DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 43 Gorica-Trst, 22. oktobra 1948 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena; Posamezna štev. L. 15,-Naročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.— Poflt. 6ok. ra<5. ftt. 9-18127 Izhaja vsak petek RAZMAH Slov. dem. zveza za STO in Slov. dem. zveza v Gorici razvijata v zadnjem času živahno delavnost. S DZ za STO bo imela prihodnjo nedeljo 24. t. m. v Nabrežini veliko ljudsko zborovanje. Na dnevnem redu so važna vprašanja, nasproti katerim je treba zavzeti jasno stališče in določiti pota, po katerih se morajo razne zadeve rešiti. Slovenci na Tržaškem doživljajo dobo duševnem pre-okreta. Poštene in zavedne množice naših ljudi z bridkostjo v srcu spoznavajo, kako so jih komunisti in njihovi o-pričrUki zavajali in izkoriščali njihovo navdušenje. Sedaj, ko so si po sporu med Titom in Stalinom, skočili v lase tudi komunistični glavači na Tržaškem in se je med njimi pričela divja borba za vodilna mesta, za korita, so ljudje lahko videli, kakšnim možem so zaupali in kakšni so bili maliki, ki so zahtevali brezpogojno pokorščino. Smatramo, da bi ne bilo dostojno in ne v skladu z našimi demokratičnimi načeli, če bi se bolj potanko vmešavali v ta klati-viteški prepir in v »Demokracija priobčevali podrobnosti o godlji, s katero se medsebojno oblivajo tovarišiJ ki so do včeraj drug drugega kovali v zvezde in se v bratskem objemu kazali javnosti kot neomadeževani, junaški borci, vsi predani svojim načelom in borJM za blagor ljudstva. Naj samo mimogrede' ugotovimo: Vodja tržaških komin-formistov Vidali očita po naročilu svojih sovjet sfflt gospodarjev Babiču in njegovim zvestim izdajstvo in nasilstva, Babič pa vrača milo za drago in je v nedeljo v Skednju med drugim bral levite tovarišu Adu Slavcu iz Nabrežine, ki se je po Babičevih besedah do kraja 1943. leta skrival po Nabrežini in ga je bilo treba s silo odpeljati v partizane. Pri takih razmerah je pač naravno, da se ljudje otresajo komunističnih valptov in se oklepajo Slov. demokratske zveze, ki hoče s svojim jasnim programom in možatim naporom rešiti deželo iz nesreče, v katero jo je pahnila zlonamerna komunistična politika. Na Goriškem ic- Slov. dem. zveza v živahni borbi pri občinskih volitvah v' Gorici. S svojo smotrno in odločno politiko si je SDZ znala v deželi pridolHti ugled in priznanje. Zato vse kaže, da bo iz sedanjega volivnega boja izšla moralno in številčno ojačena. Kot na Tržaškem, tako tudi na Goriškem ljudje dobro vedo, da so velik del trpljenja, ki zdaj stisku deželo, zakrivili komunisti. Najprej sp od fašizma preplašeno prebivalstvo razpaUli z zvenečimi obljubami in ga zmedli do nerazsodnosti, potem ko s_o ga imeli v popolni oblasti, so ga nahujskali proti zaveznikom. Hoteli so privesti do zmage komunistični totalitarizem, pa so priklicali nad deželo nesrečo in revščino, ki ii ni videti izhoda. Vse to ie ljudstvo že spoznalo in se na vse krip-Ije otresa svojih zapeljivcev in zajedavcev. Toda ti so se vsesati kot pijavke v njegovo teto in ga s pomočjo sonotni-škth plačancev še begajo in strahujejo, zlasti ker nudijo življenjske prilike ob meji brezvestnežem razna teroristična sredstva. Metode, po katerih so komunisti in njihovi priganjači SLOVENCI 31. OKTOBRU VSI Nil VOLIŠČE _ Z9 ZIHDBO LIPOVE VEJICE! _ Demokracija je znamenje omike, Demokracija je vlada pravičnosti. Demokracija ■ I V V I I ■ » je luc življenja. Demokracija je vir ljubezni med narodi. Ena glavnih točk našega programa je pravična razdelitev davčnega bremena med mestom in predmestnimi vasmi in enake ugodnosti za vse kraje in prebivalce občine. Ta naša zahteva je tako pravična, kakor je res, da plačujejo Štandrež, Ločnik, Oradišku-ta, Podgora, Pevma. Oslavje in Šentmaver davke, nič manjše od meščanov, pa nimajo tistih ugodnosti, ki jih ima mesto. Nimajo plina, ni- ! majo zadostne razsvetljave, j nimajo, občinskega policijskega nadzorstva, nimajo asfalti- j ranih poti in stalnega avto-1 busnega prometa in še marši- j kaj drugega ne. Pač pa je vj mestu veliko število revežev, j ki jih občina vzdržuje seveda i tudi z denarjem okoličanov. Okoliški kraji pa kupujejo skoro vse potrebščine v mestu in pustijo tu lep zaslužek mestnim trgovcem. To točko gospodarsko - finančnega značaja. smo objavili kot bistveno točko našega programa že v »Demokraciji« od 8. t. m.. Za nami ponavljajo in poudarjajo nujnost njene rešitve tudi vse, druge stranke, ki so svoj volivni program že objavile. Slovenci v Gorici so zapostavljeni tudi kar se tiče novih trgovskih in obrtnih dovoljenj. Nove obrtnice dobijo skoro samo meščani italijanske narodnosti. To krivico je treba odpraviti in odpravili jo bomo s tem, da volimo v občinsko hišo slovenske zastopnike, ki bodo nadzirali pravično podelitev obrtnic. In zadeva stalnega bivališča? Sto in sto Slovencev ne more dobiti stalnega bivališča v Gorici, češ da je mesto že preobljudeno. Gre za Slo- vence z italijanskim državljanstvom, ki imajo po zakonu zajamčeno pravico stalnega bivališča. Ko je šlo za begunce iz Pulja ali za Italijane z juga, oblasti niso trdile, da je mesto preobljudeno. Saj je sam gospod prefekt že marsikomu odkrito priznal, da Slovencev v Gorico ne marajo niti on niti druge oblasti! Tako spoštujejo najvišje oblasti zakon. Pa pravijo, da nam ne delajo nobene krivice! Te stotine Slovencev brez stalnega bivališča pomenijo za nas stotine glasov manj pri volitvah, ker ljudje brez stalnega bivališča nimajo vo-livne pravice. Javnosti je znano, da nočejo odpreti slovenske šole v Ločnikit.' Šola vam pritiče, pravijo, toda vedno so kake ovire in je treba še novih korakov. Najtežje je zaradi prostora. Laž ima kratke noge: saj ga imajo za italijanske šole. Molčali v tej zadevi ne bomo in bomo vladi v Rimu odkrili spletke, s katerimi se dela proti slovenski' šoli in se dela krivica slovenskim učencem in učenkam. Kdor med Italijani zagovarja naše opravičene narodne zahteve, tega šovinisti o-značujejo za odpadnika, izdajalca. Zato moramo Slovenci vsekakor računati samo na lastno moč ter moramo nastopiti zavedno in odločno. Nihče ne sme od volitev izostati, nihče se ne sme izgovarjati z boleznijo, zaposlenostjo, odsotnostjo itd. Vsi morajo na volišče, tudi bolni, tudi hromi, tudi starci in starke. Vsi iim bomo pomagali, da storijo svojo sveto in važno narodno dolžnost prav sedaj, ko se naši na- sprotniki z vso silo zaganjajo proti nam: eni z obljubami, da bi nas uspavali, drugi obetajo vse mogoče, da bi nas preslepili, tretji nas pa odkrito napadajo in psujejo, vsa trojica si je pa edina v tem, kar ji je svojstvenega: izkoristiti Slovenca in ga zapeljati v zmoto, da ne pride do uspeha pri volitvah in do zastopstva v občinskem svetu. Na ta način bodo lahko še naprej, s pomočjo