naš tednik Številka 37 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 16. september 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec POLITIKA Nova voditeljica biroja za narodno skupnost pri koroški deželni vladi dr. Marija Trampusch-Novak se je predstavila. Stran 2 VOLITVE ŽUPANA V ŽELEZNI KAPLI Občani so nagradili Smrtnikovo delo Kot kandidat Enotne liste je Franc Jožef Smrtnik pri nedeljskih volitvah župana v Železni Kapli pridobil nasproti zadnjim volitvam župana 10 % glasov. Po eni strani so to bile gotovo v°litve osebnosti, po drugi strani pa je to dokaz, da je tudi slovenski stranki možno z dobro ln konstruktivno opozicijsko politiko pridobiti glasove kritičnih volilcev. Razveseljivo pa je pred-vsem tudi dejstvo, da F. J. Smrtnik ni pridobil le glasov iz slovenske narodne skupnosti, ampak da so njegovo politično delo honorirali tudi kritično misleči sodeželani. Volilne rezultate v Posameznih volilnih okoliših Železne Kaple in pogovor s F. J. Smrtnikom objavljamo na strani 5. Vaški praznik, št. Janžje tudi letos privabil številne domačine, ki so si ta dan vzeli čas za prijateljski pomenek s sosedi. Domači društveniki so organizirali pester kulturni spored in seveda je bilo poskrbljeno tudi za telesno dobrobit gostov, ki so deloma ostali na vaškem prazniku od dopoldneva do poznih večernih ur. S tem so Šentjanžani ponovno dokazali, da jim je vaška skupnost dragocena in da so pripravljeni prispevati k temu, da se sosedje spet bolj zbližajo. Kdo bo naslednik šolskega nadzornika Pred nedavnim je imel personalni odbor deželnega šolskega sveta Hearing v zadevi novega nadzornika za dvojezične ljudske in glavne soje. Kot je znano, gre nadzornik Siegele s koncem leta v pokoj, za njegovo nasledstvo pa se poteguje kar osem učiteljic/ev: Tonči Gallob LS Straja vas), Hanzi Millonig (LŠ “'strica v Rožu), Milka Mohar (LŠ St. Rupert-Celovec), Tomi Ogris (profesor na pedagoški akademiji), mag. Erika Petscharnig (LŠ Šmar-ista pri Pliberku), Janko Tolmajer (LS Medgorje), Albert Ulrich (LŠ Gorence) in Irena Žele (LŠ Božji 9rob). Za katerega kandidata se bo deželni šolski svet odločil, se trenutno še ne da reči. Personalni odbor bo o tem odločal 20. septembra, pri čemer po vsej verjetnosti ne bo prišlo do skupnega predloga. 22. septembra naj bi nato zasedal gremij deželnega šolskega sveta in sklepal o dokončni razvrstitvi prvih treh kandidatov. Predlog gremija gre na Dunaj k ministru Schoitnu, ki definitivno odloča o nasledstvu Wiegeleja. NSKS in ZSO sta predlagala Tomija Ogrisa. Na 2. mesto sta uvrstila Ireno Žele, na tretje pa Tončija Galloba. Ali bo ta predlog upoštevan, pa se bo šele izkazalo. Hearing sem, hearing tja — v resnici bodo tudi tokrat odločali v prvi vrsti po strankarskopolitičnih merilih. DVOJEZIČNI POUK: Škandal na Gradiščanskem Na Gradiščanskem velja nov manjšinskošolski zakon, ki določa: kdor noče, da bi njegov otrok obiskoval dvojezični pouk, ga mora odjaviti. Nasprotno od Koroške velja torej načelo odjavljanja in ne načelo prijavljanja. Kot poroča Zeleni klub v dunajskem parlamentu, so socialistični politiki pred začetkom šole v posebnih pismih pozvali starše, da naj odjavijo svoje otroke od dvojezičnega pouka. Že sam tak poziv je enkraten škandal. Vendar to še ni vse: svoj poziv so občinski odborniki SPÖ sporočili v uradnih občinskih pismih! Tako je moral marsikdo dobiti vtis, da je to uradna zahteva, ki jo je treba ubogati. Pri tem je socialistični župan občine Štikapron/Steinbrunn Franz Laszakovits ponudil tudi občinski urad kot kraj, kjer lahko oddajo odjavne izjave. Uradnemu pismenu pozivu je dodal tudi pripravljen formular za odjavo od dvojezičnega pouka. Poslanka Zelenih mag. Terezija Stoisits je proti temu ostro protestirala. 