolj odločno zahtevali uresničitev takih ukrepov, ki bodo vrnili v polni meri Trstu njegovo tradicionalno funkcijo. Ne smemo tudi pozabiti, da je od tega odvisen bodoči procvit drugih panog, kot plovbe, ladjedelniške industrije, zavarovalnic, denarnih zavodov, obrtništva ter male in srednje industrije. lam TURISTIČNI IZLETI ZA POLJSKE KMETOVALCE Združenje za vzajemno pomoč med kmeti organizira vsako leto turistične izlete, katerih se udeležuje tisoče kmetovalcev. Na teh izletih obiskujejo kmetovalci tudi tovarne, poljedelska podjetja ter strojne in traktorske postaje. Lansko leto se je preko 600 tisoč kmetovalcev udeležilo izletov, ki jih je organiziralo Združenje in prisostvovalo gledališkim predstavam, kon- certom, športnim obiskalo glavna središča Poljske. tekmam ter industrijska SISTEM OGREVANJA MESTA STALIN V AROS NA MADŽARSKEM Paralelno z graditvijo jeklarne «Stalin» se razvija prekrasno mesto Stalinvaroš, namenjeno delavcem jeklarne, ki se bo razprostiralo na površini preko 300 hektarov. Mesto je zgrajeno po najnovejših urbanističnih predpisih. Zračne in sončne hiše so o-premljene s tekočo vodo, plinom in električno razsvetljavo, s kopalnicami in centralnim ogrevanjem. Da se obrani pred dimom tovarn, je bilo mesto zgrajeno severno od jeklarne na način, da veter, ki pogostoma piha, očisti zrak. Med mestom in jeklarno pa je bil nasajen gozd v širini enega kilometra. Izdelan je bil tudi načrt za mestno centralno ogrevanje tako, da bo para iz turbin termo električne centrale ogrevala vsa poslopja mesta. Ta sistem ogrevanja bo omogočil, da bo delavcem dano na razpolago racionalno in nadvse udobno ogrevanje po relativno nizkih cenah. je sedaj izoblikovala, je okrepila etnične in kulturne posebnosti poedinih pokrajin staroruskega naroda, ki so nastale od poedinih plemenskih zvez vzhodnega slovanstva. Predniki beloruskega naroda so bila stara vzhodnoslovanska plemena Dregoviči (ki so živeli v Polesju), Radimiči (ob reki Sož) in deloma Kriviči ('Potočki), dočim so osnovo ukrajinskega naroda sestavljala stara plemena Poljanov, Vo-linjanov ali Bužanov, Hrvatov (v Prikarpatju), Tivercev in Liličev — na jugu. a delno Se-verjanov (ob Desni in Sejmu) ter Drevljanov (sosedov Poljanov). Predniki Velikorusov so bila severnovzhodna plemena Krivičev (ob gornjem toku Dnjepra, Zahodne Dvine in Volge) in Vjatičev (ob gornjem toku Oke), kakor tudi priiljmenskih (novgorodskih) Slovanov. V teku političnega združevanja okrog Moskve in borbe za neodvisnost si je prebivalstvo severnovzhodne Rusije izoblikovalo posebno nacionalnost. Kasnejša borba za ohranitev in razvoj nacionalne neodvisnosti je še bolj okrepila kulturno posebnost poedinih delov stare Rusije, se je pa ohranilo verovanje v enotnost porekla in v vzajemne bratske zveze. Nastanek samostojnega nacionalnega beloruskega in ukrajinskega jezika se opaža že v XVI. stoletju. Ze prej. t. j. v XIV. stoletju so nastali pojmi «Velika», «Bela» in «Mala» Rusija (U-krajina). Tako je razpadel staroruski narod v dobi kijevske države na tri bratske narode: na beloruski. velikoruski in ukrajinski narod. Vsak od njih ima danes svojo državo v sestavu velike Sovjetske zveze, vsak od njih razvija svojo kulturo, nacionalno po obliki a socialistično po vsebini v tesnem bratskem objemu med seboj in z drugimi narodi Zveze, v složni zmagoviti borbi za komunistično družbo. A. D. UDALJCOV Konec. (Iz sovjetske revije «Voprosy istorii») (Ostala nadaljevanja smo objavili: 1. nadaljevanje v številki od 3. aprila, 2. v številki od 10. aprila, 3. v štev. od 17. aprila, 4. v štev od 24. aprila, 5. v štev. od 1. maja, 6. v štev. od 15. maja) PREBIVALCI MARSHALLOVIH OTOKOV ZAHTEVAJO KONEC ATOMSKIH POSKUSOV Skupina prebivalcev Marshallovih otokov je zahtevala od Sveta Združenih narodov za zaupno upravo takojšnji konec vseh poskusov s smrtonosnim orožjem na otoku. Marshallovi otoki spadajo med tista ozemlja v Tihem morju, ki so pod zaupno upravo OZN ter jih za OZN upravljajo Združene države. Posledice zgrešene politike okupaci skih oblasti. Tržaški delavci morajo iti po sveu'_), ker zanje ni dovolj dela v rodnem mestu. V kratkem razdobju so odpotovale tri skupine delavcev v Avstralijo. Na sliki: odhod zadnje skunine Plemenitaši so si neprestano prizadevali, da bi si zagotovili čim več dohodkov. Poljski pridelki so predstavljali poglavitni vir teh dohodkov. Zato so silili podložnike, da so jim krčili gozdove in izsuševali močvirja ter tako pridobivali nova rodovitna zemljišča Tudi v tem graščaki niso upoštevali tega, kar je bilo zapisano v urbarjih. Samovoljno so zahtevali od podložnikov vedno več tlake. Tlaka je bila silno težko breme za podložnike. Bila je tudi silno velika. Ko je cesarica Marija Terezija izdala nove tozadevne odredbe, je določila med drugim, da ta ne sme znašati nad 156 dni na leto. Iz lega se da sklepati, kako velika je morala biti v času kmečkih puntov. Prizadeti kmetje —- podložniki so se sicer od vsega začetka protivili samovoljnim zahtevam graščakov, toda zaman, ker, kakor smo že omenili. v listih časih so imeli graščaki vso oblast v svojih rokah. * * * Prvi kmečki upori so se vneli že v 14. stoletju in sicer v Franciji. Kmalu za tem so se pojavili upori ludi na Angleškem. zatem v Nemčiji in še kasneje v Severni Italiji. Največji upori so bili v Nemčiji. kjer so se prav za prav spremenili v kmečko vojno. Do tega pa je prišlo med drugim ludi zato, ker je nova (luteranska) vera, ki se je KMEČKI PUNTI prav v tej dobi pričela širiti, oznanjala izboljšanje razmer in odpravo raznih obveznosti do graščakov in do cerkvene gospode. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da je bila cerkev v tisti dobi zelo bogata še bogatejša kot danes. Prilastila si je prostrana zemljišča, katera so bila prosta vseh dajatev. Nemški kmetje so stremeli za tem, da si prilaste cerkvena zemljišča. Zato so šli takorekoč trumoma v vojno. Na Slovenskem beležimo prvi kmečki upor leta 1478. v Ziljski dolini na Koroškem. Toda ta upor je bil zgolj krajevnega značaja. Kmetje-tlača-ni so se uprli gosposki, ki ni spoštovala urbarjev. Ta upor so imenovali «punt». Beseda je nastala iz nemške besede Bund, kar pomeni zveza. To nam potrjuje, da je že v tistem času bila razširjena tudi po Slovenskem kmečka zveza, ki je bila prav za prav duša vseh uporov, bodisi v naših krajih, kakor tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod. Leto 1515. pa so izbruhnili upori po vseli slovenskih deželah. Sledil je še tretji in največji upor, ki je izbruhnil leta 1573. na Dolenjskem in v Hrvatskem Zagorju. Sele ta upor je bil bolje organiziran in je zajel širok razmah. Vodila sta ga Hrvat Matija Gubec in Slovenec Ilija Gregorič. Po daljših pripravah, posvetovanjih in agitacijah se je vzdignilo 16.000 mož in fantov, oboroženih s sekirami, vilami, cepci in kosami ter se postavilo po robu graščakom. Do prvega večjega spopada je prišlo nekje pri Krškem ob Savi. Toda spopad z grajsko vojsko, ki je bila seveda do bro izvežbana in do zob oborožena, je bila porazen za kmete. V borbi je padlo mnogo upornikov, mnogo pa jih je utonilo v deroči Savi, kamor so jih pahniti grajski nasilneži. Toda kljub temu se je borba nadaljevala in dober mesec kasne,e je prišlo do odločilne bilke, v kateri pa je padlo nad 5.000 kmetov. Tedaj je bil ujet udi voditelj upora Matija Gubec, katerega so za tem usmrti i v Zagrebu na tak način, da so ga posedli na žareči prestol in mu dali na glavo krono iz razbeljenega železa. Tako je propadla veličastna borba, ki so jo tako pogumno vodili kmetje-tlačani. Propadla je zato, ker ni bila pravilno organizirana, ker ni imela o-nega širokega in močnega zavezništva z drugim razredom sotrpinov, t.j. z delavskim razredom. Tega seveda in mogla imeti, ker se je delavski razred prav za prav šele tedaj porajal kot razred. * * * Po porazu kmečke vojne in kmečkih puntov so ostali tlačani tam, kjer so bili pred njimi. Se nadalje so ostali pod rejeni graščakom. Se več; izsiljevanje se je še povečalo. Prišla je beda in pomanjkanje Turki so požigali in pobijali po naših deželah. Se in še so višali davke. Ljudstvo je bilo naveličano, zbegano, toda pomagati si ni moglo. Mnogo mladeničev je odšlo v vojno proti Turkom, mnogo jih je zapu- stilo deželo in se napotilo v mesta, kjer so bili bolj prosti nego na deželi. * * * Zaradi velikih davkov in zaradi obupnih razmer, v katerih so se takrat nahajali kme-i 'e-podložniki, je leta 1627, izbruhnil prvi punt na Tolminskem. Tedanji tolminski glavar je začel terjati davek tudi od «novin». t.j. novoiztre-bljenih senožeti, njiv in travnikov. Poleg tega je uvedel ludi užilnino na vinp. Grajski uradniki so bili brezobzirni in so zelo surovo ravnali z ljudmi. Pri izterjevanju novih davkov so bili popolnoma brezsrčni. Zato je med ljudmi začelo vreti. Začele so se priprave na upor. Jernej Mavrič, Jurij Kobal. Lenart Golja in Tomaž Kragulj so stopili na čelo agitacije. Hodili so od va-i do vasi in navduševali krnele za upor proti grajskim izkoriščevalcem. jih pozivali k puntu. Ko je glavar Dornberg opazil. kaj se dogaja, se je prestrašil. Avstrijsko vlado je naprosil. naj mu pride na pomoč. Cesar Ferdinand je res takoj poslal v Tolmin posebno komisijo z nalogo, da pretrese vso zadevo. Na podlagi poroči! te komisije je kasneje izdal razsodbo, s katero je priznal glavarju pravico do terjanja davkov od novin. Tako je tudi tokrat zmagala gospoda. (Sledi 3. nadaljevanje) M. KAPELJ VENČEK PARTIZANSKIH IN BORBENIH PESMI Nabrusimo kose Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas! Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas! «V boj za svobodno življenje!», gre klic od vasi do vasi, ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje, za nas več izbire druge ni. Na gruntih nam davno že banke sedijo, obresti in davki nam pijejo kri, od žuljev se naših pijavke redijo, zaman kmet znoji se in trpi. Oj čujte nas, mi smo prodani, oj kmet spametuj se. spreglej: zdaj plug naj počiva, le vkup vsi tlačani, nabrusimo kose. hajd naprej! Nekje je dežela, kjer vlada svoboda, kjer srečo uživata delavec, kmet, tam kmeta ne žuli nobena gospoda, kdor dela, ta uživa truda cvet. Mi bratje smo vaši .po rodu, oj kmetje, le urno na plan! Naš čas je napočil, dani se na vzhodu, že žetev je zrela, puško v dlan! ZA MASE KMETE Atomska energija in kmetijstvo V nekaterih deželah sku- se te spremembe tudi pode-šajo uporabljati atomsko e- dujejo. nergijo tudi na kmetijskem Odkritje je bilo