teh zapeljanih Slovencev trobili v svet. da je Gorica »italianissima«, ker Slovencev v Gorici ni! Vsi vemo tudi. kako ‘ti nestrpni Italijani sovražijo slovenski jezik. Mi pa zahtevamo, da nam vlada z zakonom zajamči spoštovanje našega jezika v vseh javnih uradih in zato nastavi primerno število slovenskih uradnikov. In končno zahtevamo avtonomijo s posebnim statutom, ki jo je ustavna skupščina že izglasovala in potem, na pobudo par šovinistov, za nedoločen čas odložila/ Vendar se naši sodržavljani Furlani prav v zadnjih časih vedno bolj odločno izrekajo za avtonomijo s posebnim statutom. Nismo, torej, sami, čeravno je naša zahteva neodvisna od njihove. In posebni statut bo moral stopiti v veljavo. Z ATO, DRAGI SLOVENCI IN SLOVENKE. NE Z4-MUDITE PRILIKE. KI VAM JE DANA, GLASUJTE Z^l LIPOVO VEJICO IN POŠLJITE V OBČINSKI SV El SLOVENSKE ZASTOPNIKE, KI BODO BRANILI IN ZAGOVARJALI VAŠE PRAVICE IN VAŠE KORISTI! v.i; tvaii s fitoJI V nedeljo 24. okt. ob štirih popoldne bo na dvorišču Katoliške | tiskarne, Riva Piazzutta 18, volivni shod Slov. dem. zveze, za katero | bodo volili vsi demokratični, krščanski in narodno zavedni Slovenci. j Znak Slov, dem. zveze je lipova vejica, Slovenci, vsi za lipovo vejico I m »vladali« in »gospodarili« pri nas in po katerih »poslujejo« še danes tam, kjer so na oblasti, so se ljudem zagabile. Ker jih sestanki spominjajo na razne »mitinge« iz polpretekle dobe, ko so morali dan za dnevom, večer za večerom, prenašati ploho praznih besed, ki so jih sipali nanje komunistični biriči, jih ne marajo. Če se spustiš z njimi v razgovor in jih opomniš na važnost volitev, mirno odvrnejo: »Vemo, zakaj gre. Se bomo med seboj pomenili in storili svojo dolžnost, bodite brez skrbi!« Tako govorijo volivci v podeželja in se pripravljajo, da bodo šli 31. oktobra polnoštevilno na volišče, kjer bodo oddali svoj glas za slovensko lipovo vejico. Koroški plebiscit Podpisani prosim uredništvo »Demokracije«, da blagovoli objaviti tosle moje skromno pismo: Kakor vsako leto, tako so tudi letos obhajali v Celovcu avstrijski nemško - šovinistični krogi obletnico »plebiscita«. Iz cele Avstrije so se zgrnili v koroško glavno mesto tisoči zastonjkarjev, kajti vožnja ie Inla zastonj in kakšen »Sand\vich, in »Freibier« tudi! Če kdaj, so imeli prav letos veliko politično potrebo, da se pred vsem svetom razkošutijo za »enotno Koroško«. Avstrijski zunanji minister g. Gruber je čisto pravilno ovohal, da je razkol med Titom in Mqskvo voda na njihov mlin. Saj čakajo Avstrijci na svoj »Staatsver-trag« in so lahko veseli sve-tovnopotftične konstelacije, ki je trenutno za Slovenca naravnost tragična. Leta 1934. sem bil kot jugoslovanski konzul v Celovcu priča takšne plebiscitne nemškošo-venske komedije, in vem, kako votlo prazno in brez vsake nacionalne etike je dandanes vse tisto kričanje nad bivšimi gospodarji Koroške, nad Slovenci... Kako vzvišeni nad njim so bili tisti slovenski šolski otroci in diiaki. ki so morali z bolestjo v srcu korakati zraven in veličati zmago- slavje nemških grabežljivih volkov! Po končani pur udi pa so prihajali slovenski dijaki in zavedni kmetje v naš konzulat, kjer smo na tihem vse drugače obhajali »plebiscit«...] Smelo trdim, da ie koroško slovenstvo kleno in zdravo, četudi stoji danes, včeraj, jutri ta ati ona skupina pod vplivom te ali one strankarsko politične struje. Naš živelj na Koroškem ne bo izumrl! V drugi polovici 20. stoletja narodi' ne bodo več umirali tudi najmanjši ne, ampak vstajali bodo in vstali in brleča slovenska lučka na Karavankah se bo\ razgorela v mogočno kresovanje... To so tudi slutili in še slutijo vsi pametni Avstrijci. Saj trii Se ob neki priliki dejal sam g. Schumy (Šumi!) — eden izmed stebrov »enotne nemške Koroške« tole: »Bis zur Drau Hesse sich ja\ reden!«' (Do Drave bi se dalo govoriti!) ... Kar pomeni, da bi nazadnje le sprejeli črto reke Drave kot kompromisno mejo. To je bilo leta 1934. Danes pa, ko imajo Avstrijci pred nosom strahotno poučen primer Sudetov, ko je zgodovina tako veličastno dosledno maščevala vse krivice germanstva na Potne-ranskem' iti dalje na vzhodu ter obnovila slovansko - poljsko lice prestare Šlezije, ni prav nič posrečeno zadržanje Avstrijcev v pravdi za Karavanke! Karavanke so slovenski, »grunt« iiria grunt ima korenine do pekla globoke... Utegne se jim. zgoditi, če ne sedanjemu rodu. pa čisto gotovo njegovim potomcem, da jih pokliče zgodovina pred sodni stol in poreče: »Pojdite odtod, pojdite iz cele Koroške!...« In bo nekoga ze- lo bolela krivica, ki pa bo v svojem jedru pravica! Zato ne moremo razumeti, zakaj šta gospoda Tito in Kardelj brez vsakega razloga prezgodaj zmanjšala prvotno formulacijo naših zahtev na-pram Avstriji... Tako brez potrebe metati karto iz rok. posebno pri zeleni mizi... Ali je to spreminjanje slovenski narod odobril in kje? Kaj dela ljubljanski parlament? Zakaj ne zaropota, če ie »ljudski« in slovenski? Morda pa oficielna jugoslovanska zunanja politika le preveč »Hrvatu je«, to se pravi, kar se tiče slovenskih meja? To vprašanje je obenem kritika, sai je gospod maršal Tito kritiko dovolil, tudi kritiko iz inozemstva, v svojemi govoru pred rudarji v Boru... Pravda za Karavanke, pravda za slovensko Koroško mejo,' bo tekla dalje, dokler bo zdravo slovensko deblo, in to pravdo bomo Slovenci dobili! Nemške plebiscitne parade pa nas vsako leto zopet in zopet opominjajo, da začnemo vendar že enkrat misliti v politiki po slovensko, ne po strankarsko, in da se nikoli ne premaknemo s temeljev slovenske narodne bodočnosti! Zakaj po Evropi se pretakajo čudni sokovi in mi Slovenci smo še in ostanemo vključeni v zapadno kulturo. Koroško vprašanje je naše narodno vprašanje, obenem pa tudi vprašanje mednarodne etike, kar gospodje Angleži in Amerikunci gotovo jasno vidijo na Koroškem samem... V tej dobri veri pozdravljam vse slovenske prijatelje na Koroškem in vse tiste Slo-vnce, ki tako mislijo ob pogledu na veličastne stene Ka-ravailk. ^r- •^ntl Novačan V Trstu, dne 10. okt. 1948 Od srede do srede. 14. OKTOBRA: 1/. poljske so* ciattstične stranke so izključili 612 ljudi — zaradi »desničarstva« in ker so bili naklonjeni tujcem. — Usoda miru za prihodnjih sto let leži na Bližnjem vzhodu, v Indiji in rta Cejlonu, izjavlja an* gleški zunanji minister. — Sov* jetski zastopnik Višinski zahteva, naj Združeni narodi nehajo ris/* pravljati o berlinskem vprašanju. Poniževanje človeka, izguba človeških svoboščin ter teptanje resnice in pravice je večje zlo, kakor pa obrambna vojna, je go* voril angleški protestantovski škof dr. Garbett. — Vatikansko glasih' » Osservatore Romano « obsoja tiste, ki trdijo, da je voj* na neizogibna. 