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar Po kapelski poti Ko se je Franc Jožef Smrtnik odločil, da bo kandidiral na volitvah novega kapelskega župana, si je morda ta ali oni mislil: čemu ta potrata energij, saj ni nobene možnosti za uspeh. Nedeljski izid volitev pa je znova dokazal, kaj lahko nekdo doseže, če se zaveda nekaterih osnovnih načel v političnem udejstvovanju. Prvo tako načelo je zdrav optimizem. Optimizem, ki ga odlikuje samozavest oz. zaupanje v lastno moč, hkrati pa tudi čut za stvarnost in resnične probleme prebivalstva. Drugo tako načelo je povezanost z ljudstvom. Franca Jožefa Smrtnika poznamo kot politika, za katerega stiki z ljudmi niso zgolj neka volilna taktika. So zares odkriti in zato verodostojni. Kjer pa vlada verodostojnost, raste tudi zaupanje. Tretje Smrtnikovo načelo je povezano z drugim; gre za soodločanje. Komur uspe vključevati v svoje politično delovanje čim večji krog ljudi (torej tudi volilcev), ta si hkrati že zagotovi pozitiven učinek politične „reklame“. Dobra reklama pa je v današnjem času, v času medijev, osnoven pogoj za uspešno politiko. Kdor je ne obvlada, je že zgubil — kakor je zgubil tisti politik, ki ne zna pri ljudeh ustvariti občutka, da hoče zmagati. Franc Jožef Smrtnik in njegovi sodelavci EL so znali ta načela uresničiti. Tako so dosegli izredno velik uspeh, in to v občini, ki je nekoč veljala kot nepremagljiva „rdeča" trdnjava. Nam, ne-Kapelčanom, pa preostaja spoznanje: čim bolj bomo hodili po kapelski poti, tem prej‘bomo deležni novih napredkov. Danes, v petek, bo osrednji odbor NSKS razpravljal o predlogu predsednika dr. Grilca glede skupnega demokratičnega zastopstva na privatnopravni podlagi. Vprašali smo dr. Grilca, zakaj privatnopravni model zastopstva (in ne javnopravni) ter kako naj bi funkcioniral. Pripravil Janko Kulmesch Naš tednik: Doslej je NSKS zahteval skupno organizacijo, ki naj bi imela javnopravni status. V Našem tedniku 35/94 pa smo brali, da boš predlagal na današnji seji osrednjega odbora NSKS ustanovitev skupne organizacije na podlagi društvenega prava. Zakaj si spremenil svoje stališče? Dr. Matevž Grilc: Stališča nisem spremenil, ga tudi ne morem spremeniti. To že zato ne, ker me med drugim obvezuje referendum novembra 1993. Naš cilj je slej ko prej javnopravno zastopstvo. Če trenutno ni prišlo do realizacije tega cilja, je treba videti vzrok v prvi vrsti v ravnanju strank, ki so od nas zahtevale skupno stališče, torej tudi pristanek ZSO. Takšno stališče večinskih strank je nedemokratično: Pri referendumu lansko leto sta se dve tretjini vseh slovenskih odbornikov izrekli za skupno zastopstvo, nihče pa ne more zahtevati, da so vsi Slovenci istega mnenja. Če bi bilo tako, bi Avstrija oz. vladna koalicija tudi ne mogla priznati izida referenduma o vstopu v EU. Iz tega torej sledi, da je namen avstrijske politike izigravati osrednji organizaciji. Nekateri v narodni skupnosti takšno izigravanje tudi omogočajo, ga celo podpirajo. V ospredju teh ljudi so popolnoma drugi interesi, gotovo pa ne narodni. Tisti, ki je danes proti skupnemu zastopstvu, dejansko ne more delovati v smislu narodne skupnosti. Njih vodijo osebni interesi. Se z ZSO res ni dalo priti do skupnega stališča? Povabljeni niso samo člani Narodnega sveta koroških Slovencev. DR. MATEVŽ GRILC predsednik NSKS Kdo naj bi bili volilni upravičenci? O sestavu take skupne organizacije bodo odločali tisti, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti. Sam glede načela „pravica do priznavanja“ ne vidim problema. Nihče mi ne more vzeti pravice, da se priznam k narodni skupnosti. Glavni cilj je ustvariti take sem že poudaril, koroški Slovenci in Jf10, Potrel:>ujemo skupno organizaci-’ kl b' kot edina priznana in legitimirali z?®topala interese narodne skupno-'. 1 bomo do te prišli, pa je v prvi n odvisno od narodne skupnosti trie. Ker pa v danih razmerah ni zno doseči skupnega zastopstva na nai0piiaVni p°d|agi. ki je slej ko prej . Cli’ moramo skušati preprečati _ ?ep^enost in izigravanje, in sicer breko skupnega zastopstva rrS privat-n Pravni podlagi. Skupno zastopstvo oni RPva,nopravni podlagi je torej ocilno predvsem zato, da bi govorili navzven z enim jezikom. Skupno demokratično zastopstvo anteva pluralizem. Na kakšen acin bo to upošteval novi model? j?Prva bi poudaril, da so k sodelovanju abljeni vsi, ki se čutijo kot pripadni- vahrVensl P.n. Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Wer stellt die Dinge auf den Kopf? Der Leserbrief vom 29. 7. 1994 unter dem Titel „Helmut Krainer und der zweisprachige Kindergarten“ von Frau Josefine Oitzl darf ~~ unserer Meinung nach — nicht unbeantwortet bleiben. Der Bürgermeister persönlich hat uns in einem Gespräch mitgeteilt, daß er nicht die Absicht hat auf den Leserbrief der Frau Oitzl zu reagieren. Als Anwesende beim entscheidenden Einstellungsgespräch mit Bürgermeister Dr. Krainer fühlen w'r uns aber verpflichtet, als Mitglieder des Stadtrates einiges in das richtige Licht zu rücken: Frau Josefine Oitzl hat sich am 26. September 1988 um die Planstelle einer zweisprachigen Kindergärtnerin in einem der Städtischen Kindergärten Ferlachs beworben. Zu diesem Zeitpunkt gab 6s keine freie Planstelle. Auch das interesse der Eltern an einer zweisprachigen Gruppe war damals eher gering. Ab Ende 1990 befand sich dann Frau Oitzl im Karenzur-teub. Ihr Sohn wurde am 9. 3. 1991 geboren. Weil im Jahre 1993 mehrere Planstellen frei geworden sind, hat der Gemeinderat der Stadtgemeinde Ferlach am 15. 7. 1993 — ohne ein weiteres Ansuchen von Frau Oitzl und in Kenntnis der Tatsache, daß sie als zweisprachige Kindergärtnerin ausgebildet ist — den einstimmigen Beschluß gefaßt, sie vorläufig befristet auf ein Jahr (übliche Probezeit!) im Städtischen Kindergarten in der Absicht einzustellen, daß nach erfolgreicher Absolvierung der Probezeit — im Einvernehmen mit dem Bund (wegen Bereitstellung der Förderungsmittel!) und der Gemeindeaufsicht beim Land Kärnten — eine Planstelle für eine zweisprachige Kindergärtnerin offiziell eingerichtet wird. Die übliche Probezeit für jeden Neueintritt im öffentlichen Dienst War auch als Probegalopp für eine zweisprachige Kindergartengrup- pe gedacht. Sehr groß kann jedoch das Interesse von Frau Josefine Oitzl, die angebotene Stelle auch anzunehmen, nicht gewesen sein, denn in Ferlach hätte sie sich der bestehenden Kindergartenleitung unterordnen müssen, in St. Primus lockte natürlicherweise der lukrative Posten einer Leiterin, den sie nunmehr auch innehat. Darüberhinaus stellte Frau Oitzl die Bedingung, ihren Sohn, der damals noch nicht das Aufnahmealter erreicht hatte, in den Kindergarten mitnehmen zu können. Abgesehen davon, daß ihr Sohn noch nicht im entsprechenden Alter war, haben in Ferlach alle anderen vorgemerkten Kinder Priorität vor Kindern von Bediensteten der Gemeinde. Die Betreiber von Privatkindergärten haben es in vielen Fällen selbstverständlich leichter als Gemeindekindergärten. Das waren sicherlich die eigentlichen Gründe, die Frau Oitzl bewogen haben, den Posten in St. Primus vorzuziehen. Mag. Helmut Kugi, Stadtrat Dipl.-Ing. Franz Primik, Stadtrat Ferlach Kdo naj molči? V NT štev. 19, 13. 5. 94, druga stran, berem med drugim . . . Danes pa nastaja vtis, da je za nekoga, ki vidi v narodnoosvobodilnem boju proti nacistični okupaciji tudi pozitivno stran medalje, bolje, če molči, ..." Pisca tecja članka bi rad pobaral sledeče: „Čej bi šla danes meja med Slovenijo in Italijo, če teh, od vas prekletih, partizanov ne bi bilo?“ Na to „pubaranje" pa prosim gospode za odgovor. Zraven pa lahko omeni tudi „Waffenstillstandsbedingungen zwischen den Alliierten und Regierungschef Donitz von Restdeutschland“. Če da točne podatke, bo pa več k'teri na celo stvar o belogardizmu in domobranstvu malo drugače gledal. V Našem upokojencu štev. 2/93, stran 13, berem . . . Nato ga je škofija v smislu zahtev gestapa (Geheime Staatspolizei) premestila za provizorja v nemško faro . . . Zdaj pa sami pogruntajte, kaj je bila Krška škofija med vojno. V NT štev. 15, stran 2, pod koroškimi Slovenci in Evropska unija med drugim piše ... Iz našega vozila se bomo preselili v veliki vlak, brez ovir bomo lahko potovali od Visle do Gibraltarja. En „Zeitzeuge“ pa sledeče: Meni je zadostovalo brezplačno potovanje z vlakom iz logarja v Ebentalerstraße v Hesselberg (Altreich). V NT