— ~u o arc
CM	Ave
1-4-37
FEBRUAR
1	V Ignacij
2	T Svečnica
8	S Blaž	g.
4	Č Andrej Korz.
E P Agata	+
6	3 Tit _
7	N 3. Predpon tna
5	P Janez in Mate
9	T Ciirl iz Alek«.
10	S Pepelnica +
11	b Lurška M. B. g
12	P Lincolnovo r. ♦
13	S Agabns_
14	N I. postna
15	P Faustin
16	T Julijana
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za 'pravico in resnico — od boja do zmage!
GLAvSTLO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN LRADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHtCAGl; ZAPADNE SLOV. ZVEZE v DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z KDINJENEH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 24.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 4, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Vojaštvo zastraž
Avtomobilske tovarne v Flintu obkoljene od vojaštva po spopadih do katerih je prišlo v ponedeljek. — Stavkarji zasedli še eno tovarno. — Pričakuje se, da bo predsednik Roosevelt moral poseči v položaj, da se dolgotrajna stavka konča. _——._
Flint, Mich. — Nad mesec dni trajajoča avtomobilska stavka v General Motors tovarnah je v ponedeljek stopila v tako resen stadij, da je moralo nastopiti vojaJstvo in za-stražiti tovarne, da se preprečijo spopadi, do kakoršnih je prišlo omenjenega dne. V torek so bile nato vse tukajšnje Chevrolet tovarne obkoljene od vojaštva. Položaj je tako napet, da so bila mobilizirana še dva polka državnih miličar-jev; doslej sta stala v službi dva polka, ki pa do omenjenega dne nista stopila v akcijo, marveč sta bila nastanjena na drugem koncu mesta.
Kakor je bilo že poročano, so se v ponedeljek pričela zasliševanja pred okrožnim sodnikom P. V. Gadola na zahtevo vodstva General Motors, da se mora izdati sodna zapoved, da se sedeči stavkarji s silo iz-ženejo iz obeh Fisher Body tovarn. Svojo odločitev je sodnik izrekel sicer šele v torek po-
ANGLEŠKO
POPUŠČANJE
Anglija upa, da bo mogoče pridobiti Nemčije za evropsko razeroževanje.
London, Anglija. — Kljub neugodnim izjavam, ki jih je podal Hitler v svojem sobotnem govoru, Anglija še ni izgubila upanja, da bo mogoče pridobiti Nemčijo za sodelovanje pri razoroževanju Evrope. Zunanji minister Eden se je v ponedeljek izrazil v nižji zbornici, da bi angleške vlade nič bolj ne razveselilo kakor to,, ako bi se Nemčija pričela udeleževati splošnega dela za dobrobit Evrope.
Iz obnašanja angleške vlade se razvidi, da je ta pripravljena k skrajnemu popuščanju napram Nemčiji in ji bržkone dovoliti tudi razne koncesije.
Mednarodna razorožitvena konferenca se sestane k po-

NAZNANIL®
Vsem prijateljem in somišljenikom katoliškega tiska in katoliške miselnosti med nami sporočamo, da sta vodstvo lista "AMERIKANSKI SLOVENEC" in vodstvo lista "AVE MARIA" sklenila prirediti po naših slovenskih naselbinah DNEVE KATOLIŠKEGA TISKA.
To bodo nekaki shodi vseh katoliško mislečih in zavednih ljudi, ki se zanimajo za gibanja in delovanja katolištvu med nami- Na te shode bo vabljena vsa naša javnost. Nastopali bodo izbrani govorniki, ki bodo pojasnjevali nujna pereča vprašanja, ki jih postavljajo v javnost tekoči politični, gospodarski in dragi dogodki po svetu, na katere je treba gledati tudi katoličanom in iste soditi z vidika katoliškega naziranja. Ti shodi bodo poučni.
Prvi tak shod se sklicuje za Chicago in vso okolico za NEDELJO DNE 14. FEBRUARJA OB 3. URI POPOLDNI: v šolski dvorani sv. Štefana na Lincoln cesti in Cermak Road. Zapomnite si datum in čas in pridite gotovo vsi, ki to čitate v obilnem številu n<\ ta shod. Povejte to novico tudi svojim prijateljem in znancem in pripeljite jih s seb^j na shod.
poldne, toda iz njegovih raz- novnemu zasedanju 6. maja. nih pripomb, ki jih je izrazil v ponedeljek, se je moglo soditi, da bo njegov izrek neugoden za stavkarje, kakor je tudi v resnici bil. Delavstvo je zato skušalo uporabiti čas ter se odločilo, da sedeči stavkarji zasedejo še druge tovarne, ki so doslej deloma obratovale. Pri tem je prišlo do spopada med delavstvom in kompanijskimi stražniki, katerim je prišla pozneje na pomoč še mestna policija. V teh homatijah je bilo 18 oseb ranjenih.
Stavkarjem se je posrečilo, da so zasedli Chevrolet tovarno št. 4, na kar je nastopilo vojaštvo in obkolilo vse tovarne, da se preprečijo nadaljnji spopadi. Vojaštvo je prejelo ukaz, da ne sme nikogar pustiti v tovarne. Na ta način je v torek grozilo sedečim stavkarjem, da bodo morali ostati
Malo je upanja, da bi se tekom teh treh mesecev odno-šaji med Nemčijo in drugimi velesilami, zlasti Anglijo in Francijo, tako izčistili in uyla-dili, da bi bila Nemčija pri volji, sodelovati pri tej konferenci; vendar izključeno tudi to ni.
-o---
SLOVENSKI PIJONIR MR JOŽEF ŠTUKEL NAGLO-MA UMRL
La Salle, 111. — V nedeljo dne 31. januarja je tukaj umrl nagle smrti Mr. Jožef Štukel, znani ugledni slovenski pijonir v Ameriki. Umrl je na stopnjicah cerkve sv. Roka. Pokojnik je bil v drugo ože-njen in zapušča tu žalujočo soprogo iz drugega zakona. Iz prvega zakona pa za pušča dva sinova, eden je duhovnik, preč. g. Joseph Štukel, župnik hrvatske
Natančen program in vse drugo si To objavljata in sklicujeta lista "AMERIKANSKI
prihodnjih številkah.
VENEC" in "AVE MARIA".
Iz Jugoslavije
Huda nezgoda na postaji Otoče na Gorenjskem, katere žrtev je postala poštna upraviteljica Lotričeva iz Krope. — Velik požar pri Ormožu, kateri je uničil imetje štirim posestnikom. — Razne vesti.
. v	župnije v Chicagi, na 60ti in brez hrane, vendar pa se je se Marshfield Blvd. Pokojnik je bil
isti dan popoldne ta ukaz pre- ,Qd	solnčne gelokrajine, klical.
NAČRTI GENERALAFRANCO
Gen. Franco podal obris svojega bodočega programa.
New York, NY. — Vodja španskih nacijonalistov, gen. Franco, je odgovoril na razna vprašanja, ki mu jih je pismeno stavil neki tukašnji list. V tem odgovoru ni zanikal, da je naklonjen faišazmu zlasti zaradi njega odločnosti, da prepreči razširjanje komunizma, in da namerava tudi Španijo urediti po tem sistemu. Dalje je izjavil, da se bodo odnošaji med cerkvijo in državo uredili v posebnem konkordatu z Vatikanom. Končno je njegov načrt, urediti državo v notranje tako, da se doseže enakost in ne bo razrednih bojev, in da bo cela Španija združena, nerazcepljena v posamezne avtonomne države.
VATIKANSKO POROČILO O ŠPAN r 5
Vatikan. — V klansko glasilo je zadnji ponedeljek priobčilo članek o položaju v Španiji. V njem se povdarja, da je bilo tekom sedanje revolucije pobitih 40 do 50 odstotkov španskih duhovnikov; predno se je vojna pričela, je bilo tamkaj okrog 33,500 duhovnikov. Od škofov katerih je bilo skupno 60, jih je našlo smrt 11. Duhovniki, ki so ostali pri življenju, se ali skrivajo, ali pa so zaprti.
KRIŽEM SVETA
Kakor je kazal v torek splošni položaj, se na lepem stavka ne bo končala, kljub temu, da je sodnija ukazala s silo izgnati stavkarje iz tovarn. Sigurno je namreč, da bi pri tem prišlo do prelivanja krvi, česar pa governer Murphy bržkone ne bo dopustil. Velika verjetnost zato obstoji, da bo v tej kritični uri moral poseči vmes predsednik Roosevelt sam. Kakor se poroča iz Washingtona, se predsednik tudi pripravlja k temu koraku, in sicer se namerava v ta namen poslužiti narodnega odbora za delavske odnošaje, kateri je bil ustanovljen na podlagi Wagnerjevega delavskega zakona, in katerega namen je, da preprečuje industrijske spore in zasigura kolektivna pogajanja. Na podlagi tega zakona bi se nato uvedlo med avtomobilskim delavstvom gla
katere se je vedno rodoljubno spominjal. V Amerik; je bival nad 50 let. Bil je že v visoki starosti nad 70 let. Bil pa je še vedno agilen skoro do zadnjega. Pred 45 leti je bil eden izmed glavnih javnih delavcev, ki je vred z drugimi zasnoval in širil idejo za ustanovitev prve slovenske podporne orga nizacije v Ameriki K.S.K.Jed-note. Bil je njen prvi predsednik in še pozneje je vedno navdušeno deloval za isto. Z njim je padel eden najvažnejših našah slovenskih pijoniriev v tej zemlji. Naj mu dobri Bog bogato poplača vsa njegova dobra dela za slovenski narod. Njegovim žalujočim so* rodnikom pa naše globoko so-žalje.
sovanje, za katero unijo se to odloči, in s to unijo se bo morala nato korporacija pogajati.
BREZPLAČEN POUK ZA ODRASTLE
Chicago, 111. — Za odrastle osebe bo WPA oddelek za izobrazbe nudi) pod pokroviteljstvom šolskega vodstva, pouk v raznih predmetih, katerega se lahko udeležuje vsakiu brezplačno. Pouk se bo vršil v Bethlehem Center, 1853 So. Loomis st., in, kdor se želi udeleževati tega pouka, ki se bo dajal v večernih urah, naj se takoj registrira. Poučevali se bodo sledeči predmeti: Stenografija, dramatika, šivanje in angleščina.
-o-
IZVEDBA SMRTNE OBSODBE Moskva, Rusija. — Nad 13 možmi, ki so bili ob zadnji obravnavi obsojeni na smrt, "-e je smrtna obsodba izvršila v ponedeljek. Popolnoma v f,ijnost pa so zavite okoliščine glede usmrtitve in se ne ve niti, kje se je izvršila, niti kako, niti ob kateri uri. Domneva pa se, da se je čin izvršil v kleti Lubian-ka ječe, sredi Moskve.
BORBA Z
VODAMI
Mesto Cairo, 111., z nasipi vrača naraščajočo vode.
cd-
—	Viterbo, Italija. — Iz tukajšnje katedrale je b;io ukradenih sedem dragocenih slik, ki so bile izdelane v 14. stoletju. Domneva se, da bodo skušali tatovi izvoziti slike v tujezemstvo, zato je bila naročena obmejnim stražnikom, stroga čuječnost.
—	Havana, Kuba. — Delavski department je objavil, da je vlada dala v Santiago izdelati koncentracijska taborišča, v katerih bo internirala tuje-zemske delavce, zlasti s Hail' in z Jamaike, katere namera va odpraviti domov, da dobe domačini delo.
—	Vatikan. —- Za 7. marca se pripravlja posebna svečanost, ko bo papež podelil italijanski kraljici Eleni odlikovanje "Zlat« rože" ob 40. obletnici njene poroke. To je najvišje odlikovanje, kj ga lahko podeli papež, in je bilo uvedeno v 11. stoletju.
VAŽEN VZROK ZA RAZ-POROKO
Chicago, 111. — Sodišče je v ponedeljek dovolilo razporoko Mrs. H. Jos. Reihman, ki jc svojega mož;} že P rej zapustila. Navedla je, da jo je k temu Činu pripravil mož i tem, ker je raztresal žaganje po preprogah, ko le prišel domov z dela; zaposlen je bil pri nekem lesnem podjetju.
Cairo, 111. — Dočim so se druga mesta, ležeča višje gori ob teku Ohio reke, po velik) večini že rešila usodnega vodovja, sta pa za to mesto bila ponedeljek in torek prava kritična dneva. Mesto leži na nekakem potoku, ki ga tvori Ohio reka z Mississippi reko, v katero se izliva. Ogromne množine vode, ki jo je prinesla Ohio, se niso mogle dovolj hitro cdteči in tako so zalile tukajšnjo okolico. Mesto samo pa je bilo hrabro na delu. da je višalo nasipe ob reki, in pri tem je bilo neumorno zaposlenih okrog 4500 mož. Kakor kaže, bodo v tej borbi zmagali.
■-o-
JAPONSKA DOBILA NOVO
VLADO
Tokio, Japonska. — Fr
»tekli
pcne^';ek se	končala
vladna križa, ki je ir° ala deset dni, ko je ce : v rohite postavil na vodstvo države novo vlado. Vlado je sestavil general Hayashi in t v ko bo zopet imelo pri vladi vojaštvo glavno besedo.
.-o-
USF! '-'J HITLERJEVE ŽE-N1TNE KAMPANJE Berlin, Nemčija. — Kakor objavlja finančno ministerstvo, izkazuje Hitlerjeva kampanja za pospeševanje ženitev popo-len uspeh. Kakor znano, daje vlada revnim dekletom doto v gotovini, da se lahko poroče, in okrog 700,000 deklet se je s pomočjo te podpore poročilo. Vlada je izdala za nje okoli 150 milijonov dolarjev, dosegla pa je s tem, da je 700,-000 žensk pustilo delo in s tem dalo mesto drugim; obenem pa se je tudi rodilo do pol milijona otrok in porastu števila prebivalstva posveča Hitler veliko pozornost.	|
Strta pod kolesi avtemobila
Otoče, 12. jan. — V nedeljo zvečer se je dogodila na postaji' Otoče huda nezgoda. Z večernim vlakom se .je pripeljala iz Škofje Loke v Otoče kro-parska poštna upraviteljica g-Rezika Lotričeva. Na postaji jo je čakal njen zaročenec uslužbenec v kroparski tovarni. Kc sta šla iz postaje po temni poti ob progi, sta zaslišala za seboj voz, ki je bil brez luči. V naglici sta se umaknila vsak na drugo stran poti. Potniki, ki so prav tako oddajali iz postaje proti Ljubnemu, Brezjam in Otočam so zaslišali ubupen krik: "Pomagajte!"
Ko je voz poln romarjev odšel mimo gruče ljudi je posve. til v temo zaročenec Lotričeve. Nudila .-e mu -je strašna slika: Lotričeva je ležala onesvešče-na, vsa v krvi. Kolesa voza so ji šla čez glavo in trup in jo močno ranila. Nesrečnico so odnesli v bližnjo gostilno, jo izpirali in skušali zbuditi, kar jim pa dolgo ni uspelo. Brzoiavili so po zdravnika, ki. je ugotovil, da so poškodbe posebno na glavi zelo hude in bo morala g. Lotričeva v bolnišnico. --o-
Težke prizadeti posestniki
Ormož, 11. jan. — Iz Ormoža nam poročajo o strahovitem požaru ki je divjal preteklo soboto v vasi Loperčice. Okrog 1. popoldne je nastal ogenj pri posestniku Antonu Puklavcu. Zaradi silnega vetra se je požar bliskovito razširil na sosednje objekte sosedov Antona Tropa. Tomaža Žibrata '"n Franca Horvata. Kljub takojšnjemu nastopu domačih gasilcev in pomoči, ki so jo nudile gasilske čete iz sosedniih krajev, ni bilo mogoče zadušiti j požara ter je navedenim posestnikom zgorelo vse imetie. ' Pc nečloveških naporih, se ie gasilcem jedva posrečilo, da so preprečili nadaljnje širje-
na Gorenjskem. Peljal je težko naložene sani s hlodi, ki so se pa na ledenih tleh prekucnile tako nesrečno, da je Kunčič padel pod nje in sani so šle čezenj. Sani so Kunčiči-težko poškodovale prsa in mu prizadejale hude notranje poškodbe.
-o-
Napaden
V Zlatem polju pri Lukovici je nekdo napadel 30 letnega delavca Viktorja Pogačarja in ga nevarno poškodoval s kolom pc glavi in hrbtu. -o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Franja Bolte, rojena Dolinšek. — V Prevaljah je umrl Peter Koi-dež, po domače Dobrovnikov očf. — V ljub! j finski- -bobiici je umrla Fani Preve, rojena Bajželj, gostilničarka in po-sestnica iz Kamne gorice. — V Pobrežju v Mariboru je umrl Matija Kegl upokojeni železničar star 60 let. — V Trbovljah je umrl Franc Lor-bar, cerkovnik župne cerkve star 51 let.
-o-
Saje povzročile požar Saje so se vnele v dimniku hiše posestnika Alojzija Val-herja na Velikem Boču pri Selnici. Vnela se je tudi streha in svinjaki. Tako je ogenj uničil ostrešje na hiši, žitnico, razni inventar in v ogenju je poginilo tudi 15 kokoši. Škode je nad 16.000 dinarjev.
--o-
Konji so se splašili
V	Podgori pri Št. Vidu so se splašili konji 47 letnemu kovaču Jožetu Ribnikarju. Ribnikar je padel z voza ter se nevarno poškodoval.
--o-
Roko mu jte odtrgalo
V	Ehrlichovi tovarni v Mariboru je prišlo do nesreče, pri kateri je stroj odtrgal levo roko 26 letnemu delavcu
nje požara, da ni uničena cela <2orku Kopaču, vas. Prizadetim posestnikom;
so rešili samo živino iz hlevov, vse drugo: živež, stroji, orodje in vozovi pa je uničeno. Škod znaša več sto tisoč dinarjev krita pa je le z malenkostne zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da ga je povzro čil nesrečen slučaj.
-o-
Težkte sani so šle čezenj V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 23 letni posestnikov sin Andrej Kunčič iz Begun'
V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za ampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimprej e naš kampanjski katalog.
KJE naj dobim novega aročnika? — Stopi med svoje znance, prijatelje in sosede. Povej jim, da je "Am. Slovenec" zanimiv 'ist, opozori jih na zanimivo povest in drugo koristjo vsebino, ki jo prinaša ;t in dobil boš novega na-očnika. Uprava pa ti bo poslala za vsak dolar, ki ga boš poslal za nove naročnice po 4 kampanjske kupone in zraven katalog kampanjskih nagrad, iz katerega si boš izbral bogate nagrade po svojem okusu in želji. Požuri se, da čimprej e dobiš katalog kampanjskih nagrad!
S'o
ran Z
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
$5.00
................................ 2.50
Za četrt leta ....................................... i-50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________________________$6-00
Za pol leta _______________________________ 3.00
Za četrt leta------------------------------------ 1-75
Posamezna številka ........................ 3c
Subscription:
For one year ................—...................$5.00
For half a year --------------------------------
For three months —..................— L50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ---------------------------$6.00
For half a year --------------------------- 3.00
For three months _________________________ 1-75
Single copy _______________________________________ 3c
Četrtek, '4. februarja 1937
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_ ___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
J. M. Trunk:
Napadi
Napadi so šment. Že izraz vsebuje nekaj zahrbtnega, saj bo napad različen od odkrite borbe. Kdo ljubi kak napad, kdo naj bi se ne pritoževal, ako je napaden? Zdi se, da so pri "Prosveti" prav posebno budi na — napade, in'so jih lansko leto beležili natančno in jih našteli — klerikalnih napadov, pravijo, do 96 in še nekaj. Hudo se jih morajo tudi bati, dasi bodo kaj takega enako hudo tajili. Cemu toraj tako natančni zapiski? Da se jih ne bojijo, o tem sem celo jaz prepričan, dasi pojamrajo. Je nekaj' drugega zadi za temi — napadi. Grd in zloben je že radi napada tisti, ki napada, zato ni bilo morda 96 borb, spopadov, bitek . . ampak 96 "napadov", saj bodo čitatelji zaškripali z zobmi, ali pa prelili kako debelo solzo, ko so ti hudobni klerikalci v teku enega samega leta "napadli" tolikokrat Prosveto in glavno glavo pri Prosveti. Pri vsem tem tudi jednota ne sme izostati, da je bila jed-nota napadena, ker to še bolj zaščemi vsakega člana in mora ogorčiti še tako kladastega člana, saj jednota je članstvo in član je jednota. In potrkam se na grešna prša, menda je prišlo največ teh zelo številnih napadov od mene, starega gorskega fajmoštra, ki tako hudo — napada, dasi je že tako star. Še 24 drugih napadov je bilo, točno toraj 120.
Čemu to naštevanje in javkanje radi napadov? Razlog je prozoren.
Čitatelji Prosvete naj bi razvideli iz tako številnih napadov, kakšni hudobci so klerikalci, ki napadajo, kakšen revež je urednik, ki ga napadajo, dalje tudi, kakšen junak je ta urednik, ko je odgovoril na napade 59 krat, in še, kako zlobni so ti napadalci, saj napadajo — jednoto, in urednik nosi breme teh napadov na svojih plečeh, kakor orjak Atlas ves svet.
Ali je le enemu čitatelju prišlo pri tem na misel, da bi bil vprašal: odkod prihaja, da ti klerikalci napadajo? Ali gre res le za kak prešeren napad, ali pa morda gre za — odbijanje na napad? Tu je point. Kolikor je pri številu prizadeta moja malenkost na Pisanem polju, lahko z mirno vestjo trdim, da sem odgovoril vedno le, ko sem zasledil izvršen napad ... in upam, da tako tudi drugi. Mi bi lahko metlo obrnili, in pojamrali, da smo bili 96 krat napadeni v našem prepričanju, ampak vsaj jaz ne bom klaverno jamral. Jaz vidim le borbe za naziranje, in borba je življenje in življenje je borba.
riika v temni noči. Na potu so počili streli, v roko je bil zadet, vsaj na posledicah je umrl. Tu pravi umor. Kaj pa z morilcem? Ali so ga prijeli? Vse ga je poznalo, pa živi morda še danes, saj je sapa še vedno južno-hladna
za take na Koroškem.
Umor na Španskem, če je vest resnična, umor na Koroškem, in tu je vse gola resnica. Ali naj zapišem vsaj o tragediji v človeškem življenju? Materialisti bi se le muzali, ko bi kaj zapisal, naj se muzajo. Če ostane pri muzanju, življenje ni le grozna tragedija, pravi pekel je, in Simon Gregorčič je spesnil "Človeka nikar".
Satan bi se na noben način ne naročil na katoliški časopis, bi rajši iz svoje kože skočil in iz svojega pekla pobegnil, kakor da bi on pod svojo peklensko streho sprejel nekaj katoliškega. Tako tudi za katoličane ni prav nič pohvalno, še manj pa lepo, da bi naročali in sprejemali pod svojo streho brezverske časopise. Bodimo značajni katoličani, da se nam satan in njegovi privrženci ne bo smejali.
Tudi med nami Slovenci v Ameriki ima Satan svoj tabor in Bog svojega. Dva tabora imamo in med njima je jasna črta. Si kar si in dvoje ne moreš biti. Ko je po prevratu na Madžarskem nekaj časa mesaril zloglasni Bela Kun, so dejali pošteni ljudje, da tiste dni ni bilo v peklu nobenega vraga več, ker so bili baje vsi na Madžarskem. — Točasno so sigijrno na Španskem in med nami Slovenci se kolekta za nje, ker španskim komunistom že zmanjkuje krogelj in bomb. Prosveta naudušuje za to zbirko. Nad $3,000. se je že zbralo v ta namen. Kadar gre pa za slovenske reveže, gre pa tako težko denar izpocf rok. Na Dolenjskem gradijo sirotišnico. Noben znani socialist ni dal kaj za ta namen. Morda zato, ker jo bodo sestre vodile. Za španske komuniste, ki cerkve podirajo, duhovnike morijo in redovnice, za te pa dajejo.
Laž? Resnica
Španija kastanija — čudna vas- Gre mi le za vesti, ki prihajajo iz pristno katoliških virov, drugo me ne briga. Nasprotni listi skoroda ne morejo priti do sape, da razglašajo vse take katoliške vesti za — laži, prav nameravane laži, saj govorijo o "jezuitski kuhinji laži v Rimu" itd. Niti kake pomote ne pripustijo, kakor se je pripetila z jezuitom Vltoriom. Sicer je baje sam Vitorio pomoto popravil, pa se "Proletarec" ne more dosti zgražati in za-frkljivo dostavlja: "Še se gode čudeži".
Vzamem vest iz Barcelone. Vseh duhovnikov niso popufali, ta ali oni se je pravočasno skril, in vsi ljudje ne postanejo zverine. Tudi jaz sem bežal, ko so začele frčati svinčenke. V Barceloni pa je mnogim le še utripala žilica. Kako naj izvedo, da se tu ali tam skriva kak duhovnik? Poslali so v hišo mlade deklice, ki so zavile oči, češ, tam in tam je bolnik, ki bi rad bil sprevideli. Ali ni pri vas kak duhovnik? Duhovnik se je odločil, pa so pred dotično hišo njeg^ — sprevideli, ker vse je bila le past, in roba je uspela- Tako vest. Ali je — zlagana? Poleg nisem bil, kakor tedaj,' ko so poročali, da so me na Koroškem ustrelili. Tako ta vest.
Ako ni laž, je početje prav satansko. Vem pa za nekaj sličnega, enako satanskega, in tu ni nobene mogoče pomote ali laži, vse je gola in dobesedna resnica. Dekan V. Limpt v Kapli je bil vzor slovenskega duhovnika. Po plebiscitu pa je zapihala huda sapa. Tudi njega so pod pretvezo izvabili, cla naj gre sprevidet navideznega bol-
VELIKO ZANIMANJE V JOLIETU!
Jclict m.
Vse me sprašuje kdo bo letos jolietskj kandidat v letoš-ni kampanji VAmerikanskega Slovenca." Vse se zaniijoa za to kampanjo, kakor še nikoli. Vsem tem pa danes tukaj slovesno javljam, pa ne samo či-tateljem tega lista v Jolietu, marveč po vsej tej široki Ameriki in po vsem svetu in naj ta glas gre od juga do severa in cd vzhoda do zapada, da naša ugledna slovenska naselbina sv. Jožefa v Jolietu ima za kandidata v tej kampanji uglednega in agilnega rojaka moža Mr. Johna Russ, katerega danes slovesno nominiram in postavljam na fronto.
S tem Pa je razpisana tudi generalna mobilizacija vseh sil naše velike naselbine, vseh prijateljev katoliškega tiska, da vsi tekom te kampanje delamo vsak na svoj način, da bo naša naselbina sijajno zmagala pod vodstvom našega vrlega kandidata Jchna Rupa. Pokažimo se da Joliet je še vedno tisti slavni slovenski Jc-liet, ki je in se vedno zasluži ime slovenskega Rima v Ameriki. Pokažimo, da. se zavedamo važnosti velikega časa, ko je treba jačiti vse kar je katoliškega, predvsem pa katoliški tisk, ki je najuspešnejše orožje za širjenje naših dru-
štev in vsega katoliškega življenja in gibanja med nami. Zato vrli Jolietčani storite v tej kampanji vse, da bo naša vrla naselbina šla naprej in tudi sijajno' zmagala. Tista srebrna kup; in pa veliko proslavo zmave' lioramo letos imeti v našem slovenskem Ri mu. Vse zastonj, tako smo za pisali na naše zastave in mi gremo naprej, naprej in na prej! Joliet to pot mora zmagati.
Mi bomo v tej kampanji delovali na vso moč, tudi če se bo treba s samo papriko namazati. Je vse zastonj zmaga mora biti naša. V starem kraju v neki vasi je živel kmet, ki je imei dobre vole. V dolino navzdol so radi vozili, ali bože moj ko so zagledali klanec in hrib so začeli z ušesi migati, otepavati z repi in ni-ta šla Pa nista" šla. Nekoga dne je privczil s temi voli kmet v Metliko in tja je dobro lo, ko vsa pota držijo navzdol, ali za nazaj se je kmet bal kaj bo, ko je poznal lastnost svojih volov. Ustavil je v neki gostilni, kjer so prodajali dobro vince in okusne klobase in druge dobrote. Ko se je z vsemi dobrimi rečmi namazal od znotraj je postal zgovoren in je drugim gostom pravil o svojih volih. Pa se oglasi eden izmed gostov. Očka kai bi jamrali in se bali radi volov,
če mi daste 25 krajcerjev, pa bom napravil, da bodo voli dosti preje doma, kakor vi. Pogodba je hitro sklenjena. Tisti mladec je. šel hitro v apoteko in kupil rudeče hude paprike in dal kmetu rekoč: kadar se ševec. ti bodo voli ustavili, da ne bodo hoteli iti naprej, samo to le reč v roke vzamite pa jo malo vsakemu pod rep natresite, pa bote videli stric, kako bota vola rada šla naprej in vozila bota, da bi še gorjanski hrib premaknila. Kmet je bil .jako vesel tega in je dal v gostilni še za liter vina, ker je baje dobil tako dobro zdravilo. Potem se odpravi na pot proti domu. Ali ko privozi do prvega brega se vola ustavita in se po stari navadi potuhneta. Otepala sta z repi in glavami in nista šla naprej. Ha, ha, ha! reče vesel kmet, ki se je lepo napil in ne-jedel v Metliki dobrih reči., bomo pa "arcnije" poskusili. Vzel je iz žepa "škrnečeljček" paprik in potresel prvemu in drugemu, kakor mu je povedal v gostilni. Sapramiš, vola sta poskočila, dvignila repe v zrak in šlo, kakor Elija. Ubogi kmet še na voz ni mogel in vola sta tekla, da ju ni dohajal. Niti grajska kočija ni tako hitro br-zela, kakor zdaj kmetova vola in njegov robati voz. Ker se pa kmetu ni ljubilo tako hitro teči je moral vzeti tudi sam tiste 'arcnije", ali potem je pridirjal v vas kričoč ljudem: držite vole, bogve kje se bom jaz ustavil. Take "arcnije" če treba bomo tudi za letošnjo kampanjo dobili, da bomo tako vse druge posekali. Pa recite če jolietčani nismo od muh, pa še bolj bomo, ko bomo zmagali.
Glede delavskih razmer moram zapisati, da so se v Jolietu zboljšale, vseeno pa je še dosti ljudi brez dela. Tudi bolezni smo imeli zadnje dni dosti, ker je bilo tako čudno pacasto vreme. Tako imajo zdravniki dosti dela. Naš mladi zdravnik Mr. Josip Zalar je postal zelo popularen in dobil je že mnogo pohvale radi svoje točnosti in vestnosti kot dober zdravnik.
Pozdravljam vse kandidate, najbolj pa našega jolietskega, ki bo zmagal. Listu "A. Slov." pa želim obilo naročnikov v tej kampanji.
Pozdrav vsem.
John Kramarich, zastop. •-O-
Želim Vam v tej kampanji dosti novih naročnikov in pozdravljam vse Slovence po Kanadi, Zdr. državah in vsem svetu!
Mr. in Mrs. Sodeč in J. Kra-
—-o-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
TO IN ONO IZ KANADE
Elasa Camp, Canada
Ko obnavljam mojo naročnino za list "Am. Slov." naj še zapišem par vrstic, kako se imamo. Tukaj ni kaj posebnih novic. Zimo imamo prav ugodno, kar tukaj ni prav navada, ker znano je, da so tukaj silno hude zime.
Delavske razmere niso preslabe. Tukaj obratuje Treadwell Yukon Co. v svojih srebrnih rudnikih. Tu se nahajava samo dva Slovenca in ena Slovenka. Čeprav nismo Slovenci, posebno Dolenjci navajeni živeti v tako mrzlih krajih, kjer vinska trta ne raste, pa vseeno smo imeli precej ugodno "trgatev" iz Cali-fornije. Tako, da ga včasih po malo pokušamo. Saj ves te, da Slovenec je rad vesel, pa naj bo jkjerkoli.
PUSTNA NEDELJA V WAUKEGANU
Waukegan, II!.
Delavske razmere so se pri nas že dobro izboljšale in prav malo ljudi je še brez dela in zaslužka. Vreme imamo tudi prav lepo za ta čas; in tako se nam je polagoma približala že tudi pustna nedelja. Da bomo to nedeljo še bolj veseli in dobre volje, prir°di društvo Vitezov sv. Jurija, ma-škeradno veselico. Že nekaj časa sem se čuje, da bo precej velika udeležba mask, zato je društvo določilo za najlepšo in najgrjo masko, nagrade. — Godba bo za to nedeljo tudi izvrstna, ki vas bo gotovo ogrela. Ta godba, katero smo izbrali, bo prvič igrala na našem odru. Za prigrizek bomo imeli brezplačno "špehovko." Društveni odbor vabi občinstvo iz Waukegana in North Chica-ge ter bližnjih krajev, da nas na tej veselici poseti v velikem številu. Na svidenje na pustno nedeljo dne 7. febr. zvečer v šolski dvorani. — Pozdrav čitateljem. Anton Bespa!ec
-o-
VESTI IZ MRZI.E MINNESOTE
Ely, Minn. Dne 25. januarja je naš č. g. župnik Rev. Fr. Mihelčič daroval poročno sv. mašo za novoporočenca Dr. Paul W. Searles, iz Rochester, Minn., in Miss Katarina Grahek iz Ely, Minn., ki sta postala mož in žena. Poroka se je vršila na kar najbolj slovesen način, kar jih je še bilo v naši cerkvi. Kot častni tovariš in tovarišl-ca sta bila Dr. Charles Bet-lock iz Rochesterja in Miss Ana Grahek z Ely, nevestina sestra. Nadaljne tri tovariš'"ce so bile Miss Maude Searles Miss Hilda Pluth in Mary Pa-peš; tovariši pa Carton Searles iz Minneapolisa, John Grahek, nevestin bratranec in Edward Beisenger iz Minneapolis. Cerkev je bila povodom poročne slavnosti napolnjena večina ženskega spola. — Ženin Dr. Paul Searles je sin John D. Searles iz Minneapolisa, nevesta pa hčerka Štefana in Katarine Grahek na East Chapman St. Cerkveni zbor pod vodstvom Miss Mary Hu-tar, je zapel novoporočencema pesmi častitk. — Obed za no-voporočence in goste je bil pri nevestinih starših. — Novoporočencema veliko sreče in za-dovoljnosti v novem stanu.
Jernejtan
-o-
Mr. Martin Kremesac
Chicago, 111. — Naš znani slovenski pijonir, Mr. Martin Kremesec, ki se je že pred par tedni ponesrečil pri delu v svoji službi in si poškodoval nogo, je že boljši in upamo, da ne bo dolgo, ko ga borno zopet videli med nami. Pri delu mu je padlo neko železo na nogo in mu jo poškodovalo, da par tednov ni mogei stopiti na njo. Noga se mu počasi zdravi in stanje boljša, kar mu vsi prijatelji iskreno želijo.
Izreden slučaj Cleveland, O. -— Izredno redek slučaj se je pripetil te dni v Lutheran bolnici, kjer jo rojakinja Mrs. Helen Pirnat, stara 26 let, povila krepkega dečka, kateri je prišel na svet s popolnoma razvitim zobom v spodnji čeljusti. Glavna bolničarka v bolnici, ki je pomagala že pri 7200 rojstvih, je omenila, da še ni videla otroka, ki bi prišel na svet s popolnim zobom.
POPRAVEK
V zadnjem poročilu o "Akciji za novi list — mesečnik," se je vrinila neljuba pomota pri krajevni označbi, pri imenu Miss I. Lukek, ki biva v Bridgeville, Pa. in ne v Bridgeport, Pa., kakor je bilo pomo tema navedeno.
Na obiske
Milwaukee, Wis. — V Kalifornijo se je podala Mrs. Ger-trud Herga z West Allisa, da obišče svojega brata; pri katerem namerava ostati do spomladi. V zeleni Washington, v mesto Seattle, na daljni sapad, je odpotoval rojak Mr. Joh-n Vidergar, kjer namerava obiskati svoje sorodnike in prijatelje. Baje se bo na povratku ustavil tudi v Kaliforniji in v Montani, kjer bo obiskal svoja brata. — K svojemu sinu v Mobile, država Alabama se je stalno preselila Mrs. Johana Recelj iz West Allisa, katere soprog je bil nedavno ubit od avtomobila.
Umrli -so
— V Clevelandu, O., je umrla Terezija Eranko, roj. Grdanec v starosti 47 let. Doma' je bila iz vasi Cerina, fara Čatež ob Savi na Dol. V Ameriki je bivala 24 let. Zapušča moža, eno hčer, brata in sestro.
—	V La Salle, 111., ie umrla Helena Pohar v starosti 58 let. V Ameriki je živela 26 let in zapušča moža in devet otrok.
—	V Wandling, Pa., je umrl rojak Frank Kolar v starosti 72 let. Doma je bil iz Trbovelj in je živel v Ameriki 45 let. Zapuščeno ženo, tri sinove, hčer in eno sestro.
—	V Walsenburgu, Colo., jc umrla J. M. Bajuk. Rojena je bila v Gorici vasi pri Ribnici in zapušča moža, sina in pet hčera, v državi Montana pa sestro.
_ V Clevelandu, O., je
umrla Ana Bole, rojena Plut, v starorti 56 let. Dom? ie bila iz Bogdan ie vasi. fara Žužemberk. V Ameriki je bivala 35 let. Zapušča sedem otrok.
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice BuiTOllghS

Ko je Tarzan hitel po od sonca razbeljeni in izsušeni zemlji DoKne, smrti, da čimprej pride na drugo stran, je kmalu opazil na tlfch na pol razpadlo okostje, ki je kazalo, da je to l>il nekdaj človek. Kmalu je dospe' 1,0 drugega in tretjega in tako dalje. Zdelo se je, da je dolina posejana z okostji.
To bi moralo biti Tarzanu v svarilo, kaj ga čaka v tem strašnem kraju, eč se ne vrne, toda že prevečkrat je v divji Afriki gledal smrti v oči, da bi ga moglo kaj takega oplašiti. Neustrašeno je nadaljeval svojo pot. Hitel je, da čimprej pride do zaželjelleKa eilja, ne vedoč, da hiti v svojo lastno pogubo!
Ves trepetajoč od groze je Tarzanov spremljevalec, ki je bil poslan od poveljnika Gala Gala, da zvodi Tarzana v Dolino smrti, opazoval vsak Tarzanov korak. Vsak trenutek da zagleda strašno reč, ki se nenadoma prikaže in ugonobi Tarzana, kot je ugonobila še vsakega, ki si je upal v ta strašni kraj.
Medtem ko se je Tarzan mučil v Dolini smrti v prepričanju da bo skoro zagledal Dicka in Doca ter ju rešil iz rok divjaških Moogawa, sta tudi ta dva preživljala svoje življenje v strahu. Komaj so ju bili odvedli nazaj v temno kočo, že se je prikazal zunaj strašni in zoprni divjak-čarovnik In-tamo.
Četrtek, '4. februarja 1937
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Pika, poka, pika, pok! — Fantje se na vojsko peljejo!
Kanoni so se začeli oglašati iz vseh večjih naselbin in tudi manjše se že oglašajo. Vsaka naselbina kliče na korajžo in izzivalno strelja iz svoje zasede. Drugi zopet odgovarjajo in vojska bo huda — a po vojski pa sladka zmaga, kjer bodo že zmagali. In kje bodo zmagali? Tam, kjer se bodo bolj vojskovali, tam bo zmaga, tam bomo slavili zmago letošnje kampanje.
Vsem polagamo na srce to, da naj zlasti v tej prvi polovici, ko glasovi štejejo desetkrat več, kakor bodo v zadnji polovici kampanje, da zdaj skuša napraviti vsak kar se da, da si sezida visok obrambeni zid, ki ga bo čuval pozneje, da ga ne bi kdo premagal.
VELEČ. G. KANONIK JOHN J. OMAN, slovenski župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio, je dobil te dni od Mrs. A. Gli-ha, Cleveland, O. 3 stare naročnine, kar mu da 12,500 glasov; od Mrs. E. Smolich, Aurora, Minn. 2 nove pol letne naročnini, kar da 50,000 glasov; od Mr. John Jager, iz Alliquippe, Penna. 1 novo naročnino za stari kraj 60,000 glasov; od Mr. Jakob Resnika, Cleveland, Ohio, naš zastopnik, 1 novo in 5 starih naročnin kar da 61,250 glasov. Veleč. g. kanonik J J. Oman ima s tem 183,750 NADALJNIH GLASOV.
MR, JOŽEF FAJFAR iz Chicage je dobil te dni 1 novo in 9 starih naročnin, kar mu da 62,000 NADALJNIH GLASOV.
VELEČ. G. P. CIRIL ZUPAN, slovenski župnik iz Pueblo, Colo., je dobil te dni od Mrs. Antonije Blatnik iz Chicage, 6000 NADALJNIH GLASOV.
MR. JOHN PRIŠEL, naš agilni zastopnik v Clevelandu, Ohio, je nam poslal 3 nove in 17 starih naročnin, kar da 165,000 GLASOV, s katerimi nominira za kandidata PREČ. G. MATIJA JAGER, pomožnega župnika pri slovenski župniji sv. Vida na St. Clair.
MRS. LUCIJA GREGORČIČ, naša naudušena in delavna zastopnica v Milwaukee, Wise, je nam poslala 1 novo in 17 starih naročnin, kar da 115,000 GLASOV, s katerimi nominira za wiscon-sinskega kandidata PREČ. G. RUDETA POTOČNIK, župnika slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wise.
MR. JOHN KRAMARICH, naš marljivi zastopnik v Jolietu, 111. je dobil 1 novo in 6 starih naročnin, kar da 48,000 GLASOV, & katerimi on nominira in proglaša za jolietskega kandidata MR. JOHNA RUSS.
MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, naš delavni in naudušeni zastopnik iz Johnstowna, Penna. pošilja 1 novo naročnino, ki da 25,000 GLASOV in s tem nominira in proglaša za kandidatinjo MRS. MARGARET POZNICH, našo dobroznano bivšo naudušeno zastopnico v Clevelandu.
Tako torej za pravdo staro že puške govore. Naprej junaki! Kdo bo na prvem mestu prihodnjič? Kakšne bombe imate letos drugod kot v Minnesoti, Pennsylvaniji in drugih krajih. Come on, pokažite se!
Kandidatje se nahajajo v naslednjih pozicijah:
RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, 0.......258,750	glasov
REV. MATIJA JAGER, Cleveland, O.........'..165,000	"
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.................146,000	"
REV. RUDE POTOČNIK, Sheboygan, Wis.....115,000	"
MR. JOHN RUSS, Joliet, 111........................... 48,000	"
REV. P. CIRIL ZUPAN, Pueblo, Colo......... 43,500	"
MRS. MARG. POZNICH, Cleveland, 0......... 25,000	"
KDO-BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?
ST OŠ TI RIDE SE T LET M JUBILEJ SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA
po s ve j ti kej vezh? Al drujga kej snajo Ko hrushe sam pezh?"
List ni bil namenjen inteligenci in takozvanim boljšim stanovom, saj so ti bili izključno nemškega mišljenja in so imeli na razpolago poleg ljubljanskega nemškega glasila tudi veliko nemških in italijanskih in francoskih časopisov.
"Novice", ki so bile pri svojem poročanju navezane zgolj na pisane tuje vire in na ustna sporočila, kar se tiče domačih novic, so bile list za preprosto slovensko ljudstvo, ki je bilo v tem ozi-ru docela zanemarjeno. Nemščine ni znalo, drugje pa ni moglo priti do vesti o dogodkih in gibanjih, ki so tedaj razburjali Evropo in Avstrijo. To delo so hotele vršiti Vodnikove Novice, vrh tega pa naj bi bile tudi svetovalec v vseh ljudskih potrebah in težavah. Torej se je Vodnik docela zavedal vloge, ki jo mora časopis igrati v prebujanju, izobraževanju in socialnih potrebah malega, zaostalega naroda.
Drugi namen Valentina Vodnika z "Novicami" pa je bila ne-
imela velike prakse s prebrisanimi časnikarji. Poročila so bila iz Španije, kakor so danes, iz Dunaja, iz Francije in iz Rusije, ki je bila Vodniku zelo pri srcu kot mogočna slovanska država. Vesti so bile samo o vojnah in o sklepanju miru, sporazumov in dogovorov, torej kakor da bi začele "Novice" izhajati danes.
V prvi številki so v pristavku tudi razglasi raznih graščinskih gospodov, ki so tedaj izvrševali sodstvo nad svojimi podložniki. V prvi številki pa je tudi objavljen že prvi slovenski oglasni in-serat, ki se glasi takole:
"Ena dobro zidana na lepim kraji ležeča Hiša v Lublani je vsak dan na prodaj, nese letni-ga činža, ali najema 248 fl.: ku-pitželni nej se per natiskalcu teh novic oglasijo."
"Novice" so imele, kar je še danes za vsak list važno, dobre zveze z ljubljanskim magistratom, kjer je županil Slovenec dr. Anton Podobnik, rajtoficir, to je nekak načelnik vojaškega urada pa je bil Jakob Glavan, ki je objavil v prvi številki naslednji zanimiv razglas:
"Na naprej pernesejne ober-
a s
a
"DNEVI KATOLIŠKEGA TISKA"
P. Bernard
ga in širjenje slovenskega knjiž- starJa tukaJ ležečih Hesov -ie nega jezika, katerega je Vodnik cast Kresia ta 1L dan grudna
Meseca januarja letos je minilo stoštirideset let, odkar je izšel prvi slovenski časopis. To so bile "Lublanske Novize Jann. Fridr. Egerga". Prva številka, prvega slovenskega časopisa je zagledala beli dan, kakor je napisano na naslovni strani "v sredo, 4. prosenza". List je urejal in pisal prvi slovenski časnikar, ki je bil, kakor se je to tudi dostikrat pozneje dogajalo, tudi pomemben kulturni delavec, pisatelj. Ta mož je bil Valentin Vodnik — prvi slovenski žurna-
list.
Vodnika moramo smatrati za očeta slovenskega periodičnega tiska, to je tistih tiskanih del, ki so izhajali v rednih presledkih in ki pomenijo prednike dnevnega časopisja. To je bila Vodnikova pratika, ki je izšla zaporedno 1. 1795, 1796 in 1797. ko je Vodnik mogel uresničiti svojo dolgoletno željo in spraviti na svetlo tudi prvi pravi slovenski časopis.
Da takoj v začetku omenimo še nekaj, je treba povdariti, da praznujemo hkratu z jubilejem "Lublanskih novic" tudi jubilej slovenskega tiskarskega škrata. V naslovu je namreč bila tako groba in vidna napaka v imenu tiskarja, ki se glasi namesto E-ger.ia — Egerga. Torej je že prvi slovenski časnikar začel s tisto maloslavno, toda zelo običaj-
no napako slovenskega časnikarskega stanu: s površnostjo, ki je tedaj bila manj opravičljiva spričo skromnega in malostran-skega dela, ki ga je v tedanjih malih razmerah časnikar imel.
Vodnik je začel misliti na izvedbo svojega časnikarskega načrta takoj, ko se je stalno preselil v Ljubljano. To je bilo avgusta 1796. Za svoj načrt je dobil tiskarja Egarja, ki je bil sodeč po tem vnet za nove in napredne stvari, poleg tega pa tudi spreten in trgovsko sposoben založnik, ki je slutil, kaj je zaradi novega časa privlačno in najbrž tudi dobičkanosno.
Valentin Vodnik je imel s svojim listom dva namena: hotel je osnovati po vzoru velikih in bolj kulturnih evropskih držav redno obveščevalni organ, ki naj bi Slovence seznanjal s svetom, njegovim gibanjem in pridobitvami. Ta namen je utemeljen že v vsem prejšnjem Vodnikovem literarnem in prosvetno publicističnem delu. Program njegovega lista izraža Vodnikova pesem, natisnjena na prvi strani prve številke "Novic":
"Je kasha savrela.
Se terga kej nit?
Moj sosed kaj dela?
Sim barat she rtit.
Al vumnosti imajo
hotel poplemeniti in ga dvigniti na višino, kjer bi lahko ustrezal tudi izobraževalnim in občeval-nim potrebam slovenskega razumnika, ki se je tedaj tudi precej zaradi zaostalega in nebogljenega jezika odtujeval svojemu ljudstvu in svojim nalogam o slovenskem občestvu. Temu svojemu teženju je dal Vodnik izraza v posvetilu, katero je napisal lastnoročno na prvi vezani izvod "Novic", ko ga je poleti 1798. nesel v licejsko knjižnico:
"Oče Marka Pohlin me je kranjsko pisati učil 1773; al od takrat sim iz lupine zlezel inu se v teh novicah drugači iz vsih dosedajnih kranjskih pisacov norca delati začnem. Egar me je nagovoril, rad sim moje tum-pasto pero njemu v štero posodil; se kremžim, se pačim inu gledam, kako bi naš jezik nar-bol po drugih, že osnaženih eu-ropejskih ježkih perrezal. Braved ti boš sodnik."
"Novice" so v začetku izhajale vsako sredo in soboto. Že šest tednov po prvi številki pa je Vodnik v listu naznanil, da postanejo "Ljubljanske Novize" tednik. Na leto je Vodnikov list veljal 3 goldinarje, posamezna številka pa tri krajcarje. Izhajale so pod Vodnikovim urejevanjem tri leta. Ko pa jih je s četrtim letnikom dal iz rok, so sredi leta zaspale in je bilo treba čakati vse do 1843, ko jih je začel dr. Janez Bleiweis spet izdajati.
Prva številka "Novic" se začenja z omenjeno Vodnikovo pri-godnico, za njo pa objavlja list "General pardon", to je razglas o oprostitvi kazni vojaškim ubežnikom. Nadalje je list prinesel uradne razglase in poročila, ki pa so bila prevejeno prevedena, da so lahko bralci uganili med vrstami marsikaj, o čemer se avstrijskim uradnikom ni niti sanjalo, da bi mogli njihovi fer-mani vsebovati. Cenzura je tedaj znala še slabo slovensko in še ni
vkazilo vandala, de hesovskim gmej soldatam nima nobedin nič posodit: Katerikol drugač sturi, ne bo njega terjanje od nobene Gosposke zaslišano, temvuč nej škodo sam sebi perpiše."
Razglas se je nanašal na vojake hesenskih regimentov, ki so očitno delali pufe, ki jih niso plačevali, da so se morali Ljubljančani obračati h gosposki po pomoč.
"Novicam" so zelo nasprotovali avstrijski uradniki in Nemci, češ, da Vodnik z njimi razburja Ljubljano in prinaša neresnične novice. To je cikalo na Vodnikove potegavščine cenzurnih uradnikov, ki jim je ušlo v "Novicah" marsikaj, česar niti Nemci niso smeli vedeti.
Podlistka "Novice" še niso imele v sedanji oblici, pač je Vodnik začel v nji'; objavljati svoje znano "Povedanje od slo-venskiga jezika", kjer poleg zgodovine slovenskega jezika, slovstva in slovenskega naroda piše o slovenskem pravopisu ter o veličini slovanstva. Ta Vodnikova razprava je izhajala v prvem in drugem letniku "Novic" in nadomešča listu uvodnike in podlistek.
Ob stoštiridesetletnici tega Vodnikovega dela je prav, da se ga spomnimo. V skromnih "Lublanskih novicah" leže prvi začetki slovenskega stremljenja, da s časopisjem in z drugimi obveščevalnimi sredstvi, zlasti pa danes z radijem brez katerega časopisja ni, stopi ob bok svetovnim narodom.
Sodobniki so bili Vodniku krivi sodniki. Njegovo časnikarsko delo je zdaj po stoštiridesetih letih dosti bolj jasni zgled zaslug za slovensko prebujanje in izobraževanje. Oče Slovencev, dr. Janez Bleiweis je "Novice" označil kot Vodnikovo "zlato svetinjo".
In ni pretirano govoril . . .
--o——
SlRITE AMER. SLOVFNC^
Samo par vivtic bom napi sal za uvod.
Pred tremi tedni je bil v Clevelandu pri Mr. Antonu Grdini posebne vrsta sestanek. List "Ave Maria" je bil namreč povabil na sestanek vse ;voje elevelandske zastopnike in zastopnice, zraven jim jo pa naročil, naj privedejo s seboj :e druge, ki bi se zanimali s? propagiranje tega lista v svoji okolici.
Odziv na ta vabila je bil tako dober, da se je zbralo tisti večer pri Grdinovih 35 ljudi. Seja je trajala skoraj dve uri in je bila tako zanimiva, da so skoraj vsi rekli: Zakaj že nismo zdavnaj začeli s takimi sestanki? In potem so rekli: Dajmo vsaj zanaprej večkrat skupaj priti!
Misel je rodi'a misel, beseda je dala besedo — in iz tistega majhnega in preprc::+e-ga začetka se je izkristaliziral sklep, da se bodo vršili po raznih naselbinah v najbližji bodočnosti takozvani DNEVI KATOLIŠKEGA TISKA.
To je prvo naznanilo in oo-enem opozorilo, kaj :c pripravlja. Za enkrat sta sc sdrv.-žila samo lista Amerikanok" SJcvenec in Avz Mar'a za skupne delo na teh dnevih. Skušali bomo imeti tak DAN KATOLIŠKEKA TISKA v v v ki naselbini. Začeli bomo takoj, ker je ravno ta me ee posvečen tej nalogi in ker imai oba imenovana lista ravno sedaj svoji kampanj'.
Takoj bomo p? tudi pozval' na sodelovanje še druge katoliške liste in udruženj.'!., d h gredo z nami na delo. Zer'rr : moralne in finančne podpore.
Na drugem mestu v tem listu boste našli poziv ej prvi tak shod, ki se ima. vršiti v Chicagi. V prihodnjih števi;-kah boste videli t ud1' natmene je očrtan program in vse, spada v tak poziv. Tu sera hotel samo na kratko opozoriti našo javnost na to, da bo,'e vedeli, kaj se pripravlja.
Naj h koncu izrečem željo, da bj ti shodi ali DNEVI KATOLIŠKEGA TISKA rodili
med nami mnogo uspehov. Ti-
-ti skupini 35 zastopnikov in zastopnic v Clevelandu pa izražam iskrene čestitke, da se je ta misel rodila na njihovi seji in dala pobudo za vse nekaj večjega nego je bila tista seja sama na sebi. Bog daj mnogo uspeha!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom v Sheboyganu, Wis., in tamošnji okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za naš list "Am. Slovenec", znana in ugledna Mrs. Ja^ana j rVichar, kater? le pooblaščena sprejemati naročnino za naš • list, oglase, knjige, plošče in za vse druge zadeve v zvezi j-, nriiim podjetjem. Naroeni-jkom in vsem drugim v np-odni sheboyganski naselbini jo prav :toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober tisk.
|
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
n J, m.
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal C523 Uradne ure vsak dan od •). zjutraj do 8:30 -zvečer.


DARILA. IA VEL1K0N0Č
ki jih bote poslali svojim domačim ali znancem v stari kraj za praznike, bomo odpravili točno in zanesljivo na ■ voje mesto. Denar se dostavlja prejemnikom brez vsakega odbitka v dinarjih ali ameriških dolarjih, kakor pošiljatelji želijo. Včeraj so bile naše cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite.........$'0.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00


Dinarji:
Za $ 2.55......
Za $ 5.011................
Za $ 7.20...................
Za $ 9.50.................
Za $11.70..............
Za $23.00...................
Za Za
100 200 300 400
Din Din Din Din
Za $25.00 pošljite... 500 Din Za $40.00 pošljite. 1000 Din Za $50.00 pošljite.
...$26,10 .$41.25 ....$51.50
Lire:
$ 3.50.. $ 6.40.. $20.00 .
... 50 ...100 .500
lir lir lir
Ker se kurz' večkrat menja, so cene podvržene spremembi.
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JE RICH
(V pisarni "Amer. Slovenca")
1849 West Cerinak Road, Chicago, Illinois
KAMPANJE SE LAHKO UDELEŽ I VSAK BREZ RAZLIKE, VSI
STARI IN MLADI
Kampanjske nagrade so letos prava posebnost. Vsak, ki se kampanje udeleži, dobi poseben katalog, v katerem je nad 150 različnih vseh vrst predmetov, določenih kot kampanjske nagrade za pridobivanje novih naročnikov. Udeležite se kampanje in bodite tudi Vi deležni teh lepih, bogatih in praktičnih nagrad.
Kako se udeležite kampanje?
Tako-le: Pojdite takoj na agitacijo. Stopite h svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem. Pridobite med njimi novega naročnika. Pošljite zanj naročnino na Upravo "Amer. Slovenca" in ta Vam bo poslala 4 KAMPANJSKE KUPONE za vsak dolar, ki ga bote poslali za nove naročnine. Zraven vam bo Uprava poslala naš kampanjski katalog, v katerem je objavljenih nad 150 vseh vrst različnih predmetov, ki so določeni za kampanjske nagrade. Iz teh si bote izbrali svojo nagrado. S tem se bo vam poslalo še vsa nadaljna pojasnila k temu. — Glavno je za vsakega, da takoj začne in se čimprej prijavi s kako novo naročnino, nakar prejme vsak še nadaljna pojasnila.
v letošnji kampanji so letne volitve. Izvoliti je treba Nadvojvodo ali Kraljico vseh naročnikov. Na kak način se vršijo tozadevne volitve letos, je pojasnjeno v posebnem oglasu v tej številki pod naslovom:: ""VELIKE KAMPANJSKE VOLITVE" - Prečkajte ga!
(Lti
Zdaj pa vsak na delo!
Ne odlašaj, češ bom jutri. Današnji dan je, jutrišnji dan bo imel zopet svoje dolžnosti. Pridobite čimpreje morete novega naročnika in ga pošljite na Upravo. Ta vam bo poslala katalog kampanjskih nagrad in vsa nadaljna pojasnila.
NAROČNINA ZA "AMER. SLOVENCA STANE: Za celo leto $5.00; za pol leta $2.50
ZA CHICAGO IN INOZEMSTVO PA: Za celo leto $6.00; za pol leta $3.00
Naročnine pošiljajte na
Uprava Amerikanski Slovenec

1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Stran 4
AMERIKA N&KI SLOVENiEC
Četrtek, 4. februarja 1957
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
Napisal je to mlajši Erdman. Pavlova roka je iskala noža; za hip se mu je zdelo, ko da bi ga lahko tu sredi cerkve potegnil ■ iemu sosedu; izpulil mu je list
in fa raztrr"'
in see.
RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE
Elsbeth je začudeno zrla proti njemu, in župnik ga je opomnil k miru. Zdaj se je sam prestrašil lastne drznosti. Erdman-na sta morala najbrž opaziti, da v tej stvari ne pusti nobene šale in nista več poskušala, da bi ga pikala z Elsbeth . ..
Zadnjo nedeljo pred binkoštmi je bila birma. Pavel ponoči ni mogel spati, pred sončnim vzhodom je nalahno vstal, oblekel novo črno obleko, ki mu jo je podarila za to slovesnost dobra teta, in obhodil tihi dvor ter rosna polja prav tja do barja, ki je v cvetni obleki vse praznično ležalo pred njim. Vpričo vzhajajočega sonca je sklenil roke in vroče molil. Ta dan je hotel začeti novo, boljše življenje, vse zamere odpustiti in ljubiti svoje sovražnike, kakor je zapovedal Kristus . • .
Tedaj se je spomnil noža, ki ga je nekoč nabrusil za Erdmanna; potegnil ga je iz žepa in ga zagnal v sredo močvirja, kjer se ie z grgranjem pogreznil v mlako. — Vroče solze so se mu udrle iz oči. Slab in zavržen se je zdel samemu sebi in čisto nevreden, da bi stopil pred božji oltar . . . Komaj da si je upal vrniti se nazaj. Šele ko sta dvoičici v svetlo novih oblekcah z radostnimi kriki planili nanj, se je sprostil in olajšal. Objel je sestrici in obljubil, da jima bo zvest pomočnik in prijatelj
Potem je prišla mati, oblečena v obledelo svileno obleko, ga poljubila na čelo in na lice in dolgo držala njegov obraz med svojimi dlanmi ter mu odkrito zrla v oči. — Hotela je nekaj povedati, a ni spravila iz sebe več kakor: "Moj fant, moj ljubi fant!"
Celo oče je bil danes prav rožnate volje-Pri'el ga je za obe roki in mu dolgo govoril, kako se mora učiti, kako mora v življenju svoj pogled upirati v velike stvari in posnemati njega, svojega očeta, ki ga je sicer vedno preganjala nesreča in so ga ropali hudobni ljudje, ki si pa ni dal vzeti poguma, da ne bi stremel proti zvezdam, celo iz te bedne luknje, v katero ga je pogreznila sovražna usoda. In mrščil je obrvi ter ril po laseh in bila ga je sama vzvišenost in veličina duha.
Pavel mu je poljubil obe roki in vse obljubil.
Ob osmih je videl, da je po kolovozu, ki ie držal čez poljano, drdrala mimo kočija, in njeno srebrno okovje se je lesketalo v jutranjem solncu.
Dolgo je gledal za vozom. Vse mu je bilo ko sen . . . Čutil se je tako neskončno srečnega, da je bil od same sreče v zadregi. "S čim sem le to zaslužil?" se je izpraševal in potem je začel premišljati, kaka bo neki prva skrb, ki ga bo iztrgala iz te blaženosti— Ko sta mu dvoički naznanili, da je voz ža v cerkev pripravljen, je čutil, da je žalosten in potrt.
Na župnijskem vrtu, kjer je cvetel jasmin in lipovka in nr čigar tratah so blesteli sončni prameni, sta bili dve peščici ljudi, ena črna, druga bela, ločeni med, sabo. Prvo so bili fantje, drugo pa dekleta.
Elsbeth je bila v snežno beli oblekci s čipkastim robčkom čez prsi, bela in vonji-va kakor glogov cvet.
TAca je imela zelo bleda, oči je neprenehoma povešala in se igrala zdaj s pesmarico, zdaj s šopkom lipovke, ki ju je držala v rokah.
Pavel je dolgo zrl proti njej, ona ga pa ni videla. Najbrž ni hotela, da bi jo kaka svetna misel motila v sveti zbranosti.
In potem je prišel župnik. Zvonovi so zvonili — in orgle so bučale — in počasi je korakal sprevod v dvojicah pred oltar.
Pavel je stopal tik za Erdmannoma, ki sta v dolgih črnih suknjah gledala čisto resno in pošteno- Nenadno ga je zavest krivde obšla z novo silo. Nagnil seje malo naprej, ju lahno sunil v hrbet in šepetal 7, mokrimi očmi: "Odpustita mi, dosti hudega sem vama storil."
Sunila sta drug drugega s komolci v boke in se pobalinsko muzala. Eden se je napol obrnil in šepetal s trpečim obrazom, ki ga je vsega polnila prezirana in žaljena nedolžnost: "Sin moi, odpučam ti."
Pavel je dobro čutil, da se norčujeta iz i-p'eera, a srce mu je bilo tako polno po-božnosti in ljubezni, da ga vse zasmehovanje sveta ni moglo nič zadeti.
Vrste otrok so se razvrstile na obeh straneh oltarja.
Pavel je vrgel boječ pogled po cerkvi, ki je bila nabita ljudi, a ni mogel nikogar spoznati.
Ura govora je prešla. Strmel je predse v tla- Vse mu je bilo ko sen.
Časek pozneje je čutil, da mu koleno počiva na mehki blazini, in na glavi župni-kovo roko . . . Kaj mu je govoril, ni slišal. Videl ie Elsbeth, ki je tam čez tiho jokala v robec, in mislil: "Le jokaj, le jokaj, kmalu se boš spet smejala."
In potem se je vprašal, zakaj se pač vsi ljudje toliko smejejo, ko je vsem vendar tako malo smešnega na svetu.
Orgle so se oglasile s pesmijo "Hvala večnemu Bogu" — svetlo je zavriskal zbor soseske — tedaj je odromal njegov pogled k soncu, ki je v mavričnih lučih udarjalo skozi barvasta okna.
In ko je tako strmel v igro barv, se je nenadno prestrašil. Prav onstran križa, ki je kronal oltar, je stala neznansko velika, sivo oblečena žena in zrla iz velikih, votlih oči nanj. •. To je bila Magdalena Spokornica. Čutil je, kako ga je mrzlo preletelo. • "Mati Skrb," je zamrmral in sklonil glavo, kakor da hoče ponižno sprejeti vse, s čimer ga bo obdarila za življenje.
In ko je spet dvignil glavo, je sonce sijalo še krasneje kot prej.
Zareče rdeče in zeleno so blesteli in tle-' plameni in pleli sivi ženi svetlo glorijo okrog glave.
Ona pa je sredi veselih barv in krasote žalostno strmela, iz velikih, votlih oči nanj...
Tedaj so orgle z opojnim sozvočjem planile v poigro • . . Vesel trepet je šel po soseski... roj otrok je hitel, da se vrže svojcem v objem ... in iz Elsbethinih solznih oči ga je zadel prijazno pozdravljajoč pogled.
(Dalje prih. )
Huda nesreča
V	Tremerju se je zgodila težka železniška nesreča, katere žrtev bi kmalu postal 23 letni breposelni delavec Alojzija Zakrajšek, iz Ravnika občina Bloke v logaškem okraju. Par dni poprej je Zakrajšek prišel v Celje kjer je upal dobiti kako zaposlitev. Ker mu ni uspelo, r.e je nameraval odpeljati z vlakom proti Zagrebu. Do nesreče je prišlo, ko je Zakrajšek blizu čuvaj-rvoe v Tremerju padel z vlaka na tračnice in se hudo poškodoval.
-o-
Kraljev spomenik v Ljubljani
V	Ljubljani bodo postavili spomenik kralju Aleksandru Ujedinitelju. V ta namen že nekaj let zbirajo prispevke, da bo spomenik čim dostojnejši.
Z nožem
Žrtev napadalcev 21 letni posestnikov
je postal sin Jože
Jamnikar z Gorice pri Dobrni. Ko se je vračal domov iz gostilne, sta ga napadla posestnikova sinova Jože in Adam J. iz Vrbe pri Dobrni in ga zabodla v hrbet. Težko poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnico.
-o-
Med stroji
V mariborski tekstilni so razkladali stroje z voza. Pri tem je težak stroj stisnil 21 letnega tovarniškega ključavničarja Eriha Filipiča s tako silo, da mu je zdrobil koleno.
-o-
Požar
Na gospodarskem poslopju Martina Tamšie v Vrhah na
Štajerskem je izbruhnil požar, ki je poleg poslopja uničil večje množine sena. slame in detelje, razno gospodarsko orodje in pet kokoši, da znaša škoda nad 42.000 dinarjev. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Zdaj je čas, da si naročite
Mohorjeve knjige
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen in sicer naslednje knjige:
1.	KOLEDAR za leto 1938.
2.	VEČERNICE, povest "Izgnani menihi".
3.	DRUŽINSKI MOLITVENIK.
S. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 12 snopič.
4.	BAJTARJI, lepa povest.
Naročnino na Mohorjeve knjige sprejemamo samo DO 6. MARCA 1937. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor ima namen in želi si naročiti Mohorjeve knjige za leto 1938. naj to stori takoj.
KNJIGE STANEJO $1.25
Naročila za Mohorjeve knjige za Ameriko sprejema:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Velike kampanjske volitve!
advojvoda ali kraljica? j


v
Pisano polje
J. M. Trunk
Znamkanje.
V letošnji kampanji bodo prava posebnost leto- j e kontestne volitve kakoršnih še ni bilo. Naroč- j i "Amer. Slovenca" bodo v tem času izvolili zopet J osebe na sledeča častna in odlična mesta:
1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kam-	j e do 30. aprila 1937. najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA ČASTNEGA NAD-	J
VOJVODA vseh naročnikov "Amer.	J
Slovenca".	<
Če ženska: ZA ČASTNO KRALJI-	J
CO vseh naročnikov "Am. Slovenca".	J
2.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki	( bo prejel (a) do zaključka kampanje	J drugo najvišje število glasov, bo izvo-	] ljen(a):	i
Če moški: ZA ČASTNEGA VOJ- j VODO v pomoč Nadvojvodi ali kra- j ljici.	'
Če ženska: ZA ČASTNO PRINCE- ! ZINJO, v pomoč Nadvojvodi ali Kraljici.
3.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA Nadvojvodi ali Kraljici.
Če ženska: ZA ČASTNO DVORNI-CO Nadvojvodi ali Kraljici.
POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO GLAVNI ZMAGOVALCI ŠE NASLEDNJE NAGRADE:
Prvi ali glavni zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO
Drugi zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
KRASNO ZLATO URO
Tretji zmagovalec(ka) prejme častno nagrado:
KRASEN ZLAT PRSTAN
Na vseh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana imena agovalcev.
PRAVILA ZA KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen-, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi.^ Od te vice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu ali
karni A. Slovenca.
2.	Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
a)	z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list A. Slovenec z naplačilom naročnine;
b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	Glasovanje se vrši 100 dni od 20. januarja 1937 pa do 30. aprila 1937. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi:
b)	Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer:
c)	V dobi od 20. JANUARJA 1937 pa do 15. MARCA 1937 šteje vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 1000 (en tisoč) glasov Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov.
d)	V drugi dobi začenši z 16. MARCEM 1937 pa do 30. APRILA 1937. se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 5000 (pet tisoč) glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) esecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč-ki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu povedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se ene-u list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi na-čiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list Isto lja za sinove in hčere! v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja oje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove se tedensko objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pr! objavah glasov kaka napaka, sprejema t le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli ruRega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v kost drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, okler niso objavljeni.
11.	V slučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z ajvišjem številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado.
12.	V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v t«j ampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.
Bilo je pred zadnio vojsko, ko je Anglija hudo krivo začela gledati na nemško konkurenco pri svetovnem trgu. Morda so razboriti Nemci marsikaj spravili na trg kot angleško blago, pa je bilo le nemško. Angleži so zahtevali, da mora vsako blago imeti znamko, kje je bilo izdelano, toraj "made in England," made in Germany," "made in U. S. A."itd. Nemci so pa tudi začutili "focko", klofuto. Izdelali so pa Nemci parnik "Deu-tschland", ki je bil brezdvom-no v vsakem oziru prvi in najmodernejši parnik na svetu. Ko je ta parnik pripluJ na svojem prvem potovanju v Southampton na Angleškem, so mu Ncmci na vidnem mestu naredili napis: "Made in Ceji: ..i Angleže je tako "znamkanje" strahovito skelelo, pa so mo-• a li zaušnico mirno vtakniti v žep.
Pojavila se je v novejših homatijah prava manija tega znamkanja na nasprotni strani. Znamka "fašist" se prilepi vsemu in vsakemu, ki ni s ko strni in klako požrl "demokracijo" in narobe je znamka demokracija" nalepljena na vse, dasi na "blagu" niti najmanjše demokracije ni najti. Vsak katoličan, in tu gre to znamkanje do samega papeža, kakor je razvidno iz raznih dopisov v nasprotnih listih, ki brani svoje versko prepričanje, je — fašist, papež toraj največji fašist. Enako pa je Rusija vsa — demokratična in demokracija je brez vsake primesi v Rdečj Španiji. Stvar meri že na pravo psihopatično manijo, na pravo norenje. Sovjetski režim se v bistvu prav }iič ne razločuje od Hitlerje vega nazijskega režima. Ako so toraj naziji na Nemškem fašisti, potem 'yso prav e,naki fašisti tudi Stalinove oprode v Rusiji. Novo znamkanje bi bilo toraj na mestu, in dosledno bi se moralo govoriti o sovjetskem fašizmu in o sovjetskih fašistih, ki bi se prilagalo prav vsem komunistom. Morda pride do novega udruženja, da se ustanovi nova "liga zoper vojsko in sovjetski fašizem."
Ako bi mi začelj tako znam-kati, bi bila prednost na naši strani, ker bj bila na naši strani tudi — resnica, na nasprotni strani pa je le prazna 'n nora manija.
Ni pa nobenega dvoma, žal, da se mnogi dajo zapeljati po tem nasprotnem znamkanju, "n ne vejo, kaj delajo.
Rešeno.
Špansko vprašanje je reše no, kakor naznanja to tudi "Enakopravnost". Pegler je sarkastično komentiral izjavo jezuita Parsonsa o potrebi raznih reform na Španskem, in vse je rešeno. ". . .končne odgo-
vornosti (za civilno vojno v Španiji) ne nosi Moskva, temveč jo nosi tista španska katoliška duhovščina, ki je služila izkoriščevalcem in ignorira1?, reveže.." Vrlo enostavno. Sicer je Trotzky že davno prej namignil, da bo Evropa vzpla-metela na dveh koncih, in v Moskvi so znali vrlo dobro prikriti namene za svetovne revolucijo, ki pa ni mrtva reforme so bile potrebne, zdaj je "demokracija" vzela te reforme sama v roke, in jih je temeljito izpeljala, duhovnike je kratkomalo pomandi !a, cerkve in zavode pcžgi1:1, n — odsihmal, ko na bo vega v izobilju, in tega ne bo, to stoji, bo vsaj katoliška duhovščina vsaj v ■ enem slučaju brez krivde ker te duho* 'Mrv,- o bo. Presto.
HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in sinovom? Dobro, tedai poskrbite, da dobite čimpre j e 'catalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"!
DRVA NA PRODAJ
Imam na prodaj trda drva po sledeči ceni:
MAPLE CORD WOOD
$12.50 @ cord, 3 cut
MAPLE SLABS
$11.00 @ cord, 3 cut
Dam pošteno mero in pripeljem na dom.
Telefonirajte naročilo: 1258 W
LOUIS FLORJANClC ml.
(Ljubljana) Sheboygan, Wisconsin
VELIK
BLAZN1K0V
PRA TlK-ft
ZA LETO 1937
JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, 111.
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WIME
Želodčno
zdravilo iskreno priporočano
i — Pišite po brezplačen vzorec — . Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. • Send me a free sample.
1 Name ..............................................
^Address ............

drugistih
J