'Sodijo, da članek meri na Churchille. — Vrhovni poveljnik portugalske vojske se v Londonu posvetuje t. maršalom Mont gomery jem in angleškim vojnim ministrom. — Anglija in Tito sta se sporazumela o odškod* nini, ki jo bo morala Jugoslavija plačati za zaplenjeno imetje an-. gleških državljanov. Amerika je letos pridelala 179 milijonov ton raznega žita več nego kdaj koli v svoji zgodovini. — A meri= ški zunanji minister Marshall se je razgovarjal s švedskim zuna* njim ministrom o vlogi, ki naj jo v sedanji živčni vojni s Sovjeti igrajo skandinavske države. — Trst je postal enakopravna čla* nica organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. 15. OKTOBRA: Gospodarski sfrokovnihki iz /še Sov jetije še v Moskvi posvetujejo, kako bi povečali izdelavo in pridelovanje. — Sovjeti snubijo bivše nemške obveščevalne častnike za svojo vohunsko službo. — Amerika mora izpopolnjevati svoje atomi sko orožje, dokler ne bo uvede? no res uspešno mednarodno nad■-zorstvo nad njim, sodi predsednik USA Truman. — V Miinche-nu so pred nemškim denacifika* cijskim sodiščem 1 Hitlerja in njegovo ženo Evo Braitnovo ob s sodili na zaplembo vsega imetja. — Vojni ministri skandinavskih držav so na posvetu v Oslu skle* niti ustanoviti odbor za skupno obrambo Švedske, Norveške in Danske. — Anglija je pri Zdru* Ženih narodih obtožila iSovjete, da vzdržujejo suženjstvo v obli* ki prisilnega dela. — Francoska vlada je znova zmanjšala vred* nost franka za 25%. . — Češki Sokoli se letos prvič v zgodovini ne bodo smeli udeležiti proslav 28. oktobra, na češki narodni praznik, ker se vlada boji demonstracij. 16. OKTOBRA: Ameriški /m-nanji minister Marshall je odpo* toval v Atene. -— Nove motilne vaje sovjetskega letalstva vzdolž zavezniških zračnih hodnikov proti Berlinu. — Tito protestira v' Albaniji zaradi nasilij nad ju* goslovanskimi državljani. — A: merika ne more sprejeti sovjet* ■ kega predloga glede delne razo* rožitve, dokler ne bodo Sovjeti odpravili železnega zastora ter u-maknili svoje pete kolone iz dru* gih držav, je izjavil ameriški za* slopnik v razorožitvenem pod od-boru OZN. — Avstralski mini* ster za priselje\'anje opozarja vse Jugoslovane, ki silijo domov, naj ne nasedajo titovski propagandi, da ne bodo' razočarani. — Prva skupina evropskih protikomuni* stičnih beguncev je iz Nemčije odpotovala v USA. 17. OKTOBRA: Obnovitev bo* jev med Arabci in Judi v Palestini. — Sovjeti so močno znižali plače vojaškemu in civilnemu zasedbenemu osebju v Nemčiji * Od srede ____________do srede zaradi varčevanja. — Ameriški obrambni proračun za prihodnje leto. znaša 14 milijard 400 milijo« nov dolarjev (9360 milijard lir). — Vodja nemških komunistov Pieck napoveduje veliko čistko v partiji, kjer so »reakcionarji« prišli celo na vodilna mesta. —• Sovjeti ojačujejo nemško polici« ]o na svojem področju, in sicer z bivšimi vojnimi ujetniki, ki so komunistično izšolani. — V Franciji volijo danes delegate, ki bo« do prihodnji mesec izbirali za* ut opni ke za »Svet republike« (ne: kak senat). — Sestanek finančnih ministrov držav Zahodne zveze, na katerem so razpravljali o pot trebnih denarnih sredstvih za bo« dočo obrambo. — Obisk amerU ikega zunanjega ministra Mar« shalla v Atenah razlagajo kot o-pomin vsem, ki ograzajo Grčijo. 18. OKTOBRA: Pri včerajšnjih francoskih volitvah je največji uspeh doseglo gibanje generala De Gaullea, ki bo imelo v novi gornji zbornici kakih 40 odstop kov vseh mest. Zelo so nazadovali komunisti in krščanski des mokrati. — Arfieriško letalsko poveljstvo zahteva vpoklic novih 10.000 letalcev za ojačenje o pot rišč v Evropi. — Ameriški zima-, nji minister Marshall se je na po: ti iz Grčije ustavil v Rimu, kjer sta ga sprejela predsednik republike Einaudi in papež. — Franco« ska vlada je zaradi stavke vse rudnike postavila pod vojaško nadzorstvo. — Nemški komunisti so pri nedeljskih volitvah v Porenju in Porurju nazadovali za 50 odstotkov. 19. OKTOBRA; Romunska vlada je izgnala iz države vse Titove učitelje, češ da so rovarili proti njej. — V Hamburgu je umrl bivši nemški vrhovni poveljnik, mar; šal vOn Brauchitsch. — Vodja madžarskih komunistov Rakosi je silovito napadel Tita in ga imet noval razbojnika. — Ameriški zut nanji minister Marshall se je pri obisku v Rimu razgovarjal pol ure s papežem, 25 minut s predsed« nikom republike Einaudijem, 20 minut z zunanjim ministrom Sforzom in prav na kratko tudi s predsednikom vlade De Gasperit jem. — Varnostni svet OZN je znova zapovedal Judom in Arabcem v Palestini, naj se nehajo bo« r Manchester ') Guardian «, za londonskim »Timesom« najvpliv* nejSi angleški list, je pred nedavs nim prinesel uvodnik pod naslos vom »Bodočnost Trsta«. Stališče, ki ga g lede tržaškega vprašanja zastopa omenjeni dnevs nik, je tako pravilno, da se nam zdi primerno z njim seznaniti nas še bralce. Zaradi tega objavljaš mo celoten sestavek, ki se v prevodu glasi: »Škoda je, da niso tržaškega vprašanja načeli na zadnji podo* navsld konferenci. »Donava služi Srednji Evropi kot prometna žila, ki veže Vzhod z Zahodom. Trst, ki predstavlja njena najbližja vrata v sredozems ske dežele in proti Sueškemu pres kopu, je samo dopolnilo Donave. »Trst in Donava sta življenj* sko pomembna za Srednjo Evro* po, toda nobeden od njiju še ni rešen spon. »Tržaško pristanišče, ki so ga Benetke dolgo postavljale v koi, ni nikdar služilo v večji meri it a: It jonski trgovini. Razvilo se je lab ko samo kot poglavitna luka avt stroogrskega cesarstva. »Tik pred prvo svetovno vojno je več kot četrtina vsega tržaške* ga prometa bila vezana na ozem* Ije, na katerem je danes Avstri* ja. Prostor, ki ga danes obsega Češkoslovaška, je bil na drugem mestu in je predstavljal petino vsega prometa s Trstom. Nato je prišlo ozemlje današnje Jugoslas vije in Madžarske. »Italija je bila pri tem prome--ta udeležena z nekako tremi odstotki in je bila dokaj na koncu seznama. »In celo potem, ko so zaradi povojne^ ureditve to ozemlje do* delili Italiji, je Srednja Evropa še vedno dajala tržaškemu pristaš nišču večino posla. »Po prvi vojni je promet začel peiati in prav tako tudi po sves tovni gospodarski krizi leta 1929. »Italija je sicer precej vložila v. novo luko in italijanska spret* noti je dosti prispevala k njenes mu uspešnemu poslovanju, toda žal to carinske ograje ločile Trst od njegovega nekdanjega naravs nega zaledja. Temu so se pridružile še gospodarske težave v Avs i tri ji in to je pri vsej dobri volji držalo tržaško trgovino daleč pod predvojno višino. »Ta dejstva so predstavljala gospodarske razloge za določila, ki jih glede Trsta vsebuje sedas nja mirovna pogodba z Italijo. »Po tej mirovni pogodbi naj bi Trst postal neodvisno ozemlje z guvernerjem, ki bi bil odgovoren Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov’. Imel naj bi prosto luko, ki bi jo upravljala mednarodna komisija, sestavljen