štev, 21, stran 10, pod „Slovenci nacisti" berem sledeče . . . spomnil sem se na skrivače na Šajdi — vsi ti naj bi včasih okoli Anschlußa sodelovali z nacizmom. Kaj bi mi koroški Slovenci imeli, če teh skrivačev na Šajdi in pozneje v Karavankah, Podjuni, na Svinški planini, Zilji in na G urah ne bi bilo. Nič, pa še malo manj. Istemu piscu pa še vprašanje ob pismu bralcev v NT štev. 32/93, stran 13, v katerem omenja mene, če morebiti ve, da je Hitler ravno od komunistov leta 1941 pri Moskvi dobil po „benti“. Leta 1942/43 pri Stalingradu in 1943 pri Kursku. Nato je nastala parola „Vorwärts Kameraden, wir müssen zurück“. Sam sem bil leta 1941 do decembra v Ukrajini. Leta 1942 smo jo prifurali do mesta Grozni v Kavkazu. Stalin je bil od dr. Sorga iz Tokia točno obveščen o napadu. Vsem, ki moje pisanje odobravajo, „tavžentbart“ buahvoni, tistim pa, ki računajo, da bom k 'mav „crkniv“ (dobesedno povzeto iz marvinja mojih prijateljev, ko sem bil v bolnici), pa to, naj g rejo „tamta" vohat, kjer sem jaz sr . . . Kristi Marinjak, 9071 Kotmara vas POSOJILNICA- BANK BOROVLJE Vljudno Vas vabimo na SLOVESNO OTVORITEV NOVIH BANČNIH PROSTOROV v Borovljah, Hauptplatz 16 (osrednje križišče). Kl BO V SOBOTO, DNE 17. SEPTEMBRA 1994. Program otvoritve ob 9.30 uri: Sprejem gostov ob 10. uri: Slavnostna otvoritev Pozdrav gostov Pozdravni nagovor PREDSEDNIKA Poročilo gradbenega ODBORA Blagoslovitev novih BANČNIH PROSTOROV Besede častnih gostov: župan občine Borovlje PREDSEDNIK ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG PO SPOREDU O VSI UDELEŽENCI PRISRČNO VABLJENI NA DOMAČO ZAKUSKO IN PIJAČO OB ZVOKIH Tria Drava Program slavnostne otvoritve bodo popestrili: MoPZ SPD „Borovlje” Cerkveni zbor iz Šmarjete MePZ iz Sel Tamburaši iz Šentjanža Trio „Drava” iz Borovelj Veselimo se Vašega CENJENEGA OBISKA! CARMINA BURANA kantata - cm orff Čas: v nedeljo, 2. oktobra 1994, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Nastopajoči: MePZ Danica, Št. Primož; MePZ Peca, Globasnica; Mešani in Mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, Celovec; Studio Percussion, Graz; Člani orkestra Slovenske filharmonije, Ljubljana Solisti: Norina Radovan, sopran; Marjan Trček, tenor; Jožko Kovačič, bariton Klavir: Andreja VVuzella-Močilnik; Tomi Kernjak Dirigent: Stanko Polzer Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza 14 Sport SAK - VSV - derbi odprtih računov Skorajda vsak igralec SAK se spomni nešportnih brutalnosti beljaških nogometašev v preteklosti. Tokrat bo sledilo maščevanje, maščevanje v obliki borbe in zmage. Mario Pihorner in Rade Savič sta prijela Gernota Hahna (VSV) ter ga svarila; če se v nedeljo na igrišču ne bo dostojno obnašal, ga bosta zaprla v tisto zaporno celico, na katero kot poklicni čuvaj sicer sam pazi... Hahn je namreč tisti igralec VSV, ki še posebej na tekmah proti SAK pretirava z borbenostjo. Od vseh koroških nogometašev je on prejel največ rdečih kartonov, zato tudi njegov vzdevek „der rote Hahn“. slika Ni/Fera AMATERJI SAk SAK II nadaljuje niz zmag Moštvo trenerja Kreutza nadaljuje niz zmag. Tokrat so premagali Pošto, čeprav je manjkal legionar Tiganj. Njega je nadomestil Buchwald, ki pa je zadel kar oba gola. Trener Kreutz je bil zadovoljen, čeprav je videl v svoji ekipi še mnogo pomanjkljivosti. V nedeljo gostuje v Annabichlu DSG Borovlje, ki sodi med favorite (trenutno zaseda 2. mesto). Kreutz: „Manjkali bodo igralci iz prve ekipe, zato moramo sami pokazati, kaj znamo!“ Pošta - SAK II 0:2(0:11 SAK II: Wastian 4, Kreutz 4, M. Blajs 3, Tolmajer 3 (46. Kampusch 4), Zanki 4, Šmid 4, Hren 4, Nachbar 3, Mandl 3, Sienčnik 3, Buchwald 4; Pošta: 50 gledalcev Sodnik: mag. Fera (slab) Strelec: Buchwald (9., 75.) 