Velja ca m leto Za pol leta Za New York celo leto • $7. Za inozemstvo celo leto $7.00 • . $6.00 • • $3.00 York celo leto • $7.00 GLAS NARODA i Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Lteily in the United States. Zssoed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3—1249 No. 57. — Stev. 57. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 10, 1937—SREDA; 10. MARCA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. NAROD ZAHTEVA JUSUCNO REFORMOr—ROOSEVELT Nevarnosti leta 1929 se zopet pojavljajo PREDSEDNIK SI JE SVEST ZMAGE IN PR AVI, DA JE TREBA TAKOJ UKRENITI VSE, KAR JE TREBA Predsednik Roosevelt je v svojem govoru utemeljeval svojo zahtevo, da mora biti najvišje sodi-sce reformirano. — Skliceval se je na bančno krizo. — Pet mož najvišjega sodišča odločuje u-sodo dežele. — Najvišje sodišče bi moralo sodelovati s kongresom in predsednikom. REPUBLIKANCI NIMAJO SREČE Parnik Mar Cantabrico, ki je vozil aeroplane iz Amerike in orožje iz Mehike potopljen. — Fašistična križarka ga je potopila. LONDON, Anglija, f. mar ca. — Fašistična križarka Ca-narias jo v Bi-kajskem zalivu potopila tovorni parnik Mar Cantabrico, ki jo 6. januar j:« naglo o< 1 pilil i/, newyorskega pristanišča malo prej, pred no je ameriški kongres sprejel nevt ralnostuo postavo. Moštvo in potnike je z gore 1» trije Amerikanei, ki so se v Mehiki pridružili posadki par-nika v namenu, da stopijo v republikansko annado. Križarka Canarias je že dolgo časa p režal a na parnik Mar Cantabrico, ker je bilo znane, da vozi orožje za republikansko armado in bo skušal splaziti se skozi blokado fašističnih ladij. Parnik jo bil namenjen v Bordaeux in nato v Bolbao. Ko je pričel parnik goreti, ji* oddal signal SOS. Franco-ka mornariške oblasti, misleč, da jo parnik angleški, so obvestile angleške bojno ladje. Xa pomoč so bili poslani štirje angleški rušilci: Escapade, Echo Eclipse in Encounter. Ko so prišli že blizu kraja, kjer se ,e parnik potapljal, je križarka Canarias po radio sporočala: LISTINE 0 ŠPIJ0NIH UNIČENE Senat, odbor dolži Brun-sove detektive. — Zahtevane listine so bile najdene raztrgane in so jih težko zopet zložili. WASHINGTON. D. C., 9. marca. — Predsednik Roosevelt je nocoj po radio razvil svoj program justične reforme ter izrazil trdno prepričanje, da ho kongres.odobril njegov predlog glede "pomla-•iitve' najvišjega sodišča. Po predpisanih postavah naj bi sodišča izvajala postavo tako kot je pisana, ne pa dodajala ustavil^ l>aniik,a rešila križarka i |. .„ . | , i -Na pannku sta ona dva ali svoje lastne politične in gospodarske nazore. Težave z najvišjim sodiščem ne prihajajo od naj- višega sodišča kot takega, pač pa od članov, ki ga tvorijo Ce bo dobil potrebno polnomoč, bo imenoval 6 novih sodnikov, ki bodo v vseh ozirih vredni sedanjih članov najvišjega sodišča. Ti novi sodniki ne bodo zavračali postav, katere bo odobril kongres, razumeli bodo zahteve modernega časa ter bodo v pravem pomenu besede sodniki, ne pa postavo-dajalci. Takoj v uvodu svojega govora je Roosevelt omenil bančno krizo leta 1933. Kmalu nato je kongres odredil, naj bo vlada lastnica vsega zlata, kar ga ie v deželi. Dobila ga je in plačala zanj. Dve leti nato je prišla ta zadeva pred najvišje sodišče, ki je petimi proti štirimi glasovom potrdilo postavo. — Ce b-' bilo pa oddanh proti postavi pet glasov in samo štirje zanjo, bi nastala v deželi zmeda, kakršne si ne moremo predstavljati. , ... o i v . . r, . . .v« . | -iT Potopili smo parnik span- Fred štirimi leti ameriški narod poveril via- ik,. vla(]e Mar Cantabrico. Podi oblast, naj prepreči, naj bi se še kdaj vrnili tisti [sadka in potniki so na krovu temni dnevi leta 1929. |»a5e ladje in vse je dobro." — Mi smo začeli odstranjevati zlo, ki je bilo j Parnik ar Cantabrico J* i i- .•.•!_ j • • i v i. ... i v i. . <». januarja iz New i orka od- posledica tistih dni m smo skusali vrniti deželi sta- p,.ljal s lovomm? vrwlllim dva novitnost gospodarskega sistema. Dela nismo po-' vsem završili, nevarnosti izza leta 1929 se pa že ^opet pojavljajo. Brez pomena bi bilo letati v krqgu naokrog, vo-dit i neskočne debate ter odlagati odločitev od dne do dne. — Pred štirimi leti, — je dejal predsednik, — urno čakali do enajste ure in bilo je že skoraj pre pozno. Pri teh volitvah je dala pretežna večina a-meriškega naroda kongr^u in predsedniku polnomoč in oblast, naj ščiti narod. Narod naj zaščiti takoj, ne pa po letih dolgih debat. Predsednik je nato navedel primer treh vpreže-nih konj. Predsednik in kongres vlečeta v isto smer, tretji konj, sodišče, pa ne. Poudaril je, da predsednik ni voznik, pač pa le eden treh konj. , . . . i i a ii,r> MM,a-i naklada fižol, topove, — Ameriški narod ima vajeti v rokah. Amen- st roj nice in naboje in bo od- ški narod hoče imeti "polje zorano. Ameriški narod ' plul iz Vera Cruz kot Mar Can- zahteva, da tretji konj vleče z drugima dvema. talnim. Topove so vzeli z me- 'liskih starili bojnih ladij m Predsednikovemu predlogu nasprotujeta dve dva mehiška artilerijska polka skupini Prva skupina obstoji iz načelnih nasprot-jst» Ja,a vse svoJ*e topove, nikov predloga, ki mu nasprotujejo zato, da bi pri- | Motomar bo poleg živeža in dobili nekaj časa in zavlekli sprejem. 