na iz zastopnikov srednjeevrops skih držav ter iz zastopnikov štis rih velesil. »S tem so vsi priznali, da so ko* riati Srednje Evrope vezane na Trst in prav bi bilo, če bi nas bi- la podonavska konferenca v Beos gradu spomnila na to. »Sprva se je zdelo, da bodo p os donavske države začele Trst us porabljati, kakor so ga poprej. Zdaj pa, kakor vidimo iz poročiš la generala Aireya, ne delajo tas ko in ne kaže, da bi se Svobodno tržaško ozemlje moglo samo vzdrževati. »To ni prav nič presenetljivo, če pomislimo, da Varnostni svet ni znal najti guvernerja, da se nas dal ju je v Trstu vojaška uprava in da je bodočnost še povsem negotova. »Tržaško vprašanje ni nič bolj rešeno kakor vprašanje Berlina ali Dunaja. Toda to dejstvo so uporabili ne kot razlog, da je tres bat mirovno pogodbo uveljaviti, marveč za to, da bi bilo treba Trst še enkrat spraviti pod italis jansko oblast. »Odkar so zahodni zavezniki prišli do tega, da bi predlog za vrnitev Trsta Italiji utegnil puliš ti glasove komunistom pri italis janskih volitvah in služi kot kos ristno orožje v mrzli vojni, so, kakor kaže, tržaško vprašanje presojali bolj po trenutni koristi kakor pa po tem, kaj bi bis lo za Evropo gospodarsko najs bolj pametno, »Vzhod je seveda dal glede res sevanja tržaškega vprašanja slab zgled, a zdaj tudi mi tega v pr as sanja ne obravnavamo več tako, kakor gre. Zdi se dvomljivo, da bomo glede Trsta sprejeli takšno ureditev, ki bi bila v skladu z mis rovno pogodbo, čeprav so celo Sovjeti spoznali, da se rešitve trs žaškega vprašanja ne splača več ovirati. Edino Kitajska in Sirija sta podprli nedavni sovjetski predlog, naj Varnostni svet pos speši imenovanje guvernerja, da bi tržaški statut začel poslovati. »Utegne se morda pokazati, da je ta cilj nedosegljiv. Ni pa to razlog, da bi še mu odpovedali. »Pri Trstu, pa pri mirovni pogodbi glede Avstrije kaže, da se zahodnim zaveznikom zdi odpor proti Sovjetom važnejši kakor pa rešitev evropskih vprašanj, ki so s tem zvezana. »Trst ima sicer veliko čustves no vrednost za Italijane, toda mi zahtevamo od Srednje Evrope hudo ceno za pridobitev teh ču* siev. In kakor vemo, so ta čustva kaj nestanovitna. »Postali smo torej zelo kratkos vidni pri sleherni stvari, ki se tis če mrzle vojne.« Kakor vidimo iz pričujočega članka, so tudi v velikem svetu trezni ljudje, ki dobro ločijo, kaj so trenutne propagandne potrebe tega ali onega ideološkega tabora in kaj so dejanske koristi in bos dočnost Evrope v zvezi s Trstom. 'In to nam bodi poroštvo, da se bo tržaško vprašanje prej ali slej le rešilo tako, kakor je prav in £dino umestno. Izpod Sv, Višarij Žabnice, v oltfobrti Je pač narava tako napravila, da se pri nas vse življenje in nehanje vasi giblje v itreh razdob* jih. Čas »višarske sezone« od sv. Janeza Krstnika pa do zahvalne nedelje v oktobru; je to žabniško poletje, doba dela na polju, ko* šnje in planin, doba romarjev in letoviščarjev. Zimski čas od za* hvalne nedelje pa do nekako sv. Jurija (zimski zato, ker že v oktobru, v novembru pa celo po« skuša snežiti) je čas dela pri sekanju in spravljanju lesa, nato pa par mesecev počitka. Pomladna doba od sv. Jurija pa do kresa je že priprava na poletno dobo: čiščenje senožeti, pripravljanje na višarsko in letovičarsko sezono, zlasti pa sajenje krompirja. Tako se vse življenje v vasi ziblje v okviru teh treh dob. Pos mladi je povpraševanje ljudi, kak* šno bo leto letos, ali bo obrodil krompir, ali bo dovolj sena, ali bodo prihajali romarji, ali bodo prišli letoviščarji. In zadnje tedne septembra in prve dni oktobra je vse, živina in ljudje pri kopanju krompirja. Krompir je postal os srednji pridelek ne samo naše+ vasi, ampak čele doline. Poleg le* sa je edino krompir, ki se da prodati, če je seveda letina dobra; •prodaja se kot semenski krompir. Če je dovolj krompirja, bo dovolj polente, bo denar za davke, za popravila itd. Letos je krompir slabo obrodil radi premrzlega leta, saj je še celo 11. julija zapadel nanj na Višarjah in planinah, da je mo* rala živina s planin v dolino; v Žabnicah pa je bila tako močna slana, da je pozabel ves fižol, na krompirju pa nastala škoda, da ga je komaj 1U proti lanski letini Komaj za seme ga bo. Ljudje s skrbjo premišljujejo, kje bi sedaj izkopali denar. Res daje upanje še les, toda ne vsem, ker lesa nima vsak, krompir pa skoraj vsak sadi. — Drugič kaj več o življenju naše vasi in fare, Ie| še to, da; se je »višarska doba« končala kaj vese* lo — is poroko. Poročila sta se v višarski cerkvi gdč. Kerstein Ro-zala iz znane in ugledne Boštel* čeve družine, ki je znana tudi mnogim višarskim romarjem, saj ima na Višarjah gostilno in pre* noeišče, in Mosehitz Hanzi, ki je tudi letos kot že več let skrbel in vodil cerkveno petje v višarski cerkvi in je pred par leti začel v vasi s fantovskim pevskim zbo* rom; je brat višarskega »mežnar* ja« Tonija. Še dva para se bosta poročila v kratkem, torej kar tri poroke blizu, kar je v naši vasi več let sem redek pojav; poroke in krsti so maloštevilni. Hranilniške obresti ali kapital in komunizem Jugoslovanska Narodna banka je zvišala obrestno mero za vse hranilne vloge na 5%. Tako je varkrat poročal »Slovenski poročevalec«. Pet odstotkov! To ni kar tako! To pomeni: V hranilnici imaš 100 dinarjev. Na koncu leta dobiš na račun obresti pet dinarjev, kar še ni nobena nesreča niti za te ni za skupnost. Če pa imaš v banki 100.000 dinarjev, — funkcionariji jih mnogokrat imajo če sklepamo po podpisih notranjega posojila — ta hranilnica za novo leto izplača 5000 dinarjev. Tako si pridobil nekaj kapitala, ne da bi za t_o le\ s prstom mignil, torej brez dela. Toda kako je že rekel stari Marks, da je delo edini pošteni vir bogastva. Narodna banka vzorne komunistične države ti pa da možnost dobička brez dela in celo v časopisih te vabi, da pridi in poteptaj Marksov evangelij. Kako bi si človek to razložil? Stvar je preprosta. Država bi te ne mamila z visokimi o-brestmi, ako ne bi pri tem imela svojih namenov. Misli si namreč: Denar nujno potrebujem. Zato nai le vlagajo denar v banko in nai se zibljejo v sladkem mnenju, da imajo nekaj pod palcem. Ko se bo nabralo dovolj, bo finančni minister ali pa OZNA že poskrbela, da se nihče ne bo preobjedel. Saj se bankovci lahko zamenjajo, in sicer po tečaju, ki ga določi vlada. Včasih pa niti to ni potrebno, kajti čemu pa imamo prostorne ječe in zapore, iz katerih ni povratka. Tako je država napravila v Rusiji, tako se utegne zgoditi tudi v Jugoslaviji. Ker delavec in meščan vse to dobro vesta, ni nič čudnega, če ne zaupata takim hranilnicam. Če bi mogla, bi rada vložila v hranilnico v kaki kapitalistični državi, ki da samo en odstotek obresti, a ta je varen. V nedeljo 31. okto^ bra vsi na volišče! ŽIVELA LIPOVA VEJICA IZZA ZAVESE Na vseh javnih prostorih, tudi na Stenčasih, so objavili, da so v zadnjem letu naučili pisati mi.OOOJjudi. Kmet, ki je to čital, je p tj stari svoji navadi polglasno zagodel: Hej duman, 800 tavžent se jih je naučilo pisali, zato je pa 14 milijonov pozabilo poslušati in gledati. SPOMENICA Slov. demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ. narodov Tržaške krajevne oblasti — področni predsednik — je ukazal, da se odpravijo štirijezične osebne izkaznice, ki jih je 1945. uvedla ZVU v angleškem, ital., sloven. 