v tem, da polju. Poskusi sestoje v tem, se dajo spremeniti lastnosti da skušajo vplivati na raz- rastlin in živali in da se voj rastlin z atomskim izža- spremenijo tudi njihove de-revanjem. dne lastnosti s pomočjo ui- Fred kratkim so v ZDA za- travioletnih in rentgenskih čeli znanstveniki atomskega žarkov ali pa s pomočjo nev-iaboratorija v Brookhavenu tronskega bombardiranja, številne poskuse na različne Ze tedaj so biologi in bo-rastiine: na sadno drevje, taniki naznanili svetu novo zelenjavo, cvetlice. Pri teh poskusih nimajo glavne besede fiziki, marveč biologi, botaniki in agronomi. Žarki na zelo kratke valove, kot n. pr. žarki Z, imajo velik vpliv na živa bitja in na posamezne organe bodisi živali kot rastlin Atomska izžarevanja pa so še u-činkovitejša, ker radioaktivne snovi izločajo zelo močne žarke, ki znatno vplivajo na vse, kar je živega. Dokaz temu so previdnost in vsa sredstva, ki jih znanstveniki in vsi, kateri imajo opravka z radioaktivnimi snovmi, uporabljajo, da jim ne bi izžarevanje škodovalo. Debele svinčene plošče, posebni svinčeni predpasniki in rokavice branijo znanstvenike pred nevidnimi škodljivimi žarki. Učinek atomskega izžarevanja poznajo prebivalci Hi-lošime in Nagasakija, sedaj pa nesrečni japonski ribiči, .vi jih je prizadela eksplozija vodikove bombe na Maršal-,em otočju. Več stokilometr- f ska razdalja ni pomagala o-, , hraniti človeškega telesa \vitnost 'n P^^tost trte n,k-Pred žarki, ki strašno učin.Uar ne smemo rezat) rep,čev od KU.ejo na vse ude in orga- , , ne. tako da je danes malo ! upanja, da bi prizadeti ja- dobo, ki bi morala nuditi stotine in stotine novih rastlin in živali, ker da so znanstveniki odkrili metodo, s katero lahko sežejo v jajce in seme, ki se združita, tako da lahko spremenijo dedne lastnosti. No, preteklo je že 25 let in človeštvo še ni dočakalo, da bi ti znanstveniki pokazali obljubljene čudeže. (Dalje in konec prihodnjič) D. K. Cepljenje vinske trte v zeleno V maju je najugodnejši Cas za cepljenje vinske trte v zeleno. Cepimo navadno v jutranjih urah in v lepem, ne prevet vročem vremertu. Nikdar pa ne smemo cepiti v mrzlem ali deževnem vremenu. Tudi v viharnem vremenu ne smemo cepiti, ker veter zelo škoduje cepičem. Pri izbiri cepičev moramo paziti na vrsto, zdravje, rodo jonski ribiči ostali pri živ-ljenju. Prav tako je izžarevanje vplivalo na živa bitja Tihe-i£Iv<> 22. MAJA 1054 NA IZREDNIH OBČINSKIH SEJAH V MILJAH IN DOLINI Soglasnost proti razkosanju STO in za prepoved atomskega orožja Samo titovski svetovalec Marc se je v Dolini vzdržal glasovanja proti barantanju - Resolucija glede razlastitev - Intervencije županov iz Milj in Doline - Titovci priznavajo hlapčevsko vlogo Tita V sredo zvečer se je sestal na izredni seji občinski svet v Miljah, ki je razpravljal in soglasno odobril dve resoluciji in sicer proti razkosanju našega Ozemlja ter drugo za prepoved atomskega orožja. Za izredno sejo je vladalo veliko zanimanje med občani, ki so prisostvovali važnemu zasedanju v velikem številu. Sejo je otvoril župan tov. Pacco, ki je prikazal resnost trenutka v zvezi z zadnjim razvojem tržaškega vprašanja. Naš svetovalec tov. Santalesa je nato objasnil predlagano resolucijo, ki je bila nato enoglasno odobrena. V resoluciji je podčrtana zahteva občinskega sveta, da pošl e OZN na STO posebno komisijo, ki naj preuči nevzdržno stanje v obeh conah in u-gotovi vzroke tega stanja. Zahteva se nadalje jamstvo človečanskih pravic in nedeljivost obeh con. Občinski svet zahteva tudi naj se da prebi- valstvi obeh con možnost, da bo svobodno izrazilo svoje mnenje o teritorialni rešitvi našega ozemlja Po diskusiji o gornji resoluciji je župan v svojih zaključkih podčrtal, da je dosežena enoglasnost pri tem važnem vprašanju konkreten izraz solidarnosti s prebivalstvom o-beh con in obenem vzpodbuda za enotno borbo priti razkosanju STO. Svetovalec Crevatin (DC) je nato predložil resolucijo glede atomskega orožja ki je bila isto tako enoglasno odobrena. Resolucija obsoja uporabo vsega orožja v vojne svrhe, še posebno pa atomskega ter predlaga velesilam in OZN naslednji dve točki: 1. splošno znižanje oborožitve na podlagi efektivne kontrole; 2. aktivno sodelovanje v mednarodnem merilu za uporabo atomske e-nergije za večji gospodarski razvoj in napredek človeštva. Tudi dolinski občinski svet ČEPRAV JE JAVNI TOŽILEC ZAHTEVAL OPROSTITEV NEGUVENA RAZSODBA proti tov. Lovrihi Prejšnjo soboto se je zaključil pred tukajšnjim sodiščem proces proti dolinskemu županu tov. Lovrihi, ki ga je — kot smo že pisali — ovadila zagrizena dolinska titovka Dora Samec, češ da jo je udaril s pestjo in brcnil v nogo. Izid procesa nas je nemalo začudil in mora povsem upravičeno ogorčiti vsakega, ki pozna titovske spletkarje in njihove mahinacije proti našim tovarišem, posebno še proti demo-kratičnim občinskim upravam. Kljub zahtevi javnega tožilca, da se tov. Lovriho oprosti, ie sodnik izdal nečuveno razsodbo s katero se naš tovariš obsodi na 1 mesec in 10 dni pogojno, brez vpisa v kazenski list ter na plačilo odškodnine in stroškov. V razsodbi se priznavajo olajševalne okoliščine provokacije in splošne. Odv. Kukanja, ki je zastopal Samčevo se je še posebno trudil, da bi ovrgel konkretne