0Vwžja .vzel tu,H 21 a*«>Planov, V j i . . i-i- i • • i --i ki .so bili kupljeni v Združenih drugi skupini so pa ljudje, ki so pri zadnjih (lržavah in so naiiajajo v volitvah delali proti volji naroda. Cruz. a so na * koših v uradu William J. WASHINGTON, D. C., !» marca. — Preiskovalni uradniki senata so izjavili. m i v Burnsove detektivske agentu r« v St. Louisn ver vreč raztrga 11 i 11 listin in sicer nekaj ur za tem, ko je La Follettejev od bor od tvrdke te listine zalite val. Tajnik odbora Robert Wold forth, je rekel, da so več tiso«' OFENZIVA PRI GUADALAJARI Gen. Franco je pričel peto ofenzivo proti Madridu. — Fašisti imajo več tisoč novih vojakov. MADRID, Španska, iK mar «a. — Fašisti so zgodaj zjutraj nenadoma pričeli napada-li na fronti (iuadalajare, severovzhodno od Madrida. T>» pa najbrže še ni pomladanska ofenziva, katero je Madrid pričakoval. Navzlic temu pa je ta ofenziva velikega pomena. Na časnikarski konferenci j1 rejuiblikanski poveljnik general Jose Miaja rekel: ''Danes zjutraj so fašisti pričeli peto ofenzivo proti kra jem, ki branijo Madrid. I>ane-icosav, ki so l.il. zai-Icnjem med ............ 0llu)la. N AZIJI PROTI LA GUARDIJI ABESINSKA ZADEVA V PARLAMENTU milijona dolarjev. Vozil je aeroplane in motorje, katere je .Španski vladi prodal Robert ('u-e iz New Jerseva. Iz New Vorka je parnik peljal v Mehiko v Vera Cruz. kjer je naložil granate, strojnice, topove ;n 14,000,000 izstrelkov. 19. februarja je odplul iz. Mehike proti Španski, v nadi, da l>o skrivaj dospel v kako špansko republikansko pristanišče. MEXICO CUT V, Mehika. 9. m area. — Španski poslanik % Mehiki bo Še dalje pošiljal na Špansko živež in orožje, navzlic temu. da je bil parnik Mar Cantabrico potopljen. — Španski parnik Motomar rav i'2. in 15. avgustom, 1936, vl i-dni uradniki po vcčtedenskem trudapolnem delu komaj sestavili. Ko se je zasliševanje že bližalo koncil, je Wohlforth nenadoma vrgel težak zavitek pa j/irja naravnost pred predsed-nika detektivske tvrdke Kay-monda J. Burusa in blagajni ka AV. Shermana Burnsa. Ve v čas zasliševanja sta oba trdovratno tajila, da bi kdaj skušala senatnemu odboru prikriti listine agent ure. "Ali želite kaj pojasniti glede uničenja teh listin v vašem-uradu v St. Louisn?" je vpra | šal senator "Wohlforth. 1 "Nerazumljivo mi je, zaka j se je to zgodilo," je odvrnil Sherman Burns. "Vsem našim uradnikom je bilo znano, d?, ločemo listine izročiti preisko val nem u odboru." La Follette je nato obema Biirnsoma vrgel v obraz očitanje: "Listine ste zadrževali ali potvarjali, da bi odljor speljali na napačno pot." Župan La Guardia je o stro obsojal Hitlerja. I ;- ———--—— Nazijski listi navajajo | poslanski zbornici so B. Franklinove besede labonti nastopili proti i-proti Zidom talijartski brutalnosti v Addis A babi.—Italijanske oblasti so izgubile glavo. LONDON, Anglija, mar BERLIN, Nemčija, 9. mar ca. — Nazijski časnikarski u-! rad je vsem časopisom razpo- | si a I članek, ki ira je objavil list "Der Angriff" in ki trdi, da : ca. — Angleški poslanci s<» v je bil Benjamin Franklin na-, poslanski zbornici nastopili -proten Zidom in je celo pred-' proti brutalnosti, s katero mi i igal, da je v ameriško usta-, Italijani nastopili v Addis Ab.i-vo sprejeta določna, po kateri bi po atentatu na podkral'a Židov v Zdru-pre povedano. BOJ MEHIŠKIH KATOLIČANOV SE NADALJUJE Voditelji priporočajo tri vrste odpora proti vladic V prvi vrsti hočejo zmanjšati dohodke davkov. j -o napa iajare, ne da bi kaj dosegli, ker >o bili vrženi nazaj. Napadli s« silovito, toda nase čete ne od-1 svojo nehajo. Nekaj dni bomo imeSi zanimive boje in zopet se bo sovražnik razbil ob jekleneie. zidu narodne armade." Kot pravi londonski lisi "Manchester Guardian", je bilo l!S. februarja v nasprotja /. nevmešc.valnim sporazumom fašistom poslanih na pomoč tisoč Italijanov. I malo pred smrtjo na ameriškem maršala Rodolfo Grazianija. V imenu vlade je na razna vprašanja odgovoril podtajni;: v vnanjeui uradu viscount Cranborne nasltninje: "Četudi vlada Njegovega veličanstva ni mogla dobiti zadostnih obvestil, se je izvede!