'in hrvatskem jeziku, ter je vpeljal samo italijanske izkaznice; le v slovenskih občinah se smejo na izrecno zahtevo posameznika izdati dvojezične ital. in slovenske izkaznice. S tem ni kršena samo enakopravnost slovenskega jezika, ampak se dele državljani v dve kategoriji, in sicer z namenom, da marsikateri Slovenec ne bo, iz raznih vzrokov, zlasti če je gospodarsko ali službeno odvisen od Italijanov, zahteval dvojezične izkaznice. Zato je potrebno, da se ta nedemo-kratska in nezakonita odredba spremeni tako, da se izdajo za vse anglo - ameriško področje STO-ja dvojezične italijansko - slovenske izkaznice za vse prebivalstvo. 2. Poitalijančeni slovenski priimki. Fašizem je z ukazom z dne 7. aprila 1927, št. 494 in z ukazom z dne 10. januarja 1926, št 17 odredil uradno poitalijančenje slovenskih priimkov. Tako je bilo poitalijančenih okoli 18.000 slovenskih družinskih imen. Slovenci so zahtevali, da ZVU prekliče fašistične določbe o poitalijančenju siov. imen in da poitalijančena imena uradno spremeni v prvotno obliko, kakor so bila uradno popačena. ZVU ni mogla mimo te upravičene slovenske zahteve. Izdala je odredbo z dne 10. decembra 1947, št. 75, toda z njo fašističnih zakonov ni preklicala, ampak samo določila rok 90 dni, da prizadete osebe lahko zaprosijo za vzpostavitev svojih priimkov v slovensko, odnosno hrvatsko obliko. Prošnjam je bilo treba priložiti prvotne dekrete o spremembi, ki pa jih stranke po 15 - 20 letih niso več imele. Ker je urad področnega predsedništva v Trstu zavrnil veliko število prošenj iz formalnih razlogov, mnogo pa tudi brez vsakega zakonitega razloga, je le neznatno število Slovencev doseglo vzpostavitv svojega imena. Zato vprašanje vzpostavitve slovenskih priimkov s potekom 90 dnevnega roka še ni rešeno in čaka rešitve. 3. Priseljevanje na STO in v Trst. Italijanski kraljevski ukaz od 2. decembra 1929, št. 2132 o stalnem prebivalstvu vsebuje bistvene pravice prebivalstva, kot n. pr. pravico do dela in zaposlitve. Z zakonom od 6. julija 1939, št.1092 je bilo naseljevanje ljudi v mesta z nad 25.000 prebivalcev omejeno ter so bili navedeni posebni pogoji za vpis v spisek stalno bivajočega prebivalstva, o čemer je odločala posebna občinska komisija. V zadnjem času, od 1946. naprej, dela tržaška občina vsem Slovencem in Hrvatom ogromne težkoče pri vpisovanju v spisek stalno bivajočih in s tem onemogoča Slovanom zaposlitev v tržaški občini, središču STO, to je krati pravico do dela in kruha; dočim se v spisek vpisujejo brez vsakih težkoč prebivalci italijanske narodnosti, tudi taki, ki niso tržaški državljani. Tako razločevanje Slovencev in Italijanov je nasprotno duhu in osnovnim načelom mirovne pogodbe, ki ga Zavezniška vojaška uprava ne bi smela dopustiti. Med vojno in po vojni se je preselilo v Trst iz Jugoslavije več slovenskih in hrvatskih industrijcev, trgovcev in inženirjev, ki so prinesli s seboj svoje premoženje. Ti ljudje so se nastanili v Trstu 'in skušali 4u posvetiti svoje znanje, izkušnje in kapital industrijskemu udejstvovanju na STO. V tej gospodarski aktivnosti pa so tržaški italijanski krogi hoteli videti nevarnost za italijanstvo Trsta. Tržaške oblasti so pod-italijanskim pritiskom na podlagi zmotnega tolmačenja zavezniškega ukaza z dne 26. 8. 1945, št. 7 in fašističnega zakona z dne 24. 7. 1942, št. 807, naperjenega proti svobodi gospodarstva, dosledno odklanjale dovoljenje za tako gospodarsko delovanje v očitno škodo STO in njegovega gospodarskega razmaha. Tako so zapustili STO ne samo izkušeni in spretrn gospodarstveniki, ampak tudi težki kapitali, in sicer v države, ki znajo ceniti ustvarjalno inoč ljudi bolj kot oni, ki danes na STO z dopuščanjem ZVU omejujejo gospodarsko udejstvovanje. 4. Državljanstvo STO. Po čl. 21'2 mirovne pogodbe z Italijo je prenehala suverenost Italije nad STO s 15. septembrom 1947. S tem je prenehalo tudi italijansko državljanstvo prebivalcev tega Črno na belem Gorje pravičnemu ... »Giornale di Trieste« se v enem zadnjih napadov na slovensko šolo obregne tudi ob zavezniške* ga častnika za šolstvo, polkovnika Marshalla,, češ da ima glede slo* venskih šol »kaj preprosto« mnenje. Da, preprosto, ker je pravično in pošteno. Polkovnik Marshall je namreč ljudem tega lista povedal, kakšno je stališče Zavezniške vo* jaške uprave do slovenskega šol* stva. Slovenci, je dejal polkovnik Marshall, dobe vse tiste šole, za katero prosijo in prošnji prilože zadostno število vpisanih učen* cev. Učenci morajo imeti stalno bivališče na Tržaškem svobod* nem ozemlju in morajo biti u* pravičeni za pripustitev v te šole. Zaradi tega so polkovniku Marshallu sedanji slovenski šol. ski aparat ne zdi pretiran. Zdaj preučuje prošnjo za tri nove slo* venske šole — klasično gimnazi* jo, trgovsko*tehnično 'srednjo šo* lo in industrijsko srednjo šolo. V načelu ustanovitvi teh šol ne nasprotuje. Priznava veljavnost izpitov na slovenskih šolah in spričevalom, ki jih te izdajajo za vstop na višja učilišča. Kar se tiče splošnega značaja slovenskih šol in vprašanja uči* teljstva, sicer ni vse tako, kakor bi bilo želeti (mar je tako n. pr. na italijanskih šolah, kjer bodo prišle na dan zanimive stvari, ko bo kdo spregovoril o pravem položaju tam. Op. pisca) a to pol* kovnika Marshalla ne ovira, da ne bi smatral, da je sedanje šte* vilo slovenskih šol in ustanavlja* nje novih upravičeno tudi zaradi števila slovenskih učencev, ki de* jansko prebivajo na STO* ju. Kakor vidimo, ni polkovnik Marsihall Slovencem s to izjavo priznal nič drugega in nič več ka- kor tisto, kar je pravično in po* šteno. Toda po sodbi tržaškega šovi* nističnega tiska je s tem storil neodpustljiv greh. Ta novi izpad proti nepristranskemu tujemu do* stojanstveniku, ki je povedal le preprosto resnico o tem bistve* nem vprašanju, priča samo, koli* ko so vredne razne izjave, da Slovencem nihče nc osporava pravice do lastnih šol. Nihče ne osporava pravice, to* da joj tistemu, ki si to pravico upa pokazati v dejanju! „Dokazi“ ... V svoji gonji proti slovenskemu šolstvu jo »Giornale« med drugimi »neizpodbitnimi« dokazi navajal tudi, da je v slovenske šole vpisanih na stotine učencev, k jih ni moči nikjer najti. Imeno* ma jo to trdil za Ivanko Adam iz Nabrežine. 