dokaze o nedolžnosti tov. Lovrih ki so jih doprinesle priče na prejšnji razpravi. Tov. Lovriho je skušal postaviti v čim temnejšo luč nasilneža, ki se je spravil na «nedolžno žrtev». Vsa verodostojnost naj bi šla seveda edini priči, zagrizeni titovki iz Doline, ki je «videla» ves potek dogodka. Odv. Bologna, ki je branil tov. Lovriho je predvsem prikazal očitna protislovja med izpovedjo Samčeve in zdravniškima spričevaloma, ki sta si tudi v protislovju. Prikazal je tudi obisk Samčeve, kot očiten namen zasmehovanja in provokacije ter napihovanje incidenta kot takega, da se vrže madež na demokratično občinsko upravo, posebno pa na župana. Demokristjani, ki so pred nekaj tedni skušali blatiti v svojem glasilu «Prori» našo tipi-avo v Dolini, so našli tokrat v titovski agenturi dobrega zaveznika. Tudi titovci so hoteli z zrežiranim procesom vreči madež na dolinsko upravo in župana. To nam potrjuje tudi Samčeva je takrat pristala na sodnikov predlog, toda že čez par dni je bila povsem nasprotnega mnenja. Očividno je prišel ukaz od zgoraj, da je treba na vsak način doseči obsodbo Lovrihe. Kljub vsemu pa je že sam potek procesa pokazal bistvo provokacije in klavrno propadlega poskusa blatenja tov. Lovrihe. Kulturna prireditev v Medji vasi Jutri, v nedeljo 23. t. m. priredi domača dramska skupina kulturno prireditev v Medji vasi. Vaški mladinci bodo nastopili s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razvalina življenja», ki so jo naštudirali pod vodstvom učitelja Dominika Faniča. Začetek ob 16. uri. je v sredo na izredni seji razpravljal o istih življenjskih vprašanjih, ki vzbujala resno zaskrbljenost med prebivalstvom. Prvi je po prečitanju zapisnika spregovoril odbornik tovariš Zuljan Just, ki je obravnaval na kratko tržaško vprašanje ter predložil resolucijo naslovljeno vladam ZDA, Anglije. Jugoslavije in Italije. V resoluciji je izražena obsodba barantanja s STO, prikazano je poslabšanje gospodarskega stanja in stalno kratenje osnovnih demokratičnih svoboščin in nacionalnih pravic v obeh conah STO. Takih krivic ni mogoče popraviti z razdelitvijo tega ozemlja, marveč samo z resnično uveljavitvijo STO, kot ga prevideva mirovna pogodba z Italijo. Občinski svet zahteva, da navedene vlade napravijo potrebne korake, da se takoj zajamčijo osnovne človečanske pravice, da se zagotovi nedeljivost obeh con z ustanovitvijo STO. Odbornik tov: Valentič je nato poudaril veliko zaskrbljenost vsega človeštva zaradi u-strahovalne politike ZDA in groženj z atomskim orožjem ter podčrtal, da se atomska e. nergija ne sme uporabljati v uničevalne svrhe, marveč za splošen napredek in blagostanje človeštva. V zaključku je predložil protest proti uporabi atomskega orožja v vojne svrhe, ki izraža željo, da bi se predstavniki vseh narodov sveta združili in se sporazumeli o prepovedi atomskega in vodikovega orožja. Tov. Ota Josip pa je predložil resolucijo, s katero se občinski svet obrača do merodajnih oblasti z zahtevo da zaščitijo koristi prizadetih kmetov, ki jim preti od strani Ustanove za industrijsko pristanišče nevarnost razlastitev zemljišč. Po predložitvi resolucij je spregovoril tov. Lovriha, ki je analiziral zadnji razvoj dogodkov v svetu, predvsem tistih, ki so povezani s tržaškim vprašanjem. ki ga hočejo rešiti v korist EOa in balkanskega pakta. V zaključku je podčrtal, da je spoštovanje mirovne pogodbe edini izhod iz tega stanja. Titovski svetovalec Marc pa se je postavil v obrambo Tita češ, da se ga preveč napada. PO DOLGEM PRIZADEVANJU VAŠČANOV IN NAŠIH ORGANIZACIJ Na Proseku so te dni otvorili otroški vrtec sliševali na domu titovsko pri čo, je sodnik sam predlagal da bi prišlo do poravnave. # Te dni je bilo že drugič najdeno na tržaških ulicah ekspio. zivno nalivno pero, ki ga vidite na sliki. Predmet je nevaren, ker lahko pri eksploziji povzroči zelo resne poškodbe. Zato priporočamo naj se nihče ne dotakne sličnega predmeta, če bi ga slučajno našel na ulici temveč naj nemudoma obvesti najbližjega policista ali pa telefonira na št. 223. Poučite o-troke o nevarnosti, ki se skriva za tem navidezno nedolžnim nalivnim peresom! Ta teden so končno le odprli otroški vrtec na Proseku. Tako se je izpolnila želja prose-ških in kontovelskih vaščanov. Dolga je bila borba za ta vrtec. Nešteto akcij je bilo potrebno napravili predilo se je uspelo prisiliti merodajne o-biasti, da so izvedle potrebne ukrepe. Naši občinski svetovalci so večkrat intervenirali v občinskem svetu. Tudi Slovensko - hrvatska prosvetna zveza je napravila mnogo korakov v la namen. O tem vprašanju smo mnogo pisali tudi v našem listu. Zato se tem bolj veselimo te pridobitve. Proseški in kontovelski vaščani pa jo bodo prav gotovo znali tem bolj. upoštevali in ceniti. Vrtec je zaenkrat le za silo urejen in opremljen-. Upati pa je, da bo tudi to vprašanje kmalu urejeno. Na vsak na-čir.. pa imajo malčki na razpolago lepe, zračne in čiste prostore, katerih bodo prav gotovo veseli. Trenutno je vpisanih v vrtec 80 slovenskih in 20 italijanskih otrok. Za slovenske malčke skrbita dve vrtnarici in ena postrežfiica. Delavci Tovarne strojev proti barantanju V petek, 14. maja je bilo zbo-rovanje delavcev Tovarne strojev :Sv. Andreja, ki so razpravljali