2. RAZRED E: 1. Hodiše 7 2. DSG Borovlje 7 3. Grabštanj 7 4. Ochsendorf 7 5. SAK II 7 6. HSV 7 7. KAC 7 8. Donau 7 9. Kriva Vrba 7 10. Žihpolje 7 11. Pošta 7 12. Poreče 7 6 0 1 21:9 12 5 1 1 15:3 H 5 1 1 14:2 H 5 1 1 14:5 H 5 0 2 13:10 10 3 2 2 15:9 8 2 2 3 7:10 6 2 1 4 10:16 5 2 0 5 10:16 4 1 1 5 7:12 3 1 0 6 5:19 2 0 1 6 3:23 1 8. krog M7./1B. september 941: SAK II - DSG Borovlje, Poreče - Donau. KAC • HSV, Grabšlanj -Ochsendorf, Kriva Vrba - Hodiše, Žihpolje - Pošta, ■"■^rugi proti prvemu, ali SAK 1 proti VSV se glasi vrhunska tekma 6. kroga v regionalni ligi sredina. SAK proti VSV pa je hkrati tudi tekma odprtih računov, predvsem s strani igralcev SAK. Skorajda ni igralca SAK, ki se ne bi spomnil nešportnega dogodka. Tako se Tonči Blajs še dobro spominja tekme lanskega leta v Beljaku, ko ga je brutalno od zadaj udaril Hahn v gleženj. Ali Mario Pihorner: ko je igral še za Velikovec, mu je branilec Hohenber-ger namenoma strgal vezi v gležnju. Tudi nekdanjega igralca SAK Wernerja Urschitza so Be-Ijačani skorajda na vsaki tekmi težje poškodovali. Podobnih primerov je še več, zato so igralci obljubili tokrat maščevanje. Toda maščevanje ne v obliki namernih poškodb, temveč s silovito igro in z zmago. Trener VSV Tellian je tokrat sicer prepričan o športni igri svoje ekipe, toda zagotoviti niti ni mogel. Preveč igralcev ima, ki se v tekmi slinijo od sovraštva in so zaradi tega dvojno nevarni. Igralci SAK se nešportnih in brutalnih prekrškov VSV ne bojijo, kajti sami so zelo zamozavest-ni in poleg tega se vedo ščititi. Napadalec Pihorner: „Naš odgovor oz. maščevanje za preteklost se bo tokrat izrazil v rezultatu!“ derbi - derbi - derbi SAK - VSV v nedeljo, 18.9.1994, ob 17. uri na igrišču v Annabichlu. Predtekma: SAK II - DSG Borovlje (ob 15. uri) Regionalna liga - sredina 1. VSV 5 4 0 1 13:4 8 2. SAK 5 3 1 1 10:5 7 3. Marchtrenk 5 3 1 1 7:5 7 4. Voitsberg 5 3 0 2 10:8 6 5. WAC 5 2 1 2 6:4 5 6. Traun 5 2 1 2 5:6 5 7. LUV Graz 5 1 0 4 4:10 2 8. Donau Linz 5 0 0 5 5:18 0 Naraščaj SAK Rekordna zmaga Pliberškega SAKU 10 Izredno visoko zmago so slavili dečki SAK v centru Pliberk. Skoraj vsako drugo minuto so dali gol proti sovrstnikom iz Greb-inja in zmagali z 21:0. Ta konec tedna pričnejo tudi najmlajši (U 8). Turnier v Celovcu (SAK U 8 I) bo v petek ob 14. uri na Košato-vem igrišču, turnir v Vidri vasi (U8 ll/Plib.) bo v soboto ob 14. uri in v Velikovcu (U 8II/Št. Primož) bodo igrali v soboto ob 10.00. SAK U 16 - Št. Vid 4:1(Hermansky 3, Kreis); Rikarja vas U 14 - SAK 2:5 (H. Nachbar 2, Kojič, Teševič, Niemz); SAK U 12 (Plib.) - železna Kapla 6:1 (Kramar 3, Meklin, Kordesch, G. Nachbar); SAK U 10 (Plib.) - Grebinj 21:0 (Kreutz 9. Part 5, Buchwald 5, Olip, Kap); Velikovec U 10 - SAK (Plib.) 0:2 (Olip. Buchwald); SAK U 10 (Cel.) - Austria (Romano 2); SAK U 12 (Cel.) - Bilčovs 0:8 Pet vprašanj trenerjema pred derbijem dr. Ivan Ramšak (trener SAK) / Reinhard Tellian (trener VSV) Kaj bo odločilno za izid derbija? Prav gotovo forma igralcev na ta dan. Katera ekipa bo boljše gradila igro, pa bo prav tako odločilnega pome- Razpoloženje igralcev na tekmi sami. Česa se najbolj bojite? Da bi sodnik dovolil pretrdo igro ter razigranega legionarja Vasilijeviča. Ne bojimo se ničesar. Pazili pa bomo, da dobro uigrana ekipa SAK ne bo prišla prav v igro ter na nekatere posamezne ključne igralce. Favorit derbija oz. katera ekipa je v vaših očeh močnejša? Rahel favorit je VSV, ker iz preteklosti vemo, da je prav proti SAK . vedno izredno motiviran. Ce je močnejši, pa ne vem. Derbi ima svoje zakonistosti, zato ni favorita. SAK pa je uigran in tudi tehnično boljši od VSV, zato pa ima moja ekipa prednost v borbenosti. Tekme SAK - VSV so bile vedno zelo borbene in deloma nešportne. Sta si ekipi sovražni? Zdi se mi, da ima VSV nasproti SAK manjvrednostni občutek. Iz tega sledi, da mali proti velikemu vedno skuša vse, le da zmaga. Ekipi si nista sovražni, zdi se mi celo obratno. Sicer drži, da so bile tekme v kor. ligi podobne dvoboju sovražnikov, v reg. ligi pa to ne bo več. Ali boste skušali nasprotnika s posebno taktiko presenetiti? Da, toda kako, pa ni za javnost, Samo to lahko povem, da v regionalni ligi tega načina igre še nismo poskusili. Ne. Za to mi primanjkuje kakovosten kader. Vsekakor pa ne bomo le branili, temveč tudi precej napadali. 