13. oktobra pa je ta »zanesljivi« list na skritem mestu sramežljivo objavil popravek, ki mu ga je.po* slala prav ta Ivanka Adamova, ki je ne samo vpisana na slovensko gimnazijo v Trstu, marveč tudi zares živi in šolo obiskuje. Toliko o vrednosti dokazov v tako imenovanem »resnem« itali* janskem tisku... Kidrič in resnica ... Predsednik Titovega državnega gospodarskega sveta, Boris Kidrič, je v beograjski zbornici razlagal vzroke prehrambene sfiske v Jus goslaviji. Po njegovem vlada tam pomanjkanje pač zaradi tega, ker danes deloVno (-iljudstvo dobiva vsega več kakor pa je dobivalo pred vojno. Tako je! Pred vojno, n. pr. leta 1939, je jugoslovanski delavec lahko kupil belega kruha, kolikor ga je hotel in kjer ga je hotel; obleke prav tako; vina, kolikor semu ga je zljubilo, da o mesu in drugem ne govorimo. Kdo bi si spričo tega upal trditi, da Kidrič ne govori resnice? Novi časi Pred dvema letoma je na neki slovenski šoli v Trsfu dobila neki razred učiteljica, ki ni bila po godu rojanskemu UAISsu. Za* stopstvo staršev je torej prišlo protestirat proti njej in zahtevat za svoje ofroke rdečo učno moč. Učiteljica je razred kljub temu dobila in ga vzgajala dve leti. Letos bi bil moral njene otroke prevzeti tovariš, ki velja za »pro* gresivnega«. Zastopstvo staršev je spet pris šlo fakoj protestirat —• proti njes mu in zahtevat, naj razred obdrs ži dosedanja, »reakcionarna« učiteljica... Znamenje časa ... C) slovenski kulturi in književ* nosti, o njuni preteklosti in bodočnosti, o njunih nalogah in ei* ljih piše zdaj v »Primorskem dnevniku« kdo? Ravbar! Zanimivo pojasnilo Nekateri tržaški italijanski li* sti so zadnje čase začeli namiga* vati na nepravilnosti s paketi, ki jih tržaška raznarodovalna orga* nizacija »Lega Na^ionale« daje vsem tistim, ki dokažejo svoje italijanstvo s tem, da se vpišejo vanjo. Po trditvah teh listov naj bi bdi s sladkorjem, kavo in ka* kaom namenjenim za pakete, na nedovoljen način trgovali ter bla* go tihotapili po eni -strani v Italijo, po drugi pa kljub vsem »vzvišenim nacionalnim ciljem« celo v Titovo Jugoslavijo, Pakete naj bi bili tudi prodajali po šest do sedem tisoč lir. Na ta namigovanja je Lega ob* javila uradno pojasnilo, ki praCvi: Ko je vodstvo Lege zvedelo za nepravilnosti in poneverbe pri paketih, je takoj ustavilo razde* ljevanje, zadevo pa prijavilo po* liciji. Uvedli so tudi strogo pre* iskavo, da ugotove vsako n ep o* sredno in posredno odgovornost za takšno ravnanje... Iz tega uradnega poročila je torej razvidno, da se niti vzvišena služba obrambe postojank itali* janstva v Trstu ne obvaruje pred skušnjavami tega sveta... Kaj, bi bilo vrišča v tržaškem italijanskem Izraelu, če bi se s tako trgovino omadeževala kaka slovenska ustanova! ozemlja. V smislu čl. 6 stalnega statuta za STO, čigar določbe je treba uveljaviti, v kolikor so uporabljive, tudi v dobi začasne uprave, so postali državljani STO-ja vsi italijanski državljani, ki so prebivali na ozemlju STO-ja 10. junija 1940. Do danes pa to tržaško državljanstvo še nikjer ni prišlo do praktičnega izraza in veljava. Ko je v jeseni 1947 tržaška policija žigosala stare osebne izkaznice, se niti ni mogel niti smel nihče izjaviti za tržaškega državljana, češ da obstoji na STO za vse bivše ital. državljane Še vedno edino italijansko državljanstvo. To nazira-nje je pravno zmotno in nezdružljivo s pravnim in dejanskim obstojem državne tvorbe Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je nerazumljivo, zakaj ZVU ni uvedla potnih listov za tržaške državljane, tako da se morajo za potne liste v inozemstvo še vedno obračati na italijanske oblasti v republiki in potovati po svetu kot italijanski državljani. Istovetenje tržaškega in italijanskega državljanstva ima dalekosežne pravne in praktične posledice. Krajevne oblasti in ZVU priznavajo italijanskim državljanom, ki so se slučajno naselili v Trstu po 10. juniju 1940, v zadevah gospodarskega udejstvovanja, dela, služb in socialnega zavarovanja polne pravice, kot da bi bili pristni tržaški državljani. Odrekajo pa te pravice vsem ostalim državljanom, tudi tistim, ki so bili v Trstu rojeni iti ki so s tem ozemljem tesno povezani po rojstvu in tradicijah, a so se morali pod fašizmom izseliti v Jugoslavijo, odkoder so se mogli vrniti šele po zrušenju fašizma. Namesto da bi torej delile prebivalstvo Trsta v tržaške državljane, ki uživajo vse pravice, ki so pridržane državljanu, in netržaške državljane,kamor spadajo italijanski, jugoslovanski, avstrijski državljani itd., so krajevne oblasti zatajile tržaško državljanstvo in priznavajo originalnim tržaškim državljanom samo italijansko državljanstvo, da tako lahko na enak način ravnajo s Tržačani in slučajnimi naseljenci z italijanskim državljanstvom. Slednji uživajo vSe pravice državljanov STO, dočim v Trstu rojene osebe, ki so se vrnile domov po 10. juniju 1940, ne morejo dobiti niti stalnega bivališča niti delavskih knjižic, da bi lahko delale in dobile zaposlitev. Ta dvojna mera na škodo slovenskega življa je na ozemlju, ki ga upravlja ZVU, težka krivica za one, ki so bili žrtve bivšega fašističnega režima. Morebitne prednosti v pogledu javnih služb so lahko priznane samo pravim državljanom STO, medtem ko morajo biti ostali tujci, pa naj si bodo Avstrijci, Italijani ali Jugoslovani, obravnavani popolnoma na enak način. Ravnanje' s tujci naj bo širokogrudno v duhu tiste splošno človečanske demokracije, kakršno potrebuje današnji čas, ne pa enostransko, kot se godi danes, posebno v pogledu onih tujcev, ki so slovanskega rodu. SDZ obžaluje, da se Zavezniška vojaška uprava ni uspešno postavila po robu italijanskim .pretensijam, ki so bile proti uresničenju teh načel. Slovensko - hrvatska demokratska manjšina, ki ji je v smislu mirovne pogodbe zajamčen enakopraven položaj z italijansko večino, se čuti danes tako zapostavljena, kot še nikoli doslej. SDZ meni, da tako delovanje Zavezniške vojaške uprave ne koristi interesom svobode in enakopravnosti, ki bi morala vladati na STO-iu. Taka politika ZVU podpira tiste ital. kroge, ki niso nikoli hoteli priznati STO, ki nasprotujejo njegovi konsolidaciji in ki delajo vse, da dokažejo, da je STO za samostojno življenje nesposobno. (Se nadaljuje) Radio Trst II (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo) Napoved časa in poročila: dnevno: 7.45, 12.45, 14.00 (iz* vzemši nedelje), 19.45 in 23.15. Dnevni pregled tiska: dnevno: 14.15. Nedelja, 24. 10.: 9.30 Kmetijska ura. — 10.00 Maša-prenos iz cerkve sv, Justa* med mašo pri* diga. — 11.45 Nedeljska glasba 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Ali že veste »Drobne za* nimivosti. — 21.00 Pester večer. 22.00 Čajkovski j: Koncert za klavir in orkester v b molu. —- Ponedeljek, 25. 