o zakulisnih pogajanjih za razkosanje našega Ozemlja in o nevarnosti, ki jo slednje predstavlja za vse naše prebivalstvo. Zborovanje je z ogromno večino izglasovalo resolucijo, v kateri delavci izražajo svoje ogorčenje zaradi nedopustnega načina mešetarjenja okrog Tržaškega ozemlja, ki nikakor ne upošteva interesov in volje prebivalstva obeh con. Zato pozivajo vse politične struje, vse državljane, naj se združijo v odločen protest, da se prepreči vsaka kršitev načel samoodločbe in človečanskih pravic. Za rešitev Tr-sth, za rešitev interesov državljanov obeh con, za rešitev o-koliških vasi in miru zahtevajo delavci Tovarne strojev uveljavitev mirovne pogodbe z ustanovitvijo STO. V podrejeni vlogi zahteva resolucija, naj se da prebivalstvu obeh con možnost, da s pomočjo sv l ednega plebiscita samo odloči o svoji usodi. Izlef v Avstrijo Športni krožek ladjedelnice Sv. Marka organizira za 27., 28. in 29. junija izlet v Avstrijo s potovanjem preko Innsbrucka, Zeli am See, Edel-vvaissspitze in Grossglockne-rja. Cena za člane 9.200, nečlane 9.500 lir, vštevši vožnjo, potni list in hrano. Vpisovanja na sedežu, ul. Ponziana 2,1 "(Gostilna Paradiso) vsak večer od 19 do 21. Priznal pa je. da ni Tito dosleden v svoji politiki. Tega pa ie kriva zapadna politika, ki se napram malim narodom v ničemer ne razlikuje od Hitlerja. Ta politika pritiska na Tita. da mora zavzeti stališča, ki niso v interesu Jugoslavije. Ce bi Tito ne poslušal Zahoda. bi zgubil vso pomoč ZDA, brez katere Jugoslavija ne more napredovati. Vsekakor zanimiva priznanja, ki potrjujejo izdajalsko in hlapčevsko vlogo Tila. V zaključku je občinski svet enoglasno odobril predložene resolucije. Glede ustanovitve STO se je titovec Marc vzdržal glasovanja, kljub temu, da je bil izvoljen na listi, ki je imela v svojem volilnem programu ustanovitev STO. Dolinski volivci, ki so oddali svoj glas tej listi ne bodo pozabili takega zadržanja in to prav v trenutku, ko je treba čim večje enotnosti, da se preprečijo spletke proti STO. Opozorilo Te dni je hodil po Proseku-Kontovelu neki človek, ki je skušal pri tovariših in demokratih nabirati denar za «in-lernacionalistično komunistično partijo». Gre za sleparja, ki skuša varati ljudi. Zato o-pozarjamo tovariše in demokrate, da se bodo znali ravnati, če bi se jim ta slepar ponovno približal. Dva milijona lir prispevkov za 1. maj ČESTITK E — Ta teden se je rodila našemil bivšemu požrtvovalnemu sotrudnilcu . , tov. Milošu Kodriču in njegovi tovarišici Saši. ki sedaj prebivata v So/iji. ljubka hčerkica, kateri so dali ime Vihra. K temu veselemu dogodku iskreno čestitamo. Tov. Miloš je pred nedavnim z odličnim uspehom dovršil visoko agronomsko šolo v Sofiji. Tudi k temu mu prav iskreno čestitamo. Cilj v nabiranju prispevkov z.a manifestacije Prvega maja je dosežen. Naše delovno ljudstvo, od delavca do kmeta, od malega trgovca do obrtnika, študenta in gospodinje je dokazalo, da se zaveda važnosti manifestacij praznika dela za borbo v obrambo miru in svobode ter boljs'j pogojev življenja. Zato gre zahvala vsem, ki so kljub težkemu gospodarskemu stanju po svojih močeh prispevali za dosego dveh milijonov lir. Ta uspeh je tudi posledica dobrega delovanja naših tovarišev, ki so znali akcijo dobro organizirati in voditi. V vseh sekcijah se je delo dobro izvedlo, toda nekatere sekcije so se posebno dobro izkazale in presegle zadani si cilj. Naj omenimo med njimi požrtvovalne tovariše iz Boljuflca, Domja, Trebič in Opčin, ki so želi res nepričakovan uspeh. Sedaj bo treba v istem duhu kot za Prvi maj pripravili načrte" za Mesec tiska., medlem pa nadaljevali z nabiranjem prispevkov za Ljudski dom v Trstu. Objavljamo nadaljnje prispevke za manifestacije Prvega maja: ladjedelnica Sv. Marka VPRAŠANJE RAZLASTITEV ŠE VEDNO V OSPREDJU izaoei um pri pravilno rešilen ojihove zadeve Ponovna intervencija tov. Gerbca pri dr. Piccoliju - VU preučuje resolucijo in predloge obeli kmečkih organizacij - Kmetje nočejo špekulacij in ne potrebujejo mešelarjev V zvezi z najavljenimi razlastitvami od strani Ustanove za industrijsko pristanišče v Zavijali se je zastopnik ZMP tov. Gerbec v ponedeljek zopet zglasil na uradu za kmetijstvo pri VU, kjer je imel razgovor z načelnikom dr. Piccolijem. Slednji mu je sporočil, da je ponovno interveniral pri dr. Sartoriju ter obenem povedal, da merodajni urad VU sedaj preučuje resolucijo in predloge, ki sta jih svojčas poslali o-be kmečki organizaciji. Obljubil je, da bodo pri reševanju problema upoštevali interese kmetov, ki se bavijo izključno z obdelovanjem zemlje, kakor tudi glede višine cen zemljišč. Kakor zgleda je ustanova v zadnjem času baje prenehala z razpošiljanjem vabil kmetovalcem, ki imajo svoja zemljišča v Lakozvani «stanovanjski coni». Sedaj prihajajo njeni zastopniki na to področje in si le od daleč ogledujejo zemljišča ne da bi se zglasili pri lastniku ali pa šli direktno v njive. Tako postopanje je dokaj značilno. Zgleda, da je splošen odpor prizadetih le nekaj zalegel in ustanova si ne upa še dalje pritiskati na kmete, ker se najbrže zaveda ogorčenja, ki je zavladalo zaradi njenega špekulativnega nastopanja. Ogorčenje je namreč prišlo še posebno do izraza v torek, ko so se ob nekem zemljišču pojavili geometri, ki jih je poslala ustanova. Takoj se je zbrala skupina žena, ki je odločno protestirala proti nameram ustanove tako, da so se geometri kmalu umaknili." Značilen je tudi odgovor, ki ga je dal tržaški župan interpelacijam naših svetovalcev v četrtkovi številki «Giornale di Trieste», s katerim se dejansko postavlja v obrambo Ustanove za industrijsko pristanišče. Na vsak način bomo o njegovem odgovoru razpravljali v prihodnji številki našega lista. Danes pa naj še enkrat podčrtamo, da prizadetih 300 družin ne bo odstopilo od svoje pravčne borbe. Istočasno pa pri čakujemo da bodo merodajne oblasti pravično rešile to vprašanje in preprečile vsako špekulacijo in nadaljnje upropa-ščanje naših mandrjerjev. Ce se bo res pokazala nujna potreba zemljišč za stanovanjske gradnje, jih bodo znali kmetje sami prodati, brez špekulantov in mešelarjev. Se vedno nerešeno vnašanje cestarjev Pokrajinska uprava se še ni odločila, da reši težko vprašanje juridičnega in gospodarskega položaja cestarjev, ki še niso stalno nastavljeni. Gre za desetine delavcev, raztresenih po vseh občinah cone, ki že leta — nekateri že preko deset let delajo v službi pokrajinske uprave, a še vedno nimajo delovne pogodbe, niso stalno nastavljeni, ne ve se, če morajo slediti usodi gradbenih ali industrijskih delavcev ali nameščencev krajevnih ustanov in trpijo resne posledice, ker ne uživajo koristi, ki si jih ta ali ona kategorija pribori. vprašanje zamenjala z drugim, je 2. decembra odgovorila, da je zadeva «še vedno v preučevanju» in da bo sporočila, čim bo stvar opredeljena. Ta «še vedno», napisan v decembru, je bil enak priznanju, da se je že tedaj, v decembru preučevanje zelo zavleklo. Sedaj smo pa že v maju in tisti «še vedno» se nadaljuje! Kdaj bomo prišli do zaključka, ki bo končno priznal tem hvalevrednim delavcem njihove pra vice in dokončno razčistil njihov položaj kot se spodobi za vsakega delovnega človeka? 3.35C lir, sekc. Tomažič 12.415, sekc. Sv. Vid 2.000, sekc. Sv. Ivan 19.272, sekc. Skedenj (1.740, Lonjer 7.440, Fončana 10.630, celica Passionaria iz Podlonjerja 4.400, sekc. Podlonjer 4.545. sekc. Barriera 12.465. Sv. Alojz 5.100, PD Pisuni 2.590, celica iz Farnejev 1.600, vaška celica Sv. Roka 7.960, cel. Depangher-1.235, celica Fontanella 2.265, cel. Mar-tinuzzi 1.300. sekcija v Campo-rali 7.330, cel. ACNA 500, cel. Zaccaria 1.780, cel. Buttoraz 2.950, celica ladjedelnice Sv Roka 1.750, cel. Aquila 500, sekcija Sv. Barbare 949, trgovci v Sv. Barbari 3.500, celica v Plavjah 1.950, celica ladjedelnice Felszegi 1.100, PD Pečar 900. Tovarna strojev Sv. Andrej 8.610, tov. Poccecai 650. Sekcija Prosek - IContovel 2.500, sekc. Opčine 5.625, sekc Magdalena 30.000, sekcija Sv. Ana 6.150. ZD2 iz Kolonkovca 3.000, sekc. Kolonkovec 5.485, sekc. VOM 11.500, sekc. Arzenal 14.000, sekc. Sv. Vid 1 400, sekc. Barkovlje 7,500, Gismon-di 500, sekcija Curiel: Caslel-lan 650, Cerniz 750, Maffioli 900, Saksida 900, Novel 350, Urbino 100, Massi 450, Metlika 600, Colmani 800, Konik 250, Doris 850, Kramstetter 1.100, Culiat 1.985. Stanič 2000. Gaiardo N. 2.430, Domio 2.500. Dambrosi 1.800, Martini 1.070 in številni drugi s skupno vso-lo 59.945 lir. Smrtna nesreča mladeniča iz Gropade Za teden --- dni — Sobota, .22. - Emil (Milan) Nedelja. 23. - Deziderij Iželji Ponedeljek, 24. - Marija pore. Torek. 25. - Urban (zadnii f Li: str po ufi de Dt: ro za PC Torek, 25. - Urban (zadnji jec) Sreda, 26. - Filip Četrtek, 27. - Vnebohod - Mai lena Petek, 28. - Viljem. ZGODOVINSKI DNEVI 26. 1871. je bila s silo zr-Pariška 'komuna. Pobitih] bilo na deset tisoče del avi žena in otrok. 28. 1651, se je rodil Ivan Vajkj Valvazor, zgodovinar vol /lino JC rin iclro l IR u TRST II. SOBOTA: 13.30 Vaški kvin#ega N a p 16. Oddaja za najmlajše - lfoga Saint Saens: Vojaška _korač»| ta pr iz Alžirske suite - 19. PogovoL ženo - 21 Malo za šalo - flf 1Jln c tra zares - 22.15 Liszt: Koncert Fa jav klavir in orkester št. 1. NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 13. Glasba po željah -: Malo za šalo - malo zares -Koncert pevskega zbora iz Iuaxr*;i kovetj - 21. Puccini: «Manon scaut». opera v 4 dejanjih. PONEDELJEK: 18. Koncert : a preč -gleda 'njem violino in orkester - 19. Maflijy a, Dergi pripoveduje - 21.15 Rahmani«|. Koncert št. 2. za klavir in or ' ster - 22. Književnost in uillefimi nost - 22.35 Rossini-Respighi: F »vijem tastični bazar. cone enee Kodermaca - 21. Radijski odeUfrval Eugene Brieux: «Rdeča suknjt0 drama v 3 dej. - 22.45 StjelL " Sulek: Drugi klasični koncert 1,011 SREDA: 18.20 Richardson: Lfša pc ‘do. Ti Prve donska fantazija - 19. Zdravn] : vedež - 21.15 Koncert violinii\ prof. Karla Sancina - 22. K1 Ževnost in umetnost. ČETRTEK: 9. Slovenske pel : . - 15. Prokofjev: Alexander N tj skl - 16. Slušna igra - F. S. Fi j gar: «Razvalina življenja» -Koncert mandolinskega seksi t sv. Just - 19. Mamičina pravlj? 21. Dramatizirana zgodba -1 N. Tolstoj: «Koliko zemlje pot buje človek» - 22. Boris Pati6 trž d apulo: Komorni koncert. ji' PETEK: 13. Glasba po želj^lj 21. Tržaški kulturni razgled* 21.35 Nesmrtne melodije -Književnost in umetnost - 2"v .... Iz. angleških koncertnih dvor V ned ------ Vit vi Z Ital 'Anglež ervjui želeli so i®va t Post [ A) d n itioven i‘h za 'drugi lem ir j Vsi. V ponedeljek zvečer se je zgodila na Opčinah težka prometna nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. 