15 Sport PODLIGA VZHOD: Metlova - Bilčovs 1:3 (0:1) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5, Partl 4, Ku-sss 5, Fister 4, Paulitsch 4, Obiltschnig 4, Schaunig 4 (85, Ramusch 0), Andrejčič 4, Schriefl 4, Smeraldo 5 (88. Lipusch 0); Metlova: 250 gledalcev Sodnik: Hambaumer (dober) Strelci: Smeraldo (44 ). Partl (53.), Schriefl (73.) oz. Hoher (83.) Rdeči karton: Obiltschnig (82.)_____ Pokrče - Globasnica 1:1 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 4. Kordesch 4, G. Sadjak 4, Fera 4, Tratar 4, P. Sadjak 4 (81. Sturm 0), Kert 4, Dlopst 4, Hren 4, Pleschgat-ternig 4, Pasterk 3 (70. Micheu 0): Pokrče: 250 gledalcev Sodnik: Fanzott (povprečen) Strelca: Ch. Micheu (85711-m.) oz. Velik (597 Prosti strel) 1. RAZRED Dl Železna Kapla - Sele 2:3 (1:2) ŽELEZNA KAPLA: Magie 2, Germadnlk 3, Kaschnig 3, G. Grubelnik 2 (46. Schurtl 2), Schor-1 3, Baloh 2, Lipusch 3, J. Grubelnik 3, Ošina 3, Wicher2, Sporn 2; SELE: E. Oraže 4, S. Užnik 4, Fl. Oraže 3 (46. D' Oraže 4), Božič 4, Z. Oraže 4 (80. M. Dovjak 0), Travnik 3, Radosavljevič 4, A. Mak 4, Maver 5, A. Oraže 4; Železna Kapla: 300 gledalcev Sodnik: Schönlieb (povprečen) Strelci: Maver (3., 50.), A. Oraže (23.) oz. Sporn (L, 60.) Galicija - Dobrla vas 4:0 (0:0) OOBRLA VAS: Rigo 3, Opietnik 3, Karel 2 (65. Koraschnig 3), Zunder 3, Schippel 3, Ver-mtznig 4, Roscher 3 (55. Mischitz 3), Radii 3, Si-enčnikS, Logar 2; Galicija: 300 gledalcev Sodnik: Avar (dober) Rdeči karton: Vemitznig (85.) Šmarjeta - Šmihel 4:2 (4:1) ŠMIHEL: Pucki 3, Lutnik 3, Karner 2, Sat-schen 2 (60. Hribernig 2), Wrießnig 3, H. Mot-schilnik 2, Buchwald 2, Kräusler 2, Ch. Gros 2, ™ Motschilnik 3, Berchtold 2; Šmarjeta: 100 gledalcev Sodnik: Schmidt (slab) Strelec: W. Molschilnlk (1., 65.) PODLIGA VZHOD 1. Smihel/L. 7 5 1 1 20:5 11 2. Bilčovs 7 5 0 2 16:8 10 3. Ruda 7 3 4 0 9:5 10 4. Velikovec 7 4 1 2 13:8 9 5. Mostič 7 3 2 2 14:8 8 6. St. Lenart 7 2 4 1 5:4 8 7. Pokrče 7 1 5 1 12:12 7 8. ASK 7 2 2 3 5:9 6 9. Metlova 7 2 2 3 7:13 6 10. Vetrinj 7 2 2 3 7:13 6 11. Klopinj 7 2 1 4 7:9 5 12. Liebenfels 7 2 1 4 7:11 5 13. Globasnica 7 1 2 4 4:9 4 14. Žitara vas 7 1 1 5 6:18 3 6- krog (17./1B. september 941: Vetrinj -Mostič, Klopinj - Liebenfels, Bilčovs - ASK, Št-Lenart - Pokrče, Velikovec - Ruda, Smihel/L. - Zi-lara vas, Globasnica - Metlova: 1. RAZRED D L Podkrnos 6 2. Grebinj 7 3. Št. Pavel 6 4. Vovbre 7 5. Labot 7 6. Eitweg 7 7. Sele 7 8. Galicija 7 9. Železna Kapla 7 10. Šmarjeta 7 11. Frantschach 7 12. Št. Andraž 7 13. Šmihel 7 14. Dobrla vas 7 4 2 0 14:5 10 4 2 1 10:4 10 4 1 1 26:9 9 4 1 2 14:8 9 4 1 2 16:17 9 2 4 1 15:12 8 4 0 3 16:17 8 2 2 3 9:8 6 2 2 3 15:16 6 2 1 4 15:16 5 2 1 4 10:11 5 0 5 2 12:14 5 1 2 4 7:14 4 1 0 6 4:32 2 8. krog M7./18. september 941: Eitweo -Ubot, Dobrla vas - St. Andraž, Sele - Šmarjeta, St. Pavel - Frantschach, hjaimburg - Grebinj, Šmihel - Galicija, Podkrnos - Železna Kapla; Nesreča na tekmi med Metlovo in Bilčovsom Dvoboju z žogo je sledil boj brez žoge. Metlovčan s helikopterejem v bolnišnico. Metlova - Bilčovs 1:3- Novinec v podligi, Metlova, je že kar na začetku moral spoznati, da je Bilčovs nadvse trd oreh. Gostje so namreč od začetka naprej igrali izredno zbrano in disciplinirano, tako da domačini niso prišli do prave igre. Rezultat tega je bil, da so se Bilčovščanom nudile številne lepe priložnosti, katerih večji del so tudi izkoristili. Žal pa je nešportno ravnanje dveh igralcev skrbelo za višek tekme. Pokrče - Globasnica 1:1 - V 1. polovici so bili Globašani domačinom vsaj enakovredni, boljše priložnosti pa so imeli Pekrčani. Po „nevihti“ trenerja Djuriča v slačilnici, ki je kritiziral neaktivnost napadalcev, so Globašani prevzeli pobudo na igrišču in silno napadali. Po napaki vratarja je Velik iz prostega strela povedel za domačine. Globašani pa niso vrgli puške v koruzo ter v 85. minuti zasluženo izenačili. Eduard Rehak je pred 12 dni nenadoma odložil svoje mesto trenerja (NAŠ TEDNIK je poročal), že v torek pa je vodstvo Dobrle vasi predstavilo novo športno vodstvo. Trener prve ekipe je Branko Bošnjak (pred kratkim se je poslovil od Žitare vasi), za drugo ekipo U 19 in za U 16 pa je odgovoren Tinej Lesjak. Bošnjak ima do zime popolno svobodo, tako da lahko mirno dela z ekipo. Moštvo pod njegovim vodstvom pa je takoj čutilo novi veter, saj morajo namesto 2-krat kar 3-krat tedensko trenirati. Da sodi Bošnjak med dobre trenerje, je dokazal v Žitari vasi, kjer je z domačo ekipo nekaj let žel nadpovprečne uspehe. Železna Kapla - Sele 2:3 - Že v 1. minuti so Selani prejeli nesrečen gol, toda kmalu navrh izenačili. Nato je bila tekma izenačena, obe ekipi sta imeli lepe priložnosti. V 23. minuti pa je bilo veselje v taboru Selanov izredno, saj je A. Oraže po lepi soloakciji zadel čudovit gol. Takoj po polčasu pa je Maver povišal še na 3:1. Po zadetku Sporna so Kapelčani zopet upali, toda tokrat zaman. Galicija - Dobrla vas 4:0 - Nepričakovano zbran nastop Dobrolčanov, toda le v 1. polčasu. V 2. polčasu (po nesrečni spremembi postave) pa so domačini izrabili napake gostov ter zadevali gol za golom. Višji poraz je preprečil vratar Rigo, ki je nekajkrat izvrstno branil. Šmarjeta - Šmihel 4:2 - Že v 1. minuti so Šmihelčani povedli z 1:0, toda vodstvo so držali le nekaj trenutkov, kajti domačini so že v 3. minuti izenačili. Nato so igrali le še Šmarječani ter zadeli gol za golom. V 2. polčasu je bila igra gostov nekoliko boljša. toda za več kot drugi gol ni zadoščalo. NASLEDNJI KROG: Bilčovs - ASK (v nedeljo ob 16.30) - Obiltschnig zaradi rdečega kartona ne sme igrati, zato pa sta trenerju Hoblu Quatschnig in Schlemitz zopet na razpolago. „Vsaj eden od teh dveh bo od začetka igral,“ pravi Hobel. Pričakovanja? Hobel: „Če si sami med tekmo ne bomo škodovali, potem bomo zmagali!“ Globasnica - Metlova (v nedeljo ob 16. uri) - Globašani so na zadnji tekmi pokazali, da se znajo boriti do zadnje minute. Metlovča-ni so po porazu proti Bilčovsu vznemirjeni, tako da Globašani na tiho upajo na dve točki. Slej ko prej manjka Silan (pri vojakih). NASLEDNJI KROG: Sele - Šmarjeta (v nedeljo ob 16.uri) - Po nekaj slabih tekmah so se Selani zopet ujeli. Prav zaradi tega mirno gledajo na derbi proti Šmarjeti in čeprav bosta manjkala Zdravko Oraže in M. Mak (poškodovana). Šmarječani so nevarno moštvo, predvsem ofenzivni sredinski igralec Bergmann je izredno razpoložen. Zanj so se Selani pred sezono že pogajali, toda konec koncev je Bergmann odpovedal. Kdo bo nanj na derbiju pazil, še ni jasno, na vsak način mu Selani ne bodo prepustili niti metra prostega prostora. Na preteklih tekmah je Bergmann proti Selanom vedno zadel, to želijo tokrat preprečiti. Dobrla vas - Št. Andraž - Dobrolčani pod novim trenerjem Bošnjakom želijo končno zopet točkovati. Nasprotnik Št. Andraž sodi med slabše ekipe, kljub temu so Dobrolčani previdni. S točko bi bili že zadovoljni, podleči pa je prepovedano. Podkrnos - Železna Kapla -Podkrnos je na tej tekmi proti Kapelčanom jasen favorit, kljub temu želijo Kapelčani presenetiti. Proti dobrim ekipam se moštvo trenerja Rusa namreč vedno stopnjuje in to želijo tudi tokrat dokazati. Šmihel - Galicija - Slej ko prej manjka Šmihelčanom šest standardnih igralcev (pri vojakih, poškodovani, na dopustu), kljub temu želijo osvojiti vsaj točko. Po dvoboju Metlovčan s helikopterjem v bolnišnico Bila je 82. minuta tekme med Metlovo in Bilčovsom. Metlovčan Schumnik in Bilčovščan Obiltschnig sta se borila za žogo, sledil pa je nepotreben in usoden boj brez žoge. Obiltschnig je prijel Schumnika za vrat, nakar sta oba padla na tla. Ker se Schumnik ni mogel otresti prijema, ga je le-ta ugriznil v palec. V tem trenutku pa je Obiltschnig stisnil Me-tlovčana še bolj krepko, tako da je Schumnik obležal na tleh. Prva pomoč je bila takoj na mestu, za prevoz v bolnišnico pa so morali naročiti helikopter, saj se Schumnik več gibati ni mogel (zdravniki so se bali poškodbe vretenc). Nepremišljeno dejanje teh dveh igralcev se je konec koncev le še dobro končalo, kajti Schumnik je po dveh dneh v večji meri zdrav in brez posledic zapustil bolnišnico. Lahko pa bi se izšlo tudi drugače. Na nogometnih igriščih je mnogo dovoljeno, toda vsaka nešportnost, še posebej takrat, ko žoga ni v igri, je veliko tveganje. Sicer se takšni dogodki pogosto dobro končajo, toda sreča ni blago, ki jo lahko kupiš in jo zato imaš... KOLESARJENJE _ _ Wrolich - iz Japonske na karavanški maraton Pred nedavnim je bil kolesar Peter Wrolich 14 dni na Japonskem (podjetje Shimano vsako leto povabi 8 Evropejcev in 2 Američana), kjer je sodeloval na dveh kolesarskih dirkah. Na prvi je osvojil odlično 2. mesto, na drugi pa je bil 5. Po vrnitvi iz Japonske pa je Wrolicha na Koroškem čakala naslednja preizkušnja, saj se je udeležil karavanškega maratona (Borovlje, Rožek, Bilčovs, Borovlje, Kočuha, Galicija, Škocijan, Železna Kapla, Šaj-da, Sele, Borovlje, Slovenji Plaj-berk) ter v rekordnem času prispel do cilja. Ta uspeh je bil nedvomno nepričakovan, saj je bil Wrolich še utrujen od dolgega poleta iz Japonske. Tembolj je bil vesel 1. mesta. Dobrla vas - Bošnjak odgovoren za prvo ekipo, T. Lesjak za U19 Novo športno vodstvo ima do zime popolno svobodo. V NEDELJO, 18. SEPTEMBRA 1994: Rozalsko žeg nanje Domači gostilničarji in obrtniki Vas prisrčno vabijo na tradicionalno Rozalsko žegnanje. Postregli Vam bodo z izbranimi jedmi in osvežujočo pijačo. GOSTILNA SOSTAR H ($) -trgovina Telefon: 0 42 30/211 S RAR CAFE Jiosta se veseli Vašega obiska na rozalskem žegnanju KLAGENFURT 10. Oktober-Straße 20 u. 26 Telefon 0463 / 55 536 Manfred Greiner PEKARNA Štefan Ernst Stefitz Wölbl MESARIJA MESARIJA Če obiščete rozalsko žegnanje, si oglejte tudi izkopanine pri Sv. Hemi in občinski muzej v Globasnici. Odprt od 12.15 do 17. ure RAZPORED SV. MAS ob 8. in 9. uri: v cerkvi sv. Heme ob 10. uri na prostem pri izkopaninah -ob 11. uri: nemška sv. maša na prostem pri izkopaninah Za ROZALSKO ŽEGNANJE se oglasite pri STEKLU v Globasnici na KOSILO! GOSTISCE ČEPIČE, telefon: 0 42 30 / 271 JUENNA Martin Pandel: Žal danes živimo v družbi, ki skuša otroke popolnoma zajeti v svoje institucionalizirane strukture. Zaradi zaposlenosti staršev družina zgublja pomen, in vzgojno delo v vedno večji meri prevzemajo šole, zavetišča in druge ustanove. Načelno sem mnenja, da naj bi otrok, če je le možno, bil doma pri materi. Anica Zablatnik: Ker je večina staršev zaposlenih, so zavetišča in celodnevne šole pozitivna ureditev. Če ni možno, da je otrok doma pri starših, je bolje, da je popoldan pri pedagogih, ki mu dajo tudi pomoč pri učenju in nalogah. Celodnevno šolo pa zagovarjam le v primeru zaposlenosti staršev, ne pa, če otroka dajo tja iz udobnosti. Ivana Stefa-ner-Weiss: Celodnevne šole so gotovo smiselne za starše, ki so celodnevno zaposleni, in predvsem za matere, ki same vzgajajo otroke in si poldnevne zaposlitve iz finančnih razlogov ne morejo privoščiti. Sama bi na vsak način gledala, da bi bila le poldnevno zaposlena, ker ne bi hotela prepustiti celotne vzgoje institucijam. Ali je ureditev celodnevne šole smiselna? Pripravila Heidi Stingler Kristijan Zeichen: Kot učitelj verjetno lahko dobro ocenim socialno razliko med otroki, ki doraščajo v družinah, in otroki, ki jih starši prepuščajo institucijam. Otroci, ki doraščajo v družinah, so dosti manj agresivni in so po naravi bolj osebni in sproščeni. Starši naj bi se zavedali tega, kako pomembno je, da si vzamejo čas za svojega otroka. Liza Müller: Sama imam tri majhne otroke in sem trenutno doma tako zasposlena, da mi na poklic sploh ni treba misliti. Načelno pa sem mnenja, da naj bi se starši bolj zavedali svoje odgovornosti in naj bi v čim večji meri sami vzgajali otroke in tega odgovornega dela naj ne bi prepuščali institucijam. Otrok se gotovo najbolje počuti v družini. Krista Krušic: Sama zaenkrat t še nimam otrok, vendar je I zame jasno, da I bi se odločila za otroka le, če ^ bi imela zanj tudi čas, da bi ■ ga večinoma lahko sama vzgajala. Da to v # marsikateri ' družini iz finančnih razlogov ni možno, v mi je jasno. ki Prednost imajo z, pri tem gotovo ženske, ki so p samostojne, _ s. ker si lahko več^ ali manj svo- n bodno urejajo delovni čas.