«', da so se vojaki poslu žili veli- kih roprisalij. ki so imele za kongresu podal naslednjo izjavo: "Za Združene države Ameriške je velika nevarnost. Ta velika nevarnost je Žid. Gospodje, v katerikoli državi so se nas ralno ponižali trgovsko poštenje. O j-ta veliko .število Abesineev stali so sam zase in se niso spo-j jih postrelili. Trije poslanci dela v. si ran-1-0 ~ L. R. Fletcher, Arthur posledico veliko število smri-nih -lučajev in veliko škodo na lastnini." Poročila iz Rima v februarju pravijo, da so italijanski aselili Židi, so potlačili mo-1 vojaki po atentatu na podkra o stališče in v veliki meri , ija Grazianija odpeljali iz me- ri ORIZABA, Mehika, 8. marca. — V boju proti zapiranju cerkva so se mehiški katoličani odločili za pasivni odpor. V Orizabi so bili razdeljen: pozivi, ki naročajo vernikom, da ne pošiljajo svojih otrok v javne šole, da ne obiskujejo gledališč in se ne vdeležujejo kakoršnihkoli javnih zabav in naj kupujejo samo najpotrebnejše stvari. S tem hočejo zmanjšati davčne dohodke. A ko ta pasivni odpor v dveh tednih ne bo pokazal nikakega ;vet vrnil Palestino kot njihovo last, tedaj bodo takoj pričeli naštevati vzroke, zakaj se ne uiara-;o vrniti. In zakaj' Ker so vampirji (krvosesi) in vampirji ne morejo živeti od drugih vampirjev. Ne morejo živeti med seboj. Živeti morajo mod kristjani in med drugimi, k'< ne pripadajo k njihovemu plemenu. "Ako ne bodo z ustavo iz ključeni iz Združenih držav, tedaj bodo v manj kot 20(3 letih prihajali v deželo v tolikem številu, da nam bodo vladali in cas uničili in premen i li bodo našo vladno obliko, za katero smo mi A meri kanci prelivati kri in žrtvovali življenja, lastnino in osebno svobodo. Ako Židi ne bodo izključeni, bodo v manj kot 200 letih naši otroci delali na poljih, da bodo redili Žide, sami pa bodo ostali v svojih branilneah in bodo za dovoljno mencali z rokami. "Svarim vas, gospodje, ako za vedno ne izključite Židov, vas bodo vaši otroci in otroci otrok preklinjali v vaših grobovih. Njihova načela niso a-meriška, pa če so živeli med nami deset generacij. Leopard ne more premeniti svojih lis. Žid so nevarnost za to deželo, ako jim je dovoljeno prihajati, in morajo vsled tega biti po ustavi izključeni,"__ Henderson in Philip J. Noe!-Baker — so v tej zadevi stavili vprašanja. "Ali je vlada na jasnem irle-de teira, da so bile represalijc »zvedene s tako brutalnostjo, da s ž njimi ne morejo primerjati niti najhujša £rozodojstv<-v Afriki?" je vprašal Fletcher. "Za ta poročila vem in moram z obžalovanjem priznati, da jih naša poročila deloma potrjujejo," je odvrnil Cranborne. "Ali ni res. da so italijanske oblasti izgubile glavo in da je velik odstotek ranjenih nedolžen?" je vprašal Henderson. "Mislim, da je brezdvomno res, da so bili veliki nemiri," je rekel Cranborne. "Ali namerava vlada zaradi kršenja mednarodnih navad or i italijanski vladi protestirati?" je .vprašal Noel ttaker. Cranborne >pa na vprašanje ni odgovoril in ta zadeva je bi- h rešena. EVHARISTIČNI KONGRES ZA MIR P H l L A DELPIl I A, I »a., i K marca. — Kardinal Dougherty, ki je bil pa pešk i delegat na ov-harističnem kongresu v Manili, je rekel: — Kongres je jasno pričal, da so narodi za svetovni mir. Na kongresu je bilo zastopanih 54 dežel. Lepše sloge kot ji* vladala med delegati, -i človek ne more predstavljati. ADVERTISE in • GLAS NARODA" "G L'A 8 V AH VV A n New York, Wednesday, March 10, 1937 THE LARGEST SLOV EN F DAILY IN UJ3.J. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Pnbllahed bj SLO VENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President L. Bmedlk, Trek«. Place of buftlneM of tbe corporation and addreMM of «boT* officers: 111 WmI 18th Street, Bereogh ef Manhattan, New lark City, N. I. "GLAS NARODA" (Veice of tbe People) Nevidni dim. laened Erery Dej Except Sondayi and Holidays £* eelo leto velja Kaopdo ........ f* |h>1 !»•(• ....... Zm £*trt l^ta..... Ameriko la »...•«.i i*..••».* 16.00 13.00 11.00 Za New York mm. celo leto ...... $7.00 Za pol leta................... $3.50 Za lnosematro aa eelo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.00 V Parizu sta Nemca Max Seydwitz in Kurt Doberer izdala knjigo o smrtnih žarkih in drugem vojnem orožju. Tale članek, ki ga v glavnem posnemamo iz te knjige, je med najbolj zanimivimi članki ti* knjige: Ivor l>o v prihodnji vojski letalo najvažnejšo orožje, ki l>o okoli sebe razširjalo smrt in Sobacrlpttoo Yearly $6.00 fW>nl*» bre* poriplra In oeebncrtJ se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli nc^tlJaM th> M.»n«»y Onler. Prt spremembi kraja narotalkor, prosimo, da «e nam tudi [irvJSnJe blvalifi^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement ou Agreement Nsrnrla" ltnaja vsaki dan lzvsemSl nedelj In praznikov i' T.L1S NARODA". 