22-lelni Željko Milkovič iz Gropade, ki je na svojem motorju vozil tudi 31-letnega Franca Žagarja iz Bazovice, je na Bazovski cesti zadel ob pločnik in izgubil oblast nad vozilom. Dočim je Žagar pravočasno odskočil in se reč il brez poškodb, je Milkovič treščil ob tla in obležal nezavesten. Prepeljali so ga nemudoma v bolnišnico, kjer je pa par ur pozneje izdihnil, ker si je pri padcu prebil lobanjo. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali na dom v Gropa-do odkoder so ga v sredo popoldne v svečanem sprevodu prenesli na bazovsko pokopališče. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov in ljudi iz sosednih vasi. ki so prihiteli, da spremijo na zadnji poti prerano in tako tragično preminulega Željka Milkoviča. 12 1 X O toia iti OPČINE Sobota, 22. maja: «Lepa toda,kg' ,, varna» (Bella ma pericolo5v Nedelja, 23. maja: «Zaliv gro^Sah (La baia del tuono). Ponedeljek:. 24. maja: se pon®ito., , Torek: 25. maja: «Mož po Sl„ 1 11 (Un marito per forza). Sreda. 26. maja: se ponovi. Četrtek, 27. maja: «Zapuščeni trcci» (.1 figli di nessuno), Petek, 28. maja: se ponovi. V tednu se začnejo predst' Ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelj ?e vj. Enotni sindikati so avgusta in septembra preteklega leta že neštetič zahtevali, naj se to stanje uredi. Pokrajinska upra. va, potem ko je prvotno to POZIV PROSVETNIM DRUŠTVOM Slovensko hrvatska prosvetna zveza poziva vsa včlanjena društva naj čimpreje določijo članske sestanke za izbiro delegatov za njen občni zbor, ki bo 13. junija ob 9. uri v dvorani Kraljič v Trstu. Pravočasno naj sporočijo dan sestanka, da mu bo lahko prisostvoval zastopnik SHPZ. Treba bo sporočiti tudi število delegatov, da bodo pravočasno prejeli pooblastila. Na sestankih naj društva razpravljajo o predloženi reorganizaciji ter zavzamejo svoja stališča, ki naj jih delegati iznesejo na občnem zboru. Izglasujejo naj tudi revolucije proli razkosanju STO. Igra «V nižavi» v Križu na prostem. Že dvakrat je morala biti zaradi dežja preložena, a jutri, v nedeljo 23. t. m. upajmo se bo v Križu končno le uresničila toliko pričakovana uprizoritev drame v treh dejanjih «V nižavi». Predstava bo, kot že prvotno določeno na Deloretv zijevem dvorišču na prostem. Za igro vlada med domačini in okoličani veliko zanimanje. Vsestranski uspeh gotovo ne bo izostal saj so se igralci in igralke izredno potrudili, da bi zadostili zahtevam igre in pričakovanju gledalcev. Pri predstavi bosta nastopila pevski zbor in godba, ki bo pred Za- četkom zaigrala nekaj koračnic po vasi. Začetek ob 20. uri. Cene vstopnicam: odrasli 100, o-troci in dijaki po 50 lir. Ker je čisti dobiček namenjen gradnji Ljudskega doma, se preplačila hvaležno sprejemajo. Pridite! Članski sestanek PD «Kolarič» pri Sv. Barbari Danes v soboto 22. t. m. bo imelo prosv. društvo «Božidar Kolarič» na svojem sedežu v Ljudskem domu pri Sv. Barbari članski sestanek. Na njem bomo razpravljali o udeležbi naših delegatov na bližnjem občnem zboru SHPZ v Trstu, kakor tudi o grozečem razkosanju STO.Začetek ob 20. uri. Članski sestanek prosv. društva v Skednju Prihodnji petek 28. t. m. bo imelo prosv. društvo v Skednju na svojem sedežu «Na igrišču» članski sestanek za določitev delegatov občnega zbora SHPZ obenem bo podano poročilo o vprašanju STO. Člani in prijatelji, pridite, da odločno izrazimo svojo voljo proti razkosanju STO! Začetek sestanka ob 20, uri. prosvetno društvo «Nabrežina» v Nabrežini bo imelo svoj ìedni občni zbor v petek 28. t. m. ob 20. uri na svojem sedežu. Poleg poročil, ki so na dnevnem redu. bomo izbrali tudi delegale za občni zbor SHPZ. Kulturna prireditev v Barkov-Ijah Drugo nedeljo 30. t. m. popoldne priredi prosv. društvo «Marij Matjašič» v Barkovljah pri Rumeni hiši za svoje člane in prijatelje zabavni kulturni spored. Ob tej priliki bomo izbrali, delegate za občni zbor SHPZ ter predložili resolucijo proti razkosanju STO. Prejšnjo soboto je zasedal Izvršni odbor SHPZ. Na sejo so bili povabljeni tudi člani Glavnega odbora. Izvršni odbor je odobril sklicanje izrednega občnega zbora 13. junija v Trstu, v dvorani «Kraljič» ter načrt za priprave. Na Občnem zboru bodo delegati obravnavali položaj kulturne organizacije ter sprejeli potrebne sklepe za njeno utrditev in za izboljšanje delovanja. Obenem bo ta občni zbor manifestacija napredne ljudske prosvete, brastva. prijateljstva in povezave z vsemi slovanskimi narodi ter z ostalimi naprednimi narodi sveta, predvsem pa z matičnim narodom in narodi Jugoslavije, Povabljene bodo tudi delega* cije iz inozemstva. Na predvečer bo v Avditoriju v Trstu kulturna prireditev, popoldne; na dan občnega zbora pa bo v Skednju na prostem vrtna veselica z nastopom zborov, godbe,baletnih skupin ob udeležbi delegacij prosvetnih društev, kamor vabimo vse občinstvo k obilni udeležbi, _ Prejšnji teden so se vršile sindikalne volitve v treh manjših kamnolomih v Nabrežini. Delavska zbornica, ki je prvotno pristala, da se udeleži volitev, je v zadnjem trenutku odstopila, ker ji niso bile -po volji dvojezične glasovnice, s čimer je dokazala svojo protidemekratičnost in svoje protislovensko sovraštvo. Delavci so v ogromni večini glasovali za Enotne sindikate. »»» V Uradu za delo so prejšnji četrtek prišli do sporazuma glede 16 delavcev, ki jih je podjetje Sbocchelli odpustilo zaradi pomanjkanja dela. Delavci so prejeli še posebno odškodnino 5.000 lir dočim se je tvrdka obvezala, da jim bo dala prednost pri ponovnem sprejemanju na delo. *** Nameščenci kinematografov so dosegli priznanje izplačila od 14 do 20 tisoč lir na račun bodočih povišanj. *** Osebje tovarne Modiano je v agitaciji zaradi nameravanega odpusta okrog 50 delavk in delavcev. *** Te dni se je na pobudo pristaniških delavcev ustanovil Pripravljalni odbor za zborovanje o tržaškem prometu. Do te pobude je prišlo zaradi stalnega krčenja prometa skozi naše pristanišče, kar povzroča občutno škodo vsemu mestnemu gospodarstvu. Zborovanje bo preučilo potrebne ukrepe, ki . naj se takoj uresničijo za izboljšanje položaja. Ker so pri tem vsi zainteresirani računa Pripravljalni odbor na sodelovanje oblasti, gospodarstvenikov, podjetij, ter sindikalnih in kulturnih organizacij. * * * Pri delu na neki novi zgradbi v ul. Soncini je 50-letnemu Mar-cellu Maranzana, bivajočem’ v ul. S. Marco 20 padel na glavo neki težak predmet. Prepeljali so ga v bolnico v zelo resnem stanju. *** V soboto se je težko ponesrečil neki ameriški vojak, ki ga je povozil avto v trenutku, ko je izstopil iz tramvaja. Ponesrečenec je v resnem stanju, ker si ie prebil lobanjo in pretresel možgane. *** V nedelj’o zjutraj je izvršil samomor Marko Vovk iz Sv. M. M. spodnje št. 776. Našli so ga mrtvega v 7 metrov globokem vodnjaku z 20 kg težkim kamnom privezanim za levo nogo. Vzroki samomora niso znani. *** V ponedeljek je 31-1etui Giordano Cosi e vac. trikrat poskusil samomor, a ga je vsaki-krat njegova mati preprečila. Najprej se je hotel obesiti, potem zastrupiti s plinom in končno skočiti skozi okno. Njegova mati je poklicala na pomoč rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Vzrok teh poskusov so baje družinske razmere. *** 44-jetni Marij .Ferluga iz ul. dei Moreri se je smrtno ponesrečil, ko je hotel polagati nekemu šoferju premakniti prikolico tovornika. Pri premikanju je nesrečni Ferluga ostal stisnjen med tovornikom in prikolico. Prepeljan so ga v bolnico z zlomljenim prsnim kosom in hudimi notranjimi poškodbami, kjer je nesrečni mož nekaj ur pozneje izdihnil. * * * V soboto se je zaključil proces proti Carmelu Sgroju, ravnate-ju družbe «Lombardo Veneta», ki je osleparil 270 družin za vsoto preko 68 milijonov lir, ki so mu jih izročile za gradnjo stanovanj. Sodišče ga je priznalo krivega sleparskega bankrota in ga obsodilo na 8 in pol let zapora, na 60.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Ker so mu pa bila zaradi amnestije oproščena tri leta in je leto in pol že odsedel, bo ostal v zaporu le še štiri letà. Oškodovanci so sprejeli nizko obsodbo z velikim ogorčenjem. * * * V dneh od 13. do 19. maja se je v tržaški občini rodilo 42 otrok, umrlo je 4f> oseb, porok :>a je bilo 53. in praznikih začetek ob 16, dnja ob 22. PROSEK Sobota, 22. m aia ob 19 30' noč bo vzšlo sonce» (Stal1 te sorgerà il sole). Nedelja. 23. maja ob 17: se novi. ij — - Četrtek. 27. maja ob 17: «vd1 ;aške dlaki» (I lupi mannari), 'četn. pod 16 let prepovedano. NABREŽINA «ov e?ova tisk,, ^ka \ ?a za to. Xan *lbov, slišen t>ar c '< lslavki relbov: “S'ansi Ulne Drav 'dUgag »n Tit Me_tro,__ barvni film. > fc„0' se ponovi. " 'Ja-ta Nedelja, 23. maja ob 16. in 2«v Sreda, 26. maja ob 20.30: .«OtFii pr, melju UU ZU.OU. «LŽW/ JI sti mi» (Perdonami). Um'") v„„ sai film. - _VSer Četrtek. 27. maja ob 16. in žfl- ,^čas se ponovi. ’ f'njaj DOLINA “ 'Nu Sobota. 22. maja ob 19 30- «‘F Ciljen zanov bes» (La furia di 11 kelvin zan). RKO film. »kc, Nedelja, 23. maja ob 17.30 ^ t ki 19.30: se ponovi. l‘a ne Sreda, 26. maja ob 19 30' «V1- (Ju 1 gov prehod» (U passo 1 »j diavolo). |: Cetr,ne™ 21 ■ maja »h 17.30 « 19.3.0: se ponovi, ,aske “dna Pa Izlet v Oglej «, Ob priliki velikega prazni N-mladine za mir. ki ga pri)'* te c mladina iz Ogleja dne 30. n^fevi] organizira ZKM STO izlet Da Sj Oglej (Aquilea) z avtopul1’1 lAlla« nom. 1 nu5 Vpisovanja se sprejemajo L? Bet, vseh sekcijah ZKM in A'se n vodstvu ZKM v pristanišč > s domu IV. nadstr. lei. 35333.C JK na vožnji 500 lir. Odhod ol> %vi uri zjutraj, povratek v Ti filo, »It pred 24. uro. SOŽALJE — V torek je d} Stefan Lovrenčič iz Trebč. ’ kopali so ga v sredo, o ve1 udeležbi vaščanov. Vaški zbof . Po stari navadi zapel za sF .. pokojniku nekaj žalostink P, hišo žalosti. Vaška celica KP potom izraza svoie sožalje lujoži družini ---------- H V Tj '“Lite ,-b 1 lilo ’.t Odgovorni urednik RUDOLF BLAZ1C (BiagP Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA. Torrebiarir3 Dovoljenje A IS hit, da ‘e K) !‘V( s $1 lik I j A L A Ul Opčine, Alpinska 83/1 nudi 10" „ popust ob priliki birme k °mž Nun ^Sn %la Si Vedno nove pošiljke PODLOG in BLAGA za moške obleke iz najboljših tovarn po vseskozi konkurenčnih cenah PERTOT trst 22 GINNASTICA 22 TELEFON 95998 ašai bai disi je ' 0] jvei dr Vse 1 So *he h s: lSQ f K K “"d, a .'»o, t6°j : S;'”: ti ti ti S č ti ti X