PISMA BRALCEV
Pes v peskovniku
Žal je res tako, da postaja-mo vse bolj malodušni, brez pravega odnosa dozakonito-sti in odlokov SML, še manj pa do okolja v katerem živi-mo. Smeti, odpadkov, olup-kov in druge navlake je po naši Ljubljani vsak dan več. Komunalci so namestili na desetine ličnih, oranžnih ko-škov za odpadke, kii jih tudi dokaj redno praznijo, mi pa jih skoraj ne opazimo.
To pa je samo ena plat na-šega stremljenja za »čisto okolje«. Na krajevno skup-nost Tabor, ki ima razmero-ma malo zelenih površin, prihajajo nenehno pritožbe krajanov, stanujočih v prit-ličju, zaradi hoje in onesna-ževanja zelenic in gredic ob hišah; posebno pa otroških igrišč in peskovnikov. Naj-večkrat vidimo pse, ki ne-kontrolirano skačejo po pe-sku, za njimi pa ostajajo fe-kalije.
Nič nimamo proti tem pri-jetnim živalcam, nasprotuje-mo pa razvadam lastnikov, ker svojih psov nimajo na vrvici, predvsem ob otro-ških igriščih in peskovnikih.
Ni redek primer, da pripelje lastnik svojega štirinožca na sprehod iz povsem druge krajevne skupnosti z avto-mobilom. Zaradi tako neod-govornega početja lastnikov psov, je na nekem otroškem igrišču dobil malček slinav-
ko, zdravnik te vzgojnovar-stvene ustanove, pa je do na-daljnjega prepovedal igranje otrok na tem peskovniku.,. Sprašujejo se, kdo je odgo-~ voren? Najbrž bi morala Ki-nološka zveza Slovenije in njeni organi posvetiti veliko več pozornosti vzgoji svojih članov, ukrepali pa naj bi tu-di pristojni organi.
B. L.