10.: 13.30 Instru* mentalni solisti. — 18.00 Naša povest. — 18.15 Beethovnova komorna glasba. — 19.00 Zdrav* niški vedež. — 20.10 Pevski koncert Pcrtota Dušana. 20.30 Sprehodi po našem podeželju. 20.45 Maseagni: Cavalleria Ru» stieana »opera v 1 dejanju. 22.20 Koncertni duo Simeone * Bidussi. - Torek, 26. 10.: 13.00 Slovenske na* rodne pesmi. - - 18.00 Vaški kvintet. — 19.00 Človek in pri* rada. — 20.30 Moja zemlja. 20.45 Boechcrini: Kvartet v b molu. neški trgovec. Sreda, 27. 10.: 12.10 Znane slovan* sko skladbe. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripo* veduje. - 18.40 Poje slovenski sindikalni kvintet. — 19.00 Že* na in njen svet — 20.00 Glasba raznih narodov. 20.30 Z do* mače knjižne police. —- 21.00 Vzori mladini: Iz zgodovine slovenskih šol, 22.00 Sinfo* nični koncert. Četrtek, 28. 10.: 13.00 Glasbene slike v jeseni. — 18.00 Igra mali orkester Radio Ljubljana pod vodstvom Alberta Dermelja. 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.30 Dekliški kotiček. 21.00 Radijski oder * Klabund; Praz- nik cvetočih češenj. Petek, 30. 10.: Iz romantičnih glas* benih del. - 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Naša povest. — 18.15 Glasbeni lik Johannesa Brahmsa. *— 19.00 Tehnika in gospodarstvo — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. - 21.00 Moj* stri besede * Horatius Flaccus: Satire. Sobota, 30. 10.: 13.00 Glasba za najmlajše. — 18.30 Veseli god* ei. — 19 00 Oddaja za najmlai-še: »Modra lučka«; izvajajo člani Radijskega odra. - 20.10 Pevski koncert Kozem Rožice. 20.30 Programski periskop. 21.00 Sobotni večer. 22.00 Večerni koncert. VOLIVNO GIBANJE ZA LIPOVO VEJICO BOSTE PRAVILNO GLASOVALI TAKOLEe Zraven lipove vejice je na glasovnici štirioglati prostor: Prekrižajte ga takole POZOR: Na glasovnici je lipova vejica četrta po redu in zraven nje stoji štirioglati prostor. Pod lipovo vejico so natiskana imena naših kandidatov: Kemperle itd. Prekrižajte samo štirioglati prostor in s tem boste volili pravilno za celotno našo listo. Ko greste na volišče vzemite s seboj osebno izkaznico s sliko in volivno izkaznico! Pojdite na tisto volišče, ki je označeno na vaši volivni izkaznici! Sestanek zaupnikov Zadnjo nedeljo 17. t. m. po deseti uri predpoldne so se zbrali v pisarniških prostorih na Vrhu Placute 18, zaupniki Slov. dem. zveze k razgovoru o bližnjih občinskih volitvah. Navzoči so bili v lepem številu zaupniki iz mesta in vseh predmestnih vasi. Po referatih dr. Sfiligoja in Poldeta Kemperla je bilo sklenjeno, da se v nedeljo 24. t. m. ob štirih popoldne vrši volivni shod na dvorišču Katoliške tiskarne. Ker so prihodnje občinske volitve za slovensko manjšino iz narodnih in gospodarskih vidikov izredno važne, so zaupniki zlasti poudarili potrebo, da morajo vsi Slovenci, ki so dobre in poštene volje, na volišče za lipovo vejico. Tozadevno bodo tudi vsi storili svojo dolžnost. Odločna beseda slov. delavca Gospod urednik! Bliža se čas občinskih volitev, zato čutim dolžnost, da tudi jaz j spregovorim par besed. Nekaj ča* sa sem bil zapeljan od rafinirane propagande, pa sem se, hvala Bo* gu, še pravočasno rešil iz zablo* de. Rdeča propaganda obljublja vse mogoče v narodnem, verskem in materialnem oziru. Močno tro* bi na struno ljudske oblasti, ki jo prikazuje kot nekaj vzvišenega in dobrega. Ko pa se komunisti z lažjo in s terorjem polastijo dr* žavne oblasti, začnejo ukazovati brez ljudske oblasti, ki je popol* noma na njihovih vajetih in vsi morajo ubogati na »befel«. Niti rokodelec niti uradnik ne morata izhajati s tistimi majhnimi plačami, ki ne zadostujejo niti za pre* hrano enega samega člana druži* ne. In poleg tega morajo vsi še na udarno delo, ki ni plačano. Sa* mi pa se doma mastijo z okusni* mi in obilnimi živili, napihnjeni in prevzetni, a prazne glave, saj drugega nimajo kot samo polici* jo, ki strahuje in jim drži pokon* ci njih krvavi režim. V par mesecih prisilne šole postanejo vsi u* čenjaki in začnejo ukazovati in nadzorovati zdravnike, profesor* je, inženirje itd., k’ so se trudili polnih dvajset let, da so dovršili svoje študije. Kolonom so obljub* Ijali zemljo, sedaj jih pa mečejo neusmiljeno v sovhoz, ko govedo v hlev, da pripravlja gnoj za nji* vo in polje. Niti piščeta, niti ene* ga samega jajca si ti reveži ne bodo mogli več privoščiti prosto in v potrebi. Vse jim bodo merili komunisti svojevoljno. Sem Slovenec in me je sram, da se kaj takega dogaja v Jugoslaviji. Sem preprost delavec in prav zato ker sem preprost čutim dolžnost, da vabim vse zavedne Slovence in Slovenke, naj glasujejo le za lipo* vo vejico. Slovenski delavec Dolenje Tudi pri nas bomo imeli 31. t. m. občinske volitve. V tekmi sta samo dve volivni listi. Na prvi, ki je demokratična italijansko * slovenska, so tudi imena štirih Slovencev in sicer: Reja Ivan iz Skriljeva 30, Cuca Franc iz Skri* ljeva 38, Bordon Anton iz Mirni* ka23, in Makorič Jožef iz Mirnika 6. Ta lista nosi 12 kandidatov, ki bodo gotovo vsi izvoljeni. Druga lista, lista rdečih, ima samo tri kandidate, med temi je Slovenec Skubin iz Skriljeva. Pozdravljamo demokratično italijansko * slovensko volivno listo in vabimo vse Slovence iz občine Dolenje, da glasujejo zanjo. Prepričani smo, da bodo tudi v občinskem svetu znali Slovenci in Italijapi delati složno za blagor Občinarjev ob spoštovanju popolne enako* pravnosti v vsakem oziru in brez strankarske, politične in narodne nestrpnosti. SJovenci in Slovenke iz občine Dolenje, glasujte samo za to skupno demokratično itali* jansko * slovensko listo. Pokažite svetu, da smo Slovenci čisti in, za* vedni demokrati, ne pa zaviti v nevidno rdečo haljo, ki je halja našo narodne pogube! ca in hranilnica« ter pevsko dru* štvo »Prešern«. — V Dolini je pa delovala »Kmetijska zadruga«, pevsko društvo »Vodnik« in god* ba. Vse to je biloi pred prvo sve* tovno vojno; gospodarsko, narodno in kulturno življenje v najlepšem razmahu. Slišal si samo narodno petje in sredi vasi je pozno v noč odmevalo fantovsko petje. Minila je prva svetovna vojna, Breg je zajela črna senca fašizma. Prišli so dnevi strahovanja, trplje* nja, kar pa Brežanov ni uklonilo. S podvojeno močjo so se vrgli na delo. Zrastli so junaki, iki so vo* dili narod skozi najhujše preganjanje. Bližala se je druga, še strašnejša vojna; preganjanje se je podvojilo. Sledile so internaci* je; vrata zaporov so se odprla in v nje so morali najboljši! Bruhni* la je na dan in svetovna zmeda se je začela. Vse je šlo v borbo za svobodo, za človečanske pra* vice. Marsikatero mlado življenje je šlo na žrtvenik svobode. »O zlata svoboda!« Meje so se rušile. Strt je so* vražnik svobode. Toda —— OH žal, že vstaja nov tlačitelj svo* bode, ki z nova zasužnjuje narod... V rdečo haljo je zavit, vsakega svobodo ljubečega pritiska, da ne more svobodno izražati svojih misli. Tj Breg, grča slovenstva, Ti, ki si kljuboval najhujšim na* valom potujčevanja, otresi se tudi rdečih fašistov, ki ti hočejo iz* ruvati iz src ljubezen do naroda in te pehajo v val mednarodnosti. Otresi se njih, ki' ti kalijo mir v družini', ki teptajo sveta čustva vere, ki ti jemljejo vsako svobod* no mišljenje in te hočejo gospo* darsko podrediti. »Na svoji zemlji sam gospodar«,. to naj bo tvoje geslo! Tujega nočemo, svojega ne damo! Pošteno delati, spoštovati se med seboj, potem Tj bodo v pravem pomenu besede veljale te le vrstice: j »Ti Breg prekrasen, mili kraj, Ti meni si zemeljski raj...« T)esfl ^ ega Zanimivosti Številke fovore... Po (skrajno pomanjkljivih) u* ■radnih podatkih je bilo septem* bra letos uvoženega v Trst po že* leznici 607.880 stotov ali 60.788 ton blaga. Avgusta je dovoz po železnici znašal le 429.760 stotov, januarja letos pa komaj 264.380 stotov. Od januarja do septem* bra se je torej dovoz povečal , za 230 odstotkov. Od septemberske količine bla* ga so iz Italije pripeljali 168.730 21.00 Shakespeare: Ilc- stotov, ali 27 odstotkov, i/ tržaškega naravnega zaledja (Avstri* je, Jugoslavije, Češkoslovaške, Švice, Madžarske) pa 439.150 sto* tov ali 63 odstotkov! Promet iz Italije je od letošnje* ga avgusta do septembra narasel za 11 odstotkov iz tržaškega na* ravnega zaledja pa za 41 odstot* kov. Izvoz biga po železnici iz Trsta je letos septembra znašal nad milijon in pol stotov blaga (150 tisoč ton). Pri izvozu je razmerje v odstotkih med Italijo in trza* škim naravnim zaledjem za Italijo tako neugodno, da številk sploh objavili niso. Od koga torej živi tržaški pro* met? ega Devin Slovence v Devinu je pomirila vest, da bo za šolsko leto 1948-49 slovenski otroški vrtce ponovno otvorjen. Da občinska oblast ni mislila otvoriti slovenskega o* troškega vrtca v Devinu, so bili sledeči vzroki: pogoj za otvoritev tako ital. kakor slov. vrtca je bil, da mora biti vpisanih po 22 otrok v vsaik oddelek. Nalog za vpiso* vanje sta dobili lanski gdč. učite* Ijiei. Ital. gdč. učiteljici je uspe* lo nabrati zadostno število otrok. Radi nezadostnega zanimanja slovenske učiteljice, kakor tudi radi dejstva, da se je ob vpisova* nju nekaterim slovenskim mate* ram izjavljalo, da slov. otroškega vrtca sploh ne bo, se je prvotno prijavilo za slovenski vrtce samo sedem- otrok. A zavedne sloven* ske matere so se nad tem zgra* žale ter v kratkem času same poskrbele, da je bilo število vpisa* nih otrok ne le zadostno, ampak je celo presegalo minimum. S tem je vprašanje otroškega vrtca re* še no. Ni pa rečeno, da je s tem rešeno vso šolsko vprašanje v Devinu. Pripomniti je treba, da je šolsko poslopje v Devinu na* stalo iz osebne pobude in izključ* no z žulji naših slovenskih očetov. Tega naj se zaveda občinska oblast, še posebno pa italijanski ekstremisti. Z Brega Slovenski bratje, sestre mi iz. Brega vsi doma............ Tako je zapel naš pokojni Stipe Fcrluga, nadučitelj v pokoju, ko je kot pevovodja deloval v Bregu. In ni se zmotil. Takrat je v na* šem Bregu prevladoval naš narodni duh Vsaka vas je bila pol* na društev, bodisi gospodarskih ali narodno * kulturnih. Bila so ognjišča, okrog katerih 'se je zbi* ral ves narod. V Ricmanjih jt' bi* lo »Konsumno društvo«, pevsko izobraževalno društvo »Slavec« ter godba. —. V Borštu je bila »Vzajemna zavarovalnica goveje živine«, pevsko prosvetno društvo »Slovenec« ter godba. V Bo-Ijuncu je bila »Kmečka posojilni* Vračajo se! V četrtek 14. t. m. se je v Go* rici na mejnem prehodu ob »Rdeči hiši« izvršila prva zamenjava političnih obsojencev med Italijo in Jugoslavijo na podlagi spora* zuma od aprila 1.1. Italija je iz* ročila pet oseb, Jugoslavija pa deset. Po izpovedi prvih došlecev, je zbranih v taborišču v Zalogu, ne daleč od Ljubljane, še 110 drugih italijanskih državljanov, med te* mi tudi Slovenca dijak Aleš Kralj, ki je izginil meseca marca 1.1. in profesor Sirk Albin, ki je bil na znanem Bitenčevem pro* cesu v Ljubljani obsojen na 20 let prisilnega dela. Gre po večini za odpeljane meseca maja 1945. Pozdravljamo povratek teh ljudi in želimo, da bi se vrnili vsi. Smrtna koaa V poncdeljeklS. t. m. sipo pokopali go*!pa Katarino Leban, ma* ter didaktičnega ravnatelja slov: osnovnih šol in učiteljice Marije. Pokojnica jo bila doma iz Solka* na. Naj počiva v miru! Preosta* Hm iskreno sožalje. Pokojnine Vsem bivšim italijanskim dr* žavljanom, ki so prejemali kako pokojnino in nimajo urejenega državljanstva, sporočamo, da smo so zanimali za izplačilo pokojni* ne in upamo, ker smo dobili ne* ko zagotovilo, da jim bo izplače-vana vsaj do 31. decembra 1.1. Duhovniške vesti G. Stanko Premrl, ki je svoje* časno upravljal Bukovico, je i* menovan /a kaplana v Podgori, g. Cvetko Žbogar pa za kaplana v Standrežu. G. novomašnik Anton Prinčič je postal podravntitelj slovenskega »Alojzijevišča«. Izselila sta se G. Štefan Tonkli, bivši župnik na Grahovem, ki je zadnja leta poučeval na goriški škofijski gimnaziji, je pred dobrim mese* cem odšel iz Gorice namenjen v Argentino. G. Tonkli je naš priznani pesnik Venceslav Scjavce, ki nam je pred kratkim poklonil svojo drobno pesniško zbirko »Bežni oblaki«. — G. prof. dr. Alfonz Čuk, ki je v zadnjem letu poučeval v centralnem semenišču v Gorici, je odšel v Združeno dr* žave, kjer je v njujorški nadško* fiji dobil mesto. — Obema go* spodoma, ki sta se uspešno udejstvovala v našem kulturnem in javnem življenju, želimo v no* vem svetu mnogo božjega blago* slova in čimprejšnjo srečno vrnitev v domovino. Tržič in okolica Draga »Demokracija«, Tvoji čitatelji iz Tržiča in okoliških vasi povprašujemo, kod neki Te nosijo, da Te v Tržiču kar ni bilo mogoče dobiti v običajnih tra* fikah. Izideš vsak petek. Povpra* šamo v soboto: nič. V nedeljo: zopet nič. V ponedeljek: ni še prišla. V torek: zopet nič. Danes je že sreda in verjetno Te tudi še ni po Tržiču, zato smo Te šli iskat kar v Gorico. Prosimo uredništvo in upravo, naj se malo pozanimata za zadevo. Naj se bolje uredi ter poskrbi za točno dostavo dragega nam glasila. Čitatelji Op. ur.: Uprava nam zagotav* lja, da vedno redno odpremi po* šilj.ko za Tržič, o čemer sm<< se sami prepričali, ko smo videli potrdilo, s katerim pošta potrjuje sprejem zavoja. Potem se pa nad listom najbrž znese kak zločinski šovinist in ga zadrži ali uniči. Za* devo smo javili na pristojno me* sto. Darovi za Uršičev sklad Devetak Avgust preplačilo 240 lir; tN. N. 400 lir. ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE«: Mesto cvetja na grob pokojne gospe Katarine Leban, matere did. ravnatelja dr. Lebanija, poklanja učiteljstvo obeh slov. osnovnih šol v Gorici 4.lOOlir. Za »Dobrodelno društvo«; Bizjak 380 lir; družina iz Italije 1.500 lir. Odgovorni urednik: Janko $imCi& Tiska tiskarna Budin v tforici