216 W. 18th Street. New Varit. N. f. Telephone: CHelsen 3—1242 ZA VIŠJE CENE napravili že mnoj^o poskusov. Letalski poročevalec angleškega lista 44Daily Herald'9 je o tej zadevi spraševal nekega strokovnjaka, ki se je iz inozemstva vrnil od takih poskusov. Ta je povedal, da sc v zraku obesi silno fin prah, ki potom ustavlja motorje sovražnih bombarderjov. Ta nova obrambna metoda bo bistveno uničenje, zato se vse državo! spremenila dosedanjo bojeva-vnello pečajo, kako bi se tej njo v zraku. Ako letalski mo-nevarnosti moglo uspešno upre-! tor vdiha tako snov, no moro ti. V svetovni vojski se je j>r j ver naprej in se mora brezpo-vikrat zgodilo nad Benetkami, gojno spustiti na tla. Kdor bi katere so avstrijska letala ne- j hotel tako okuženi motor še jx>-prestano nadlegovala, da j«' rahljati, ga mora vsega ra-z-tanikaj italijanski generalni staviti in očistiti štab začel uporabljati zračni Polj. deNki tajnik ileniy A. Wallace je posvaril razne i.i lm! /;i'i i' koiisunieiito da naj no gredo predaleč v svojem tr in! m • 11 j 11, d.i bi zahtevali vodno nizke cene, temveč naj ko-l' i\<• r mogoče .-. delujejo s pridelovalnimi skupinami, da do>e-• « i/enačenje med pridelovanjem in uporabo. \ -v.»jen. govoru pred Consumers Emergency Council .!<• Wr»'l ' i• z «.jal, da moramo stremeti za večjim izdelovanjem takih ptvdmetov, ki jili nujno potrebujemo in da morajo biti lipli" • ••i-m- dovolj nizk«*. da jih morejo ku]>ci čim več kupiti. X.i -iru-i -t rani pa morajo 1 > i 11 tudi cene dovolj visoke, da o-mog<»čijo produkcijo. I >a -e :,» načrt prena-ni v prakso, bodisi z industrijsko u redit', ijo ali - po-redovaiijem vlade, je potrebno, da so narodni dohodki bolj enakomeiiio razdeljeni, rla more delavec zmagati cene blaga. Toda kupci naj nikar ne mislijo, da so nizko cene vedno koii Inc. k ijii. ako ceno padejo, pade tudi delavski zaslužek in 1 ii« I i farmer nima dovolj zaslužka, da bi mogel živeti. Na drugi .-it rani pa I udi visoke cene niso vedno na mestu, kajti izdelovalce svojih izdelkov n«' more prodati. DOBIČKI BANK PODVOJENI I/. poroeo članice zveznega rezervnega sistema, lansko le-to podvojile sv» j dobiček v primeri s predlanskim letom. Preteklo leto so imele te banke dobička $448.000,1)00, leta VX\:> sfcMlMMiO.OOO, leta 1029 pa $557,1. decembra so znašali ti trgovski krediti bank — nnn x primeri z $-J9,*J3S,S10/MK) leta 1 »«5. Tudi hranilne vloge so so lan>ko leto zelo pomnožile. — Lansko leto s.) znašale hranilne vloge $42,885,326,000; lota 1pa $38,451.183,000. Zaradi ne^taluecra položaja v inozemstvu je prišlo v Združene države $1,141.000,000 tujega kapitala. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. V JUGOSLAVIJO trn S 2.55 S 5.00 $ 7.20 $11.70 S23.A0 145.00 Din. Din. Din. Din. 10$ 20$ 300 50$ Din. 1000 Din. 200$ V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 Ur 100 Lir 200 Lir 500 Ur 1000 $112.50 ................... Lir 2000 $167.50 .................... Lir 3000 KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za Izplačilo večjih sneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo fte boljfte pogoje. IZPLAČILA V AMWRlftKlW DOLARJIH poslati Upl^llo t 5 — $10^-$15.—- •40— $ 0.71 J1IM .42L— 44L2S .$BL5$ Prejemnik doM ▼ staran kraja lspla&lo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PRI* 8TOJRINO ti— 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda9' NEW XORK, N. *. pasti. Pri vsakem zračnem napadu so Italijani iz mesta spustili balone z žičnimi mrežami.! čemur so so Avstrijci spočetka smejali. Ko pa so se v te pastij vjela prva letala kakor mulie v pajčevino ter so začela padati na zemljo, je bilo smeha konec. nakar so na vseh frontah začeli uporabljati to pasti. Toda moderna znanost jo za letala iznašla mnogo nevarnejšo mrežo kakor so kovinaste pajčevino. Ta mreža je tako gosta, da se iz nje no reši prav nobeno letalo. Motorji utihnejo, letala pa zgrme na tla. Zato jo razumljivo, da se o taki vojni skrivnosti malo govori. Vojaški krogi, ki vodo za to skrivnost, rajši vidijo, da časopisje piše vso mogoče stvari o tako-zvanih smrtnih žarkih, samo no o tem. kar je ros že ustvai jo-no. Večno pa taka iznajdba seveda ne more ostati skrita. Nazadnje je torej tudi široka javnost nekaj več izvedela o t<« j veliki skrivnosti. Kaj je torej to? Kot nevidna kovinska mreža se dviga visoko v zrak kovinski prah, ki so ne oprime letala samega, ampak se zagrize naravnost v srce aparata, v motor. Temeljna misel to iznajdbe pa je ta: Ako v cilinder eksplozivnega motorja vržeš prgišče šmirglovega prahu, se bo motor kaj kmalu ustavil. To jo treba uporabiti zoper letala, kar pa Je mnogo bolj zapletena reč. (Vfcudi bi so komu posrečilo, da bi izstrelil v zrak dovolj tega šmirglovega prahu, bo kmalu padel nazaj na tla, ker jo pač pretežak. Znanost nas pa na drogi strani vendar le uči, da se včasih silno visoko, celo nad oblaki dviga vulkanski prah, ki ga j«« vrgel v zrak kak ognjenik ter tam o-stane včasih po nekaj tednov. Tam se tako napravi neka sestavina, ki se imenuje "aero-zol." To dejstvo so izkoristili iznaditelji nevidnega dima. Morali so najti silno trdo vrsto šmirgla, ga predelati ter spli-niti z zrakom, da jo le počasi padala nazaj na zemljo. Kakšno obliko praliu so i>oral>ili za ta dim. to jo skrivnost. S tem nevidnim dimom so Dva načrfta sta, kako sc ta IzJugoslavije. Peter Zgaga IZ I RKDNIŠKEGA KOŠA Včeraj sem segel v uredniški koš m potegnil iz njega osem naj-t drobno popisanih strani, — poročilo o neki slovenski prireditvi v Brooklvnu. Čemu pa ni urednik poročil i obja.vil .'—je bila moja prva mi -el. < 'ital sem in čitnl ter se našo v zaporih čakali na razpra-j "vcril, čemu ga ni. Xa-vo in sodbo, llajdar je prebil 1110,1 dopisnika j.- l>il pri redi te v Velika preiskava v jet-nišnici v Kosovski Mitrovici. Iz zajMjrov okrožnega sodišča v Kosovski Mitrovici je, kakor znano, utokel vodja r i>-bojniške tolpe Rim 1 žep Hajdar, 'beg pa je poizkusilo tudi 27 drugih nevarnih zločincev, ki pohvaliti. To je pa tako nerodno storil, da je bilo treba vreči v koš. Iz poročila boni objavil par močne okove in utekel. Okov« pa so, kakor se je izkazalo zdaj mod preiskavo pilili še drugi nevarni zločinci in samo po naključju jim ni uspelo, da bi bili utekli kakor Hajdar. Zločinci so dobivali v zapor pile in tudi orožje. Uvedena je bi-prali spravlja v take zračne vi-, hi takoj temeljita preiskava, da šine. En način je ta, da s po-j se ugotovi, na kak način jo bi-sehnimi tojmvi ta prah izstro-jlo to mogoče. Znano je že, a je. Poročilo ali (.lopis se takole začenja: <4Seveda, eden ali drugi čl tatoljov >i misli, še preden da lie čita, a kaj vraga, to meni mar? Iz zet so. . . Nato pa dalje odstavek za odstavkom : "Razridiio je bilo, da so nekateri |K>slušalei na]ieiijali svoje oči. češ, tla bi več in bolje videli. napenjali ušesa kakor za jec, kadar namerava v sosedov zelnik. Ostalo je pa vso normalno, razen tretje resnice, da je večina pozabila dihati med _ vršeči mi se programi. i "Vodstvo dirigenta je sedb; nuditi pomoč. -lo,,oko v ,hl*° "©katerim ma- zdravnik hotel Delavec, kije bil močno pijan,1 u>rani 111 °,vtoln- To Ma) 11111,1 pa je prevrnil stol, zgrabil u- lM,tl 1H,S» ,la vemo, kaj mivalnik, ga vrgel proti zdrav- doseže hrabrost, požrtvovai-niku in nato pob«-gnil iz Indniš- agilnost, kar v skupnem nice. Našli so ira kmalu in pomeni pravo, neomajno kul- ; turo. 44 Ko je stopilo na oder prvo ve, kdo ga je udaril |hj glavi.' pevsko društvo, ki je bilo na ; programu, je med po-lušalc". 11:11 Preiskava o krvavi trage- ^ eden bolj zijal kot drugi, rado diji v Karlovcu. | kakšna dramatika se bo j. odaj pokazala. Pevci so zape-Te dni je v Karlovcu v hote- ii pesem ''Zapuščenki se lu "Kuran!" stanujoči črno-leam j<' zdela po imenu zelo gorski rojak Popovič, ki je bil kruta. Ker je bila izdelana ko! sifilitik, ustrelil mladega zdrav j koroška narodna, se jo obrnila ko. Toda boinbarderji, ki so težki in zoper katero je ta iznajdba naperjena, ne morejo tako visoko. Treba pa jo po vsakem napadu znova posipati s tem prahom. Ta izjava imenovanega angleškega strokovnjaka jo š<> iz leta 10.14. Ta jf pri tej priliki š<« povedal, da so je pri onem po da «e ie med 0 letali Cigani so morali plesati po žerjavici. V neki hrvatski vasi, ne da- nikči dr. Bluclierja in potem še sebe. Prva poročila o tej strašni tragediji so naglašala, da si je Popovič domišljeval. da ga dr. Buehler slabo zdravi in da tako priljudno, da je bila vsaj za dvanajst milj prekratka. Nato so pa pevci prekoračili mejo od "Zapuščenega'' na ("Snet ptice po jo". Pa temu ni . ____________________,______ govori po mete tu o njegovi bo- tako Ptic(. fisto l)ie-. 11(. Ve leč otl Zagreba, so se zelo nmo-!lezn!' To nai Wl biI vzrok. daLlf) 0 tem Ampak pevci so j«. je telefonlčno poklical iz lieH tako taktično, da ni mogeJ ira žile tatvine. Kmetje so obdol-^ žili cigane. Zbralo se jo kakih; ^In^nice j 40 kmetov, ki so sklenili kakih! bolnišnice in potem ustrelil.\ -utiti zapuščenosti. Pov- ili, da']^kava f ^ /> °-Tala' -la >ko društvo je sprejelo povolj-i. Naj-l^Pov'cnibasdr Bluclierja iz- n<) 0(,veZ0 z aoniinus-patru, —santileus! i ' ti i bodo obračunali s cigani.___, skusu zgo t . t i <|..tUt čn la dne julija 10.4 je .meno- 1 Lriavici Dvi dni na!kor lllu jo zelo slabo, o ni rekel. ;tol'1 htdLn/uni. angleški list zapisal žo|^la naj bi prispel k njemu baš dr kateri spu da vam tole poročilo: "Zid nevidnega dima rali prepeljati v zagrebško bolnišnico. Orožniki so takoj začeli s preiskavo, da ugotove krivce, ki jih bo doletela zaslužena kazen, zakaj tudi cigani so 1 ru\ie. EdinoV "»dast je upravičena, da jih kaznuje za njihove grehe. ; to jo doletela ista usoda cigana j Joška Tomasko, naslednji dan zopel | pa ciganko Kato Hudorovič. sovražna letala je sedaj toliko Vsi trij0 ei^aili so bili tako o-popolu, da so jo pri zadnjih po-. pe<-pni po nogah, da so jih mo-skusih morala spustiti na tla kar cela skupina letal. Kovinski prah je zadušil vse motorje. Dve leti kasneje je o tej skrivnosti bilo celo nekaj govorjeno v angleškem parlamentu. Toda Baldwin takrat seveda ni hotel nič jasnega povedati, kar je razumljivo. Vsekakor jo nevidni dim dejstvo, s katerim danes računajo vso države. Škodljiv je za vse eksplozivne motorje, bodisi bencinsko ali Dieselove. Elektrika Diosolovemu motorju nič no more, pač pa ga ta nevidni prah takoj zaduši. Vendar pa jo š«* motor, ki mu tudi ta prah no moro do živega. To je stari parni stroj. Seveda je do danes panii stroj o- ter se je poskus precej dobro pravljal svojo službo le na vo- obnesol di in na zemlji. Sedaj pa so Tako nekako piše članek ga že začeli porabljati za služ- onih dveh Nemcev. Mi se pa bo tudi v zraku. Že pred ne- vprašamo, kaj smo sedaj, ko se kaj loti so v Ameriki resno po-J je posrečilo iznajti.ta prah, na skušali letalo na parni pogon I boljšem, ko bodo gradili letala, ki jim prali nič ne bo mogel.' odboru je na poročevalec je s svojo or- pi„, i, r> ~ laško bese« o po jasni I, K.je se rJluehor. Popovn-a so nainree«1" v '..'I, , i i jo vnel današnji klub. Ne gle«le zdravili tudi dmgi zdravniki. Nesrečni zdravnik dr. Blueher se je sam ponudil, da ga obišče v hotelu, ker ga je j>red bolnišnico baš takrat čakal avtoino-j bil. Popovič je moral biti ta-'Pe ko razdražen, da bi bil nstivlil tudi kakega dnigega zdravnika. zakaj iz pisem, ki so jih našli v njegovi sobi. jo razvidno, da ni samo v Karlovcu in menda tudi v Zagrebu sumni- Umivalnik vrgel v zdrav- ™- «**„*? slabo 5» mu noeejo pomagati. Zel ravni- ru*a' ! ka in sebe je Poj>ovič ubil z 11 V Zagrebu so na tramvajskih j sj ,v]i Streljal ie iz lovske puŠ- tračnieah pobrali nekega delav ca. Bil je ves krvav in so ugotovili, da je bil močno ranjen na glavi. Rano jo dobil oči-vidno v pretepu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu je ANGLEŠKO POSLANIŠTVO V MADRIDU ko in iz dveh jazličnih revo!- ,jan s častjo! ve rje v. T Bombe fašističnih letal niso p rizanesle niti poslopju angleškega poslaništva v Madridu. Poslopje je bilo pravoča sno izpraznjeno. kaj si kdo misli, to je prav« dramatika ter prava kulturna barva. "Ko je nastopilo nadaljn.» vsko društ.vo. je lahko vsa i:do videl, kako -i je eden |»ev-cev po]x.'l mnogo tesneje svoj ■ lekele*, boječ se, da bi mu gla-ne uhajal ven mogoče kje izpod pazduhe ali drugje. Ali ni to agilno! Društvo je zapelo tri pesmi. Taka agilnost, taka požrtvovalnost, tako zanimi--o-t ni za tajnost. Na dan z resnico, na dan s kulturo in na Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOivIOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! / "Mlada plesalka, ki jo stop« ia za pevskim društvom na o dor, ni pokazala svoje starosti v njeni costume-obleki. V ob ratnem pa je pokazala eno naravno, teatersko in regularno igralko; dasi so njeni zlatoru-meni. skrbno navihani rolčeki presegli čez ramo, je .vsak po zabil misliti, koliko je stara. Xa vsak način je pokazala, dr. I o je že, jo ali bode njen talent. Vsekakor jo pa želimo zopet no že skoraj videti, samo ako bi to oila njena volja. 44Nastopilo je se eno društvi, ki so smatra kot malone oddaljeno, pa je pokazalo, da je v takili slučajih ravno samo čez ograjo. Ali se jim moremo za hvaliti za tako pionirsko po strežbo! No! Vso, kar nam pre ostaja jim je iti na roke ter so boriti za njih pravice in funda mentalni obstoj. "Nastopilo je zopet prvo pevsko društvo, ki je pelo po strunah, strune so pa pele p» petju. To je bila zo|>et ena moderna gliba. Živili, dok se na-krivili." * Kot sem rekel, je to le nekaj odstavkov iz osemnajst stran: dolgega dopisa. Kdo ga je napisal, ne vem. Onemu, ki se zadostno izkaže za duševnega o-čota toga poročila, som pripravljen vrniti rokopis pod l>ogc-jein, da mi s častno Wsedo obljubi in sveto priseže, da ne bo bikdar vec pisal kritike. 94 G L "A 8 NARODA " New York, Wednesday, March 10, 1937 THE LARGEST SWVENE DAILY IN V.8.1. FRANK FRITZU: POGLED V BODOČNOST Zvezdoznanci so preračunali da bo nekoč v bodočnosti na počil čas, ko bo dan enak de našnjim sedeminštirTjesctim dnevom. Potemtakem bo imel tisti dan tisoč sto osemndvaj-set ur. Mesec bo istotako Zemlja se bo namreč zavrtela okoli svoje osi samo enkrat današnjih sedeminštiri-d«'>et dni. In mesecu bo vzelo istotoliko, da bo enkrat obkrožil zemljo. Ko bo napočil tisti čas, bo dolgi dan tako vroč in dolga lioč tako mrzla, da bo življenje na zemlji skoro nemogoče. Vendar je pa življenje trd oreli, bodisi človeško, živalsko ali rastlinsko. V dolgih jutrih in vofvrdi s* bo še vedno razvilo kakršnokoli rastlinstvo, ki bo hranilo človeka. Da so zavaruje pred vročino in mrazom, si bo Movcl; ustvaril -dom v jamah, kakor ga je žt nokoč imel. Ni pa tudi izključeno, da si človek do tistega časa za jamčil svoj obstoj z razni ei i/.urni in naravnimi pripomočki, o katerih nimamo današnji Zemljani pojma. fJoiovo je pa. da '». branil življenje do skrajnosti. Za vzrok počasnejšega premikanja zemlje so astronomi navedli morsko plimo, ki jo ■povzroča mesec ter deluje na zemljo kakor zavora. Po nji-iiovih računih zmanjša obrat zemlje za eno tisočiuko sekunde vsakih sto let. Ta ali oni si misli, kaj nas to zanima, ker bo dotlej poteklo Še par milijonov let. Za nas je to nepreračunljiva nič, ko smo komaj na pragu doba, ker živimo le trenutno, starosti. kakor enodnevna inušiea, ki sel V stvarstvu ne pomenjata rodi v solnčnem vzhodu ter v dva milijona let nič, kar stvar-solnčnem zatonu umre. stvo se samo spreminja, ne za- | Ta trenutek življenja nas ta- znamuje pa nobenega časa, ker ko zmuči, da «si želimo nazaj v j časa sploh ni. Kaj se godi v Abesiniji. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c * poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. O dogodkih v Abesiniji se širijo najbolj nasprotujoče si vesti. Dočim italijanska vlada zatrjuje, da gre pri atentatu na podkralja maršala Grazianija osamljen čin nekaterih nezirdo-' \ oljnežev, zatrjujejo iz družin virov, da so nastali v Abesiniji nemiri večjega obsega ter da je prišlo na raznih krajih do spopadov. Najhujši je bil spopad, ki se je odigral v bližini lak.> zvanili Slanih jezer. T« ni sta dve koloni italijanske *'oj-ske poti poveljstvom gen"ialuv \atala in Tuccija nalet el na zasulo večjega oddelka abesin--kih četnikov. Vnela se je kr-; vava bitka, ki se je končala z zmago tehnično bolje opremljenih italijanskih čet. ItaMja-ni so pri tej priliki ujeli lo •i esinskih plemenskih pegla-vr;ev poreiskave kažejo, da gre za skupen zločin. Fašistično moštvo je oči. tilo razne" sumljive .»kraje v Add: s Aha bi ter se v abesinskeni glavnem mestu ^o zatrjev.vi jn j lmskib uradnih krogov zopet obnavlja normalno življenje. Tudi v drugih mestih Abesinije vlada po u-radnih zagotovilih |>opoln mir. Italijanski listi objavljajo hi kratke službene vesti, splošno pa vlada v Rimu kakor tudi po vsej Italiji veliko razburjenje. V Abesiniji so bili ukrepi za likvidacijo uporniškega pokre-ta zelo poostreni. V zadnjih dneh v Italiji suii ob loo letnici rojstva Fr. I^evstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Focstct • Izdala Glasbena luatica .. .40 Gorske cvetlice. (Labaruar) Četvero in jn-tero raznih glasov...........45 V pcpelnični noči. (Sattncr> Kantanta za soli. zl»or in orkest«»r. Izdala Glasbena 2Ialica .........................75 Dve pesmi. (1'relove«-». Za moški zhor in bariton solo ................................ .20 .15 .15 .15 .15 .25 .50 MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ S«, la. Sto futiš, Srbine tužiii ................ Št. 11. Zvečer .............................. Št. i;:. Podoknica .......................... Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Ura. Srednješolska, 1. in li. zvi'zek po........ Tro^lasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali možki zbor. 15 pcsmic. (Pregelj..1._ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-c- — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................tO n zrezek. Opomin k veselju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Cospodu: Občutki; Geslo ........................................ CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene wsmi za mešan zbor J!_ Ta id um Ergo (Premrl) ...................... 30 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J»0 Pange Lingnm Tantum Ergo Genitori (Foerster) 30 K svetemu Rešnjemu telesu (t\ierster» .........40 Sv. Nikolaj ................................. 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor ............ MISSA in Honorem St. Joseph i, Kyrie Cena 1.— Cena 1._ HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom. ineSan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za Iz van cerkvene in društvene slavoostl, sestavil A. Gruin. Mešani in moški zbori...Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na ritrah, 4 -».ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... .20 NOTE ZA TAMBURICE jicvensko narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................13a Bom šel na planince. Podpuri slov. Darodnlh po.suii (liajuk) ............................. Na Gorenjskem je fletno ......................L_ RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .46 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom, je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POSTNI NE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. HOLANDCEM GROZE ČRNE KOZE. Xa ITolaiwliskeni so pred časom odpravili prisilno cepljenje koz, ker pa so je izkazalo za škodljivo. Sedaj je liolandska vlada izdala spomenico vsej holand-ski javnosti, v kateri navaja, da je število proti kozam cepljenih ljudi močno nazado- valo, odkar cepljenje ni več prisilno. Se leta 1935 so bile na Holandskem cepljene koze 165,-368 ljudem, toda leta 1935 je to število padlo na 17,862. Število necepljenih >trok je na Holandskem v teh desetih letih taiko narastlo, da so dane«s lahko reče, da Holandska prav nič ni zavarovana zoper koze, ako bi kje nastala kaka velkka epidemija. To bi se lahko že v bližnji prihodnosti močno maščevalo nad vsemi Tfolandci. To pa ni velika škoda samo s stali sča ljudskega zdravja, ampak je tudi v vojaškem pogledu velika nevarnost. Zato raieli vlada da lio vnovič treba vpeljati prisilno cepljenje. New York, Wednesday, March 1 0, 1 937 TEE LJROK8T XLWJntE WA7L7 TV VS3. TAKO SAMA ROMAN IZ ŽIVLJENJA '6USHAROOA" PRIREDIL: I. H. OE 3to iroletni bolezni v starosti 71 tako sami, morda celo bolje. in kralj cir- Se isti večer so sklenili* da bt 'J :nii'jona dolarjev len, I i sploh v-v važnejše cirkuške obrate in so postali neomenjeni vladarji v iv«ljostvu rnare::e. T.: !a tudi i je je ]>obirala mu t polagoma drugega za dnu: .n, ostal je i:a zadnje John kot edini lastnik ogromnega podjetja. Seveda sam že davnv ni več j.astopal kot clown, t« mveč k t kakšen m a gnat W.'T: Stree tn Njegovo poslovno zanima-u'a je tudi prekorač o okvire cn kaškili podjetij. Postal je ravnatelj dveli železniških druži", imel je deleže pri druž- SHIPPING NtWS Na pamlkih. bi a« debel« (I frte t domovino izleti pod ^diti m izkušenega spremi Je valea. \2. m ar«-a : I le de Fra ure v Havre 17. man a : Xormaudie v Iluvre 18. marca : Kiirnpa v Bremen Berengaria v Cherbourg IU. marts : lii-x v Genoa -4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg -7. ma re:i : Sat urn i a v Trst I'aris v Havre ROJAKI, ki nameravajo to poletje potovati t domovino, naj al TAKOJ rajam* ijo prostore. Na nekaterih parniki h so že val prostori razprodani. Torej kdor bote potovati, naj nam takoj sporoči. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" -rj j .. i, • i TT , , - B-ingliug. Z Jo sami odprli cirkui. Ni doi- (io»pa Bader ki sedi na klopi poleg Helge m tudi pije I .;m jo umrl zaJ ~ izmod ne_ , tmjal d so - bali za izkoriščanje vi dccv in kavo, pnsede nekoliko bližje in ko jo zaupno sune v stran, | slovitih ' vpraša mimo: "Zares ne, baronesa — gospodična Helga? Ali ni res, kar mi je povedala moja seistra, da vas je hotel poročiti stavbenik Bonitz, da ga pa vi nise marali!" "Prosim, gospa Bader, o tem rajše ne govorite," se izo-giblje Helga. Od kod morejo vendar ljudje vse vedeti! "Ko bi se ž njim poročili, gospodična Helga, potem vam ne bi bilo tako slabo, kot vam je sedaj. Saj je tako bogat1 iu ima toliko hiš." "Samo od tega ne more biti človek srečen, draga moja gospa Bader, in brez ljul>ezni, samo za denar, se jaz ne poročim. "Samo tako sem mislila. Ampak samo, če se potem se.tmi Ii t--a tov tudi izvršili. Neobdelan kos j Mletje. katerega celotno vred-liirjglingov. leta 19:32 si je /emlje poleg'hiše staršev jiir j nr>-t črnijo na kakšne o mili-zastrupil kri in so mn -orali je rabil za vajo. Povabiti so! jf-Jile. Tn vse to imet ie bo \ o-.viuzati obe nogi. od tak at je sorede, ki so bili nad njihovim j d* dovala sedaj njegova d ni ira VžaL Vsi ljud]? okrog njega in predvajanjem navdušeni. Ime- žena. "udi zdravniki so menili, da bo Si so vedno več gledalcev, na-! — ■ -------- umalu umrl, to 1 • -larec je imel zadnje jim jo sam župan tistega STREL V STEKLENO OKO. :k\olj krepka naravo, da ga kