UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Plarzutt« 18 - Cen« ogloom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poit«l m. račun it. #-17718 - Poitniaa plačaaa v gotovini Spedli in abbonamento postale 11 Gruppo
Leto IV. Štev 44.
GORICA DNE 3. NOVEMBRA 1948.
Cena L. 15
Primorskim
mučencem
Vernih duš dan... Duša se mi pogreza v bolestno spomine in srce mi trepeče v živi boli. V .duhu objem* Ijem vso rodno primorsko deželo, po« sejano z grobovi in napojeno s krvjo. Naenkrat se mi zazdi, da je ob sporni* nu vernih duš zadrhtela vsa primorska zemlja ter se razklala kot biserna školj* ka. Iz nje pa, glej, vstajajo motne po* stave, ki se uvrščajo v dolgo, dolgo vr* sto ... In že mi prihajajo naproti. Dol« ga. nepregledna procesija jih je. V ro* kah nosijo palme in ogrnjeni so v Skr* latne halje. Prihajajo. Obrazi so jim razsvetljenj in slovesni, čela okrašena z lavorikami zmage. Naši mučenci pri« bajajo v luči poveličanja .. .
Maziljenci Gospodovi
Prvi stopajo maziljenci Gospodovi. Nevidna roka nosi pred njimi bandero s sliko prvega mučenca sv. Štefana in z napisom: »Ker smo kot sv. Štefan ne; ustrašeno izpričevali Resnico, smo bili vredni posiati krvave žrtve na Njenem oltarjuk. Za znamenjem stopata — so« brata v življenju in smrti — mlada cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Sledita jima v rdečem ornatu mučencev prijatelja duhovnika Pisk Anton in Zavadlav Izidor, skrbna dušna pastirja ob srednjem Sočinem to« ku. Za njima stopata svečenika Du« hovnik Lojze ter Obid Alojzij, ki sta prišla pastirovat med ljudstvo ob Soči iz dveh skrajnosti slovenske dežele, a sta v zahvalo prejela iz rok svojih du« hovnih otrok grenki kelih sovraštva in končno strašno smrt. Sledi jima prof. 1'ilip Terčelj, rahla pesniška duša, o« trok verne Vipavske, ki je prižigal luč prosvete celi Primorski, v zameno pa prejel zapor in ko.nfinacijo, begunstvo in slednjič kroglo v tilnik iz rok last« nih bratov. Za njim sta se pomikala de« kan Perkan ter duhovnik Sancin, ena« ko krvavi žrtvi komunističnega besa. Svečeniško skupinico je zaključevala trojica duhovnikov: Anton Satej, žup« nik štanjelski, Franco Gabrejna, župnik loz ški, ter Ernest Bandelj, župnik brej« ski, ikaterih po nasilnem tujcu prelita kri jo namočila vipavsko zemljo in ka« terih okrutna smrr je pretresla toliko src.
Jagnjeta Kristusova
Za duhovniki so prihajale tihe žrtve, ki so si bile v življenju izbrale Gospo« da za svoj delež. Prvo se je pomikalo »jagenjce božje« brat Andrej Reja, re« dovnik kapucinskega samostana v Sv. Križu ua Vipavskem, otrok sončnih Brd, ki je s svojim nasmehom in fran* čiškansko dobroto dvigal srca naših Vipavcev k Bogu in katerega je v de* janski službi ljudstva raznesla partizan« ska mina. Za njim so hiteli bogoslovci in semeniščniki z Rudijem Trčkom na čelu, ki so padli kot žrtve vojnih gro« zot.
Izobraženci
In že je v sprevodu vihralo bandero s sliko sv. Pavla z »uma ostrim me« čem« v ritki in z blestečim napisom: »Resnica zmaguje!« Za novim bande« rom se je vila vrsta primorskih izobra« žencev, ki so padli v borbi proti ange« lu laži in teme. Kot prva je korakala četvorica sijajnih mladih fantov: prof. Ciril Šinigoj, dr. Jožko Kogej, dr. Stan« ko Vuk ter dr. Ernest Jazbec. Z njimi so padli štirje stebri primorskih Slo« vencev in njih vrzel je nenadomestna. Sledili so številni narodni delavci, ki so sredi plodovitega dela položili glavo na oltar domovine: odlični urednik »Dc> mokrnrije« dr. Andrej Uršič iz Koba< rida, neustrašeni antikomunistični bor* ci dr. Smajd, dr. Martelanc, dr. Marti* njak ter Hrvat dr. Protulipac, ki se vsled najvišje krvave žrtve, katero so doprinesli v Trstu, smejo upravičeno
prištevati med najbolj izbrane primor« ske spoznavalce. Za njimi so bili uvr* ščeni ostalj odlični primorski sinovi, bodisi da jih je rdeča revolucija pokla* la izven Primorske, kot bana Marka Natlačena, pisatelja Narteta Velikonjo in uradnika Danila Ferjančiča, bodisi da so s svojo ikrvjo orosili rodne kraje, kot dr. Petrič iz Vipave ali kot skrom« na nameščenca Peter Keber iz Bukovi« ec in Edi Devetak z Vrha sv. Mihaela...
Naši ljudje obeh spolov, vseh stanov, starosti in poklicev . . .
A glej, novo bandero! Na njem je narisana vsa Primorska, iz katere rase pod nebo kelih z žuborečo krvjo. Krog keliha besede: »Kelih nedolžne krvi v zadoščenje za grehe zaslepljenih bra* tov«. Za banderom se vije brezkočen sprevod mož in fantov, žena in deklet. Zastopniki so slehernega predela Pri« morske, slednje vasi, skoro vsake hiše. Predstavniki so vseh stanov in poklicev, vseh starosti, vseh nazorov. Vsa Pri« morska je tu zastopana, ves naš narod je poosebljen v njih. To so resnični po« slancd slovenskega ljudstva, ki izpriču« jejo pred vsem svetom: »Naša kri je največji dokaz, kako slovenski narod odklanja komunistično prevaro! Naša kri to priča!«.
Na čelu te nepregledne procesije za« klanih žrtev so stopali trije božji hlap« c/,'trije kremeniti vipavski katoličani: Jože Brecelj iz Šturij, Ciril Lisjak iz Velikih Žabelj, Ivo Bric iz Dornberga. Rdeči moloh jih je nasilno pokončal, da bi s svojo živo vero in zdravo na* rodno zavestjo ne obvarovali ljudstva pred njegovim žrelom. Za to trojico pa je stopala neizmerna množica, ki ji ne vemo imena. Morda bi izjemoma imenovali le nekaj vidnejših postav: tam stopata 75 letni starček Andrei Mišič in njegov sin Anton, ki sta bila od partizanov ubita na krut način pred lastno hišo v Kredu dne 13. okt. 1944; sledi jiima 77 letni starček Batič France, ustreljen v Oseku dne 9. sept. 1944; tu je Lavrenčičeva družina iz vasi Logje, ki je bila zaklana na prvi petek oktobra 1944, ko se je vračala iz cerkve od sv. obhajila; tam je Bevčarjeva dru* žina iz Ročinja: bratje Andrej, Anto« nija, Frančiška, Marija in Jožefa, ki so bili v maju 1944 odpeljani s Kambre« škega in usmrčeni na poti proti Kosta« njevici; spet tam je Fcrletičeva druži« na iz Opatjega sela, po nedolžnem za* klana v septembru 1943;. in spet Mra*
kova družina iz Spodnjega Cerovega... Glej vrsto klenih mladih fantov: Du« šana Žigona iz Štandreža, Kamila Ma* raža iz Vrtojbe, Ludvika Rutarja iz Za« tolmina, Alojzija Vodopivca iz Dorn« berga, Rudolfa Drnovščka in Hermana Prinčiča iz Kozane, Henrika in Gabri« jela Mozetič iz Bilj... Glej vrsto žen! Ali jih poznaš? Saj ni mogoče! Poglej, tam stopa Šuler ^'na iz Čezsoče pri Bovcu, ki je bila umorjena skupno s sinom Pavlom; tam pa sestri Bric An* gela in Jožefa iz Prvačne, ki sta bili pobiti skupno s Suličem Andrejem, Su« ličevo Zoro in Suličevo Marijo v sep« tembru 1943. Za temi stopa Marija Ga* brijelčičeva iz Goljeviee pri Gorenjem polju, ki je bila mučena in pokončana tam pod Sv. Gendro... Samo oglej si še nekatere izmed neštetih:	Marijo
Škvarčevo iz Cola, z bodalom zabodeno v Orehovljah; Marijo Lišterjevo iz Drežnice; Rozalijo Kobalovo iz Cola; Elizabeto Kovačevo iz Lokavca; Marijo Mavričevo iz Gorenjega polja; Marje« tico Velikanjevo iz Spodnje Idrije . ..
Lilije iz Marijinih vrtov
In spet se je pomikalo bandero s sli« ko brezmadežnega Jagnjeta sredi lilij in z napisom: »Slovenski deviški mu« čenči obkrožajo brezmadežno Jagnje«. In za banderom je hitela truma belo* oblečenih, s palmovimi vejami v rokah, pevajočih pesem, ki drugim ni bila da* na. Prvo se je pomikalo nedolžno jag* nje Renata Saksida, triletna deklica, ubita od partizanov v Biljah dne 22. avgusta 1943. Slični porednim ovčkam so se zadaj podili trije dečki. »Sem li tudi jaz izdajalec?« je smehljaje vpra« šal Lavrenčičev i:v vasi Logje prijatelja Slavka iz Kamenj in Martina Breclja iz Zapuž. »Na prvi petek, ko sem bil prej pri sv. maši sprejel Jezusa, sem si mo« ral grob izkopati...« »Tudi jaz sem si ga moral tam pri Gaberjah na Vipav* skem, skupno z atom in dvema sestra* ma!« jc hitel štirinajstletni Martin. In že je sledila nežnobela skupina deklet: z rajsko veselim nasmehom na ustnah je stopala Malka Purgar, nedolžna žr* tev cerkljansko tragedije; pevaje so ji sledile tri šturske Marijine družbenice: Marica, Angela in Stanislava Brecelj, ponos in dika vipavske mladine. Nato pa so sledile nepregledne trume drugih belooblečenih deklet, ki jih tu ne more* mo imenovati, a vendar vsaj Vere Le« stanove i/ Mirna ne smemo pozabiti.
Vernih duš dan . .. Grobovi, posejani širom Primorske, se odpirajo in iz njih vstajajo žrtve strašne vojne vihre, vstajajo proseč blagodati naše molitve, vstajajo dviga je roke v nemi prošnji: »V Bogu se nas spominjajte, bratje, da bo naša kri Gospodu prijetna daritev!«
Molimo, bratje, za naše vojne žrtve!
Novice iz katoliškega sveta
Dve novi maši v Beljgllskem Kongu
V Fatakiju sta bila posvečena v du* hovnika dva domačina. Te slovesnosti se je udeležilo na tisoče vernikov, od katerih so napravili nekateri sto km poti. Pri eni sv. maši, ki so jo morali imeti radi velike množice ljudi na pro« stem, jc razdelilo 10 duhovnikov 9 tisoč sv. obhajil. Pri tej slovesnosti so rabili prvič prekrasen ciborij, ki drži osem tisoč malih hostij; daroval ga je misi« jonski zdravnik dr. Nevcrs.
Mlsljonall gobavcev — pohvaljeni
Jezuitom v Ahmedabadu jc bil izro* čen v oskrbo lebrozarij (bolnišnica za •gobavce). Pri tej priložnosti jc izrekel glavni direktor za javno zdravstvo na račun naših misijonarjev te pohvalne besede: »Biti moramo v resnici hvalež* ni krščanskim misijonarjem, posebno inozemskim, ki posvečajo življenje in svoje sile indijskim gobavcem in ki sc brez prenehanja bojujejo zoper grozno šibo gobavosti. Naj omenimo, da je dandanes nu svetu šc okoli šest milijo« nov gobavcev; šestina teh je v Indiji in
od teh je kakih 750 tisoč nalezljivo bolnih.
V Indoneziji so liudle boli odločni kot pri nas
Neka eiksportna družba v Bataviji na Javi je razpisala tekmovanje za dolo* čitev prve lepotice indonezijskega otočja. Izbrana lepotica naj bi dobila za nagrado zastonjsko šestmesečno biva« nje v Združenih Državah Amerike. Ta novotarija, ki tako zelo nasprotuje po* nižnosti fn preproščini ondotnih žensk, je dvignila upravičeno ogorčenje tam* kajšnjih ženskih krogov. Neko deklo iz Batnvije je pisalo nekemu kat. listu sledeče besede: »Moje mnenje je, da batavijska dekleta ne smejo stati pa* sivno ob strani ter dopustiti tako razka* zovanjc. Ali bi ne bilo morda umestno, nasloviti na odbor, ki pripravlja te stvari, protestna pisma?« — In res, kmalu nato so začela prihajati imeno* vani družbi pisma sledeče vsebine: »Podpisana Vam naznanja, da se ne bo udeležila več nobenega filma, ki ga bo Vaša družba importirala, oko izvedete
tekmovanje lepotic«. Vsa pisma so bila podpisana z navedbo naslova odpošilja* teljice.
Komunistični pritisk na cerkev v Romuniji
Romunska vlada je izdala poseb en odlok, ki v prvem členu najprej dovo* ljujc versko svobodo, nato pa jo v na* daljnjih 64 členih tako omejuje, da sploh nič več ne ostane. Vsaka veva mora biti v skladu z ustavo, ki je ko* munistična. Duhovniki morajo priseči vladi popolno podvrženost in zvestobo in se prav tako pod prisego zavezati, da bodo spoštovali vse državne zakone, tudi tiste, ki so namenjeni zgradnji po* polne materialistične brezbožne družbe. Pouk verouka je omejen do skrajnosti in še ta je pod najstrožjo državno kon* trolo. Vsa pastirska pisma škofov morajo biti poslana pravočasno v cenzuro pravosodnemu ministru. Število duhov* nikov je omejeno. lin škof je dovoljen na 800.000 vernikov. Katoliški cerkvi so prepovedani vsi stiki z Vatikanom in sv. očetom. Takšna je torej verska svo* boda pod komunizmom.
Crlstoferi (nosilci Kristusa)
Tako se imenujejo člani novega dru* štva, ki ga jc ustanovil v Ameriki P. James Keller. Člani tega društva, ki ni* majo ne zborovanj ne kongresov, delu* jejo tiho in neopaženo z molitvijo, s svojim zgledom, z razširjanjem dobre* ga tiska in na vse mogoče načine za zmago krščanskih načel in krščanske morale v javnem in zasebnem življenju ameriškega ljudstva.
Čudna »ofenziva"
V Venezueli živi sredi nepredirnih gozdov ljudstvo Motilonov, ki je po* polnoma ločeno od ostalega sveta. Pred leti so ti divjaki pomorili s strelicami nekaj belih ljudi, ki so hoteli prodreti do njih. Španski kapucini misijonarji so napravili na to ljudstvo posebno o-fenzivo. Od lanskega leta dalje prileti* jo namreč vsako soboto z letali ter spu* stijo med nje razna živila, obleke in svete podobico. Ob uri, ko priletijo le« tala, so ti divjaki že zbrani okoli svo* jih hiš ter mahajo z zastavami: zdi se, kakor da bj vabili skrivnostne dobrot* nike, naj sc spustijo k njim. Toda kako naj to izvedejo, ko pa ni pripravnega mesta za pristajanje. P. Cezar d’Ar-mcllada, ki je organiziral to »ofenzivo«, jc naslovil na svoje dobrotnike sledeči poziv: »Priskrbite mi helikopter (to je letalo, ki se dvigne in tudi pristane brez posebnega pristajališča), in vpra« šanjc Motilonov bo rešeno«.
Ameriški katoličani
Katoliška Cerkev v Severni Ameriki šteje 22 cerkvenih provinc, ki obsega* jo 22 nadškofij, 99škofij in en apostolski vikariat. Katoličanov je čez 25 mi* lijonov, katerim pastirujc 20 nadško« fov, med terni so 4 kardinali, 138 ško* fov in njihovih pomočnikov, 40.470 du* hovnikov. Župnij je 14.732. — Kat. Cer* kev v Severni Ameriki je dvakrat katoliška: prvič, ker je del kat. Cerkve, in drugič, ker so njeni verniki udje vseh mogočnih narodov, kot n. pr. Ircev, Nemcev, Italijanov, Poljakov, Špancev, Čehov, Slovakov, Hrvatov, Slovencev in šc nešteto drugih narodov.
Ameriški katoličani in begunci
Na tisoče ameriških župnij izdeluje načrt, kako bi spravili pod streho in tu* di v službo n« tisoče beguncev, ki pri*, hajajo zadnje čase v Ameriko. Pri tem poudarjajo misel, da je treba sprejeti te begunce z ljubeznijo ne samo v svo* jo deželo, ampak tudi v svoja srca.
Katoliške šole v šangaiski Skotili
obiskuje okoli 47 tisoč šolske mladine. Kat. vseučilišče v Šangaju ima 1200 slu* šateljev. Kljub temu je to le malenko* sten odstotek, če pomislimo, da je v samem Šangaju, ki šteje kakih 6 milijonov prebivalcev, približno en milijon učencev, dijakov in visokošolcev.
Današnji uvodnik naj si vsi polteni Slovenci zapišejo v srce, — laži-narodnjaki in pomočniki mednarodnega komunizma ter z njimi vsi obrekovalci in zaničevalci slovenskega imena naj sl ga pa zapišejo v album, da ne bod« neprestano grešili proti resnici, pravici in ljubezni.
Občinske volitve
Končni izid volitev v goriški ob-čiinski svet nam še ni znan v vseli podrobnostih. Po neuradnem štetju glasov do I. XI. zvečer je voliv-ni izid sledeči: Volilo ie 84.346%.
Volivcev je bilo 21.802. Za vla-dujočo krščansko demokracijo (Democrazla cristiana) je volilo 10.302 — za komunistično stranko (v tej je nekaj slov. kominformi-stov) 1.281 — za komunistične sopotnike pod firmo SHF 2.006 — za našo Slovensko demokratsko zvezo 1.122 — za neodvisne 1.356 — za socialiistično enoto (Unita socialista) 2.387 — za republikance 982 — za stranko Santa Gorizia 427 — za Italijansko socialno gibanje (MSI — ki jih limenujejo nove fašiste) 1.393 volivcev.
Naša stranka je prvič nastopila kot samostojna stranka. V obmejnih vaseh še vedno vlada nasilje. Naše ljudstvo se je iz strahu pred komunizmom deloma naslonilo na vladajočo italijansko krščansko demokratično stranko. Italijanske protikomunistične stranke so razvile v Gorici med Slovenci izredno močno agitacijo od osebe do osebe. Komunistični sopotniki so spet zelo pritiskali z bogatimi sredstvi na slovenska narodna čustva naših ljudi. Naši ljudje še niso imeli dovolj prilike, da bi bali temeljito poučeni o položaju doma in v tujini. Naši frontaši še niso na svoji koži okušali gorja slovenskega križevega pota onstran železne zavese. Mnogi, ki so bežali pred narodno nesrečo komunizma, nimajo votivne pravice kakor italijanski begunci iz Jugoslavije. Italijanska katoliška propaganda je našim ljudem vsiljivo dopovedovala, da je »Krščanska demokracija« s križem na ščitu edina prava krščanska stranka. Vsi ti razlogi so vplivali, da u-speli slovenske krščanske stranke ni bil tak, kakor bi moral biti.
Toliko večje pohvale in občudovanja so vredni tisti značajni in idealni naši ljudje, ki so vkljub vsemu temu volili za »lipovo vejico«.
Vsi ostali slovenski volivci naj si vsaj po volitvah izprašajo vest glede svojega zadržanja v sedanji veliki tragediji slovenskega naroda.
V Furlaniji so zmagali komunisti samo v treh občinah, v vseh o-stalih pa so zmagale protikomunistične stranke.
• •
• • • •
Zmaga komunistov v slovenskih vaseh jc pa za dotične vasi najbolj žalostno spričevalo verske, umske in srčne kulture.
Komunist je govoril resnico z matematično natančnostjo
Frontaš:	Na	našem volišču
smo enako močni. Mi smo dobili 25 in vi tudi 25 glasov.
Komunist: Počasi, tovariš! 25+ 25 je točno 50 in vsi so naši. Koliko ostane vam?
Uganka
Pravijo, da jih ni, in vendar se jih vst’ boji. Kaj je to?
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 44
OKNO V SVET
Boga so črtali iz Združenih narodov
Bostonski nadškof R:chnrd J. Cushing je slovesno protestiral proti res čudnemu in nerazumljivemu sklepu Združe* nih narodov, ki so na sovjetsko zahtevo črtali iz neke svoje izjave o človečan* skih pravicah božje ime. Nadškof Cushing je rekel: »Združeni narodi so črtali besedo Bog iz izjave o člcveko* vem dostojanstvu na pritisk ene sa* me vlade, ki uradno izpoveduje svoje brezbuštvo. V nas in v Združenih nas rodih nekaj ni v redu, če tako lahko popustimo pred nasprotnikom v stvari, ki nam je najdražja«.Tako pravi bostonski nadškof. Če bodo Združeni narodi tako delali, se ne bo mogel nihče čuditi, če njihovo delo ne bo imelo hla* goslova božjega. Podobno je bilo pri nekdanji Zvezi narodov, ki tudi ni hi>* tela sprejeti zastopnika sv. očeta in je vse njeno delo z njo vred tako žalostno propadlo. Kako naj pričakujemo od ta* ke organizacije, da nas bo privedla v mir in srečnejšo bodočnost?
Zadeva zapore Berlina
Kakor je bilo pričakovati, je sovjet* ski zastopnik Višinski vložil veto proti predlogu nevtralnih članic Varnostnega sveta za ureditev berlinskega vpraša* nja. Zakaj? Zato, ker je holjševikom najbolj prav, če vladata na Zahodu be* da in zmeda, ki bi pripravila ljudstvo v obup, da bi se nato oklenilo komu* nizma kot zadnje rešilne bilke. Tp se sicer ne bo zgodilo, ker si bo zahodna Evropa z Marshallovim načrtom pola* goma le gospodarsko opomogla, toda Sovjeti ji bodo pri tem na vse kripljc nagajali. To nam lepo kaže primer Rer* lina, še lepše pa stavke v Franciji. To* da o tem pozneje. Kaj pa bodo zdaj na* redile zahodne države? Po zadnjih po* rotili h se posvetujejo o tem, ali se sploh izplača spravljati vso zadevo pred glav* no skupščino Združenih narodov. Tam bi dosegli edino to, da bi velika večina držav obsodila Sovjete radi njihovega ravnanja v Berlinu, drugega pa bi ne mogli doseči, tako da bo v Berlinu o* stalo vse po starem. Zahodne države bodo morale tudi v bodoče z letali do* važati vse potrebščine za nad dva mi* lijona berlinskega prebivalstva.
Razširitev zahodnoevropske zveze?
Iz Pariza poročajo, da je pet zunanjih ministrov držav zahodnoevropske zve* ze že odobrilo načelni sklep o razširitvi zahodnoevropske zveze -s tako imeno* vanim atlantskim obrambnim paktom N tem paktom bosta k omenjeni o* hrambni zvezi pristopili tudi Kanada in Severna Amerika.
Kaj ae pripravlja v vzhodni Evropi?
Po zanesljivih poročilih so imeli pravni strokovnjaki vzhodnoevropskih držav pred kratkim tajen sestanek v Pragi. Zanimiva so ugibanja, kaj so na tem sestanku sklepali.
Najverjetnejša domneva je, da so se razgovarjali o poenotenju pravnega re* da vseh vzhodnoevropskih držav, ki so danes podložne Sovjetski zvezi. Ta pravni red naj bi bil poenoten tako, da bi za vse omenjene države vpeljali sov* jetski pravni red. To bi imelo važne posledice zlasti za kolektivizacijo kme* tijstva. Uvedba sovjetskega pravnega reda za vse podložniške države bi bil važen korak k priključitvi omenjen,h držav k Sovjetski zvezi, za kur prav za prav pri vsem tem gre.
Druga domneva pa pravi, da so prav*' niki podložniških držav v Pragi sestav* ljali osnutek statuta za zvezo »vzhodno* evropskih ljudskih demokracij«. To pa je manj verjetno, ker se Sovjeti zelo bojijo, da bi sc njene podložniške dr* žave združile v večjo celoto, ker hi s tem postale, močnejše in bi utegnile stremeti po večji neodvisnosti. Edina možnost bi bila ta, da bi se te države s sklenitvijo neke širše zveze odpove* dale svoji suverenosti, nato pa bi jih Moskva kot celoto pritegnila v federa* cijo s Sovjetsko zvezo. Takšen blok bi tudi laže pritiskal na Tita, da bi opu* stil' svoje stremljenje po neodvisnosti, če bi hotel pristopiti k tej zvezi.
Vojaška moč Sovjetske zveze
V zadnji številki smo napovedali kra* tek pregled o vojaški moči Sovjetske zveze, Prave vojaške moči Sovjetske zveze na Zahodu nihče ne pozna. Za*
dovoljiti se moramo le z bolj ali manj verjetnimi ugibanji. Sovjeti imajolpo zanesljivih podatkih pod orožjem nad 4 milijone mož, kar gotovo ne služi sn> mo obrambnim namenom. Njihove o* rožarne izdelujejo predvsem tanke, mi* nometalce in avtomatsko orožje. Letal imajo okoli 14.000, od tega nekatera najnovejših vrst, kot n. pr. 400 težkih bombnikov po vzorcu ameriških bomb* nikov B*29, kakor tudi raketna letala. Njihova mornarica ni pomembna, pač pa imajo okoli 200 podmornic. Atom* ske bombe verjetno še nimajo. Neka* teri strokovnjaki domnevajo, da imajo kake tri zelo primitivne poskusne a* tomske bombe, ki se seveda ne morejo kosati z ameriškimi. Njihova industri* ja je za 48 let zaostala za ameriško in* dustrijo. To bi v primeru kakega spo* pada igralo veliko vlogo, ker zdaj ne bi mogli več računati na ameriško pomoč kakor v prejšnji vojni. Važno dejstvo je tudi, da nimajo dovolj petroleja in gumija, ki sta nujno potrebna tako za vojno industrijo kakor za vojno samo. Isto velja za električno energijo, saj je znano, da ena sama ameriška atomska tovarna potroši toliko električne ener* gije kakor kakšna velika industrijska država v Evropi, n. pr. več kot cela Ita* lija skupaj. To niso mačje solze! Iz te* ga tudi vidimo, kako strahotni so izdat* ki za moderno oboroževanje, ki bi jih lahko sicer uporabljali za živila in dru* ge potrebščine, če bi komunizem ne vo* dil tako bedaste in zločinske politike.
Kljub vsemu temu vodijo Sovjeti na* padalno politiko. Njihova politika je skoro za las podobna nekdanji Hitler* jevi politiki. Hitler je izzval vojno, pa jo je zgubil. Kdor danes pozna moral* na, gospodarska m vojaška sredstva, s katerimi razpolaga Zahod, zlasti Arne* rika, prav nič ne dvomi, da bi Sovjeti morda v začetku sicer zmagovali, konč* no pa bi tudi oni prav gotovo vojvfb zgubili.
Rudarske stavke v Franciji
Med sovjetske načrte za gospodarsko pohabljenje Zahoda spadajo tudi ru* darske stavke v Franciji. Francoska glavna delavska zveza, ki je pod komu* nističnim vodstvom, je na zahtevo Ko* minforma prisilila francoske rudarje, da že več tednov stavkajo. Ta stavka ima izrazito politični značaj, to se pravi, da v resnici ne gre za izboljšanje gospo* darskih pogojev francoskih rudarjev, temveč le za povzročanje gospodarske škode. Tako je nastal kaj čuden primer, da francoski rudarji stavkajo na zahte* vo tuje države proti svoji domovini in s tem proti sebi, kajti škoda, ki pri tem nastane, gre vsak dan v tri milijone do* larjev, to je 1.800 milijonov lir. In kdo bo čutil posledice? Gotovo ne Sovjet* ska zveza, ampak francosko ljudstvo. Pa recite, da slepota človeka res ni strašna!
Obupen klic madžarskih delavcev
Dva madžarska delavca sta skrila v sode marmelade, ki jo izvažajo v An* glijo, dve steklenici. V ti dve stekle* niei sta dala pisma, ki opisujejo obupno stanje madžarskega delavstva pod ko* monizmom. Glavna vsebina teh pisem je, da se madžarskim delavcem še nikdar ni tako strašno slabo godilo kot zdaj, ko jim vladajo komunisti. »Rešite nas«, pišeta omenjena delavca, »kajti naše življenje je postalo neznosno«. Oba prosita, naj jima kako pomagajo, da bi prišla iz komunističnega pekla v Anglijo, kjer »vlada resnična demokra* cija in kjer delavci res lahko dosežejo svoje pravice«.
Komunisti se borijo proti muslimanom
V Srednji Aziji je Kirgiška sovjetska republika, ki spada v Sovjetsko zvezo. Tamkajšnje prebivalstvo je musliman* ske vere in sc zelo upira boljševikom, ki hočejo iztrgati iz človeških sre sle* herno sled vere. Komunistični listi se silno pritožujejo nad muslimani, ki zla* sti vestno spoštujejo svoje verske praz* nike ter kljub najhujšemu pritisku na praznike nočejo delati. Komunisti so kljub svoji oboroženi moči proti njim tako rekoč brez moči. Od muslimanske odločnosti bi se lahko marsikaj naučih mi katoličani, ki bi z odločnim složnim nastopom prav tako tudi lahko preprečili razna »udarniška« dela, ki našemu ljudstvu ne prinašajo nikakega blago* slova.
DROBNE VESTI
Francoski inženir Pentecost je po dol*
gih poizkušnjah sestavil in preizkusil leteče motorno kolo. Njegova brzina je 160 km na uro, tehta pa 20 kg.
V Italiji so prišli na sled bogatim in* dustrijeem, ki so skrivali svoja mili* jardska premoženja in milijonske letne dohodke ter se s tem odtegnili plačeva* nju sorazmernega davka. En tak pošte* njakovič je imel v letu 1946 30 milijo* nov dohodka, naznanil ga je pa le 2.5 milijona, v letu 1947 pa je od dohodkov 60 milijonov prijavil le 3 in pol milijone. Finančna oblast je že zasegla nekaj teh premoženj in ministri so mnenja, da bo treba uzakoniti novo postavo, ki naj bi takim skrivačem onemogočila varati dr* žavne finance. Pravična obremenitev bo odpravila marsikaj v državi.
Tildi V Angliji so zasledili pri nekem visokem državnem funkcionarju pod* kupljivost: izdajal je trgovska izvozna dovoljena proti 'ol>stoječSm zakonom. Stvar je prišla pred, državni zbor.
V Palestini so arabski partizani ujeli tri opazovalce ZN, jim pobrali denarne vrednosti, zaplenili njih »jeep« (avto) in jih pustili, naj .nadaljujejo peš svoja opazovanja.
Kitajski Matuzalem bi se lahko imeno* val pastir iz province Sikiang Kc Jung, ki je pred kratkim obhajal svoj 140. rojstnj dan, obkrožen od svojih potom* cev do 7. rodu. Mož je še dobro zdrav, le pri hoji mu je potrebna palica, da se nanjo opira.
¥ Benetkah je umrl pomožni škof msgr. Jeremich, nad.škof*kardinal Piaz* za pa je prestavljen v Rim. Tako zgube Benetke kar oba škofa naenkrat.
¥ Senigaliji je pristala mala barčica, na kateri je ušlo 8 mož in ena ženska črez Jadran iz Jugoslavije. Takih pobe* gov pozna Jadransko morje veliko šte* vilo.
 DOMAČE
J utri bo obhajal naš prev zvišani gospod nadškof msgr. dr. Karel Margotti svoj god.
P rev zvišanemu izrekamo ob tej priliki globoko vdanost in najtoplejša voščilu, da bi Vsemogočni podpiral Njegovo visoko pastirsko delovanje med nami.
Pobožnosti tega tedna
Ta teden je prvi v mesecu. Ne pozabite na običajne pobožnosti in pridite molit zlasti za rajne.
Ljudski misijon
V Gorici se bo vršil od 4. do 12. de* eembra 1.1. za slovenske vernike sv. misijon. Zadnji misijon je bil 1. 1929, tako da smo ga že kar živo potrebni. To duhovno podjetje naj vrne našim dušam mir in medsebojno ljubezen, ki je v tej dobi sovraštva in zmede tako hudo škodo trpela. Pripravimo svoja sr* ea na ta sveti čas in skrbimo, da opo* zorimo nanj vse brate in sestre v Go* spodu, zlasti pa tiste, ki so se Cerkvi odtujili.
Trebež
Naša duhovni ja, ki je najmlajša in menda tudi najmanjša v goriški nadško* fiji, pridno napreduje. Sedaj zidamo »zvonik«, s katerega bosta pela dva »zvo* na«. Začeli smo sicer kot v misijonih, a trdno smo odločeni, da si iz niča u* stvnrimo pr jetno »župnijsko« življenje.
Od šolskih oblasti pričakujemo* da pošljejo v Trebež še drugo šolsko moč, do katere imamo pravico. Res nimamo prvovrstnih šolskih prostorov, a to ni naša krivda. Na občinski oblasti je, da zgradi primerna šolska poslopja. Mi pa smo pripravljeni nuditi po svojih skromnih razmerah, kar imamo. A bilo bi krivično, da bi nas prikrajšali pri uč* nih močeh radi naše skromnosti.
Dudo se moramo pritožiti radi ne* znosnih prometnih zvez. Odrezani smo od kulturnega sveta! Nimamo nobene poti. Odločno zahtevamo od pristojnih oblasti, da nas povežejo s svetom vsaj z eno cesto, pa naj ta gre mimo Gradi* škutc v Ločnik ali preko Prevala v Mo* šo. Zadosti dolgo smo bredli po brozgi do kolena, če žc nismo morali celo pla* vati, da smo se prebili v svet, ki ga sc* kajo bele ceste.
flalal j« »Ircllt« ISal Saafirlsk
Švicarski milijonar 41 ietnj Zopfj je !>'! bbzuVoltcrre ugrabljen, ko se ie vo* zd z avtom po državni cesti. Vkljub skrbni preiskavi varnostnih čet niso našli do sedaj še nobenega sledu za njim in za roparji.
Vzhodnoevropski kemtski voditelji terjajo svobodo
Glavni stan mednarodne kmetske zveze poroča, da je ta zveza izročila skupščini -Združenih narodov v Parizu spomenico, s katero zahteva osvobodi* tev vzhodne Evrope. Spomenico so podpisali voditelji bolgarske, romunske, češke, slovaške, hrvatske, madžarske, poljske in srbske kmetske stranke, Spo* menica vsebuje osem zahtev, ki so:
1. Obsoditi je treba Sovjete, ki krši* jo mednarodne pogodbe. Dodatek vse* huje dolgo vrsto takih kršitev,
2. Umik soVjetskih čet in takojšnja neodvisnost držav onstran železnega zastora.
3. Ustanovitev začasnih vlad, ki naj izvedejo volitve pod nadzorstvom Zdru* Ženih narodov.
4. Glavna skupščina naj odobri listi* no svoboščin in človečanskih pravic, ki bo brezpogojno obvezna za vse države.
5. Brezpogojno je treba zajamčiti gospodarske in kulturne stike ter svo* bodo pomorskih .in mednarodnih vod* nih poti.
6. Mednarodna oborožena sila naj služi za izvedbo sklepov Združenih na* rodov, kakor tudi mednarodnih pogodb ter. sporazumov.
7. Mednarodna begunska organizacija mora nuditi mednarodnim beguncem vso zaščito in pomoč.
8. Izposlovati je treba, da bodo izpu* ščenj na svobodo ter uživali zaščito ljudje, ki so bili zaprti onstran železne zavese, in da sc bodo mogle vrniti na svoje domove osebe, ki so bile depor* tirane in internirane.
Tej spomenici je dodanih 52 strani prilog, ki dokazujejo, da komunisti kolektivizirajo vse življenje v vzhodni Evropi in kršijo človečanske pravice.
NOVICE —
Zborovanje Slovenske demokratske zveze v Nabrežini
V nedeljo, 23. oktobra, se je vršilo v Nabrežini zborovanje Slovenske demo* kratske zveze za STO. Zborovanje se je vršilo v dvorani Prosvetnega dru* štva ki jo bila mnogo premajhna, da bi sprejela številne udeležence uspele prireditve.
Na zborovanju so govorili dr. Franc Vesel v imenu Demokratske zveze, Stanko Kozmina v imenu Krščansko so* cialne zveze in Ivan Milič v imenu pri* pravljalnega odbora Svobodnih sindi* katov.
Dr. Vesel je v svojem govoru razčle* nil politični položaj STO, poudaril je stališče in borbo Zveze za neodvisnost Tržaške države, zahteval je izvedbo statuta in dejansko enakopravnost Slo* vencev. Obstoječi način izdajanja oseb* nih izkaznic bi izmaličil pravo podobo narodnostnega razmerja na tem ozemlju in imel težke posledice pri boju za na* rodno enakopravnost Slovencev, ki ni* so narodna manjšina, ampak tvorni dr* žavljani. Dr. Vesel je obračunal s ko* munizmom in odrekel obema komuni* stičnima strankama pravico zastopati Slovence.
V imenu Krščansko socialne zveze je govoril Kozmina Stanko. Poudaril je potrebo po enotnem nastopu vseh p v o* tikomunističnih slovenskih sil na tem ozemlju. Motijo se tisti, je rekel, ki 'u* pajo, da bj mogli odtrgati pristaše na* šega katoliškega krila od slovenske de* mokratične skupnosti. Zveza je ed na svobodna politična organizacija slovan* skega sveta. Ta položaj ji nalaga po* sebno odgovornost. Tu lahko še svo* hodno delamo in svobodno govorimo, tu lahko pokažemo ■ svetu pristno bi* stvo, kulturo in hotenje slovenskega naroda, tu lahko ustvarimo središče, ki bo neumorno ustvarjalo resnične slo* venske demokratične, narodne, kultur* ne, verske in gospodarsko=soeialnc vred* note. Govornik so jo posebej dotaknil vprašanja narodne obrambe. K temu spada prebujenje narodne zavesti, boj za slovensko besedo, za slovensko šol* stvo, širjenje slovenske narodne pesmi, širjenje slovenske knjige, preprečevanje pi\hoda slovenske posesti v tuje roke in skrb, da ponovno odkupimo posest, k! je 'že prišla v tujo last. Pokazati mo* ramo na človeški, naravni in božji za* kon, ki nam zapoveduje ljubezen do
bližnjega in do naroda. Resnično na* rodni človek ne bo brezbrižen, če bo videl sorojaka v nesreči, v kulturni za* ostal osti, v gospodarski stiski :n podob* no, ampak bo napel vse sile, da mu bo pomagal. Mi moramo pomagati nazaj na pravo, pet tistim, ki so bili zapeljani v .komunizem, pa naj bo Titov ali pa Kominformov. Slovenski narod na Pri* morskem je po svojem dolgem tlača* njenju fašizmu brez svoje krivde pri* klenjcn na bolniško posteljo. Pred na* mi je velika naloga, da ga ozdravimo, da mu izklešemo res pravi slovenski obraz.
Zborovanje je zaključil Ivan Milič, ki je govoril v imenu pripravljalnega odbora Svobodnih sindikatov. Sindika* ti ne smejo biti sužnji komunistične partije, boriti se morajo za resnične ko* risti delavstva.
Vel ko in uspelo zborovanje v Na* brežini je pokazalo, da je demokratič* na in krščanska zavest Slovencev strla komunizem v naši državi, in nas utrdilo v veri, da je naša pot pravilna, da je bodočnost naša.	S.
Izza zavese
Duhovniška imenovanja
Novomašnik č. g. Koži in je imenovan za kaplana v Cerknem, č. g. Godnič Franjo je postal žup. upravitelj v Bi* 1 j a h in preč. g. Ivan Rejec je odšel iz Stare gore pri Gorici v Bukovico.
Iz Slovenije
Slovensko časopisje prinaša pod do* nečim naslovom »Socialistično gospo* darstvo zahteva planski transport« čla* nek, v katerem se ogreva za nedeljsko delo. Z velikim zadoščenjem je ugo* tovljeno, da so s pritiskom na podjetja naložili v nedeljo, 10. oktobra, 1000 va* gonov blaga. Za ona podjetja, ki bi se branila in ne bi hotela dati na razpo* lago delavstva za nedeljsko delo, so predvidene težko kazni. Časopisje pa pripominja, da nekatera podjetja raje plačujejo kazni. Mi ugotavljamo, da ta* ko postopanje ni niti krščansko in še manj socialno. Mi takemu načinu dela ne pravimo plansko delo, ampak grobo izkoriščanje delavstva.
Ustanovljeno je bilo zveznorepubli* ško ministrstvo za osvobojene kraje. Ministrstvo je ustanovljeno z namenom, da bi priključene pokrajine Primorske, Goriške in Istre čimpreje vključili v jugoslovanski komunistični državni si* stem.
1/ slovenske rdeče vlade v Ljubljani sta bila odstranjena Viktor Repič in sopotivk dr. Jože Pokorn, minister za pravosodje. Taka je pač usoda vseh prodaneev. Na njuni mesti sta bila po* stavljena stara komunista Anton Šu* šterčič (lokalni promet) in dr. Helij Modic (pravosodje). Dr. Helij Modic je bil podpredsednik vrhovnega sodišča v Ljubljani v času velikih sodnih ob* ravnav proti Rupniku, Rosenerju in dr. Hacinu.
Zdravilo zoper kolero
Skupina indijskih znanstvenikov, ki deluje v Zavodu sv. Frančiška Ks. v Bombayu, je po devetih letih raznih poizkusov odkrila novo sredstvo zoper azijsko kolero. Zdravilo so imenovali začasno »6257«.. G tem zdravilu in o njegovi vrednosti so pisale razne an* gleške revije. Po pravici, kajti od 85 oseb v okraju Tanjore je ozdravelo 82 oseb, potem ko so zaužilo to novo zdravilo.
DAROVI :
N. N. ker je izšel na 4 str. in o misijo* nih piše, 5000; N. N. iz Gorice 500; iz Gorice doplačila k misijonski številki 3500; oče Janez iz Gorice 100; Tone iz Trsta, ker je moral optirati, 1000; Marijina družba z Opčin 1250; Francka iz Milana 300. — lir.
/log povrni I
ZA »SLOVENSKO Sl ROT ISO F.«:
Odbor slov. žena 2000; Josip Šuligoj 320; namesto cvetju na grob pokojno gospe Katarine Leban, matere did. ravnatelja dr. Lebana, poklanja učitelj* stvo obeh slov, osnovnih šol v Gorici 4100; za isti namen ccnj učiteljstvo slov. sole v Štandrežu 1400; Mrdjen Fi* le (Zugliano * Videm) 150; čevdek Emi* lija iz Sovodenj 300 lir.
Srčna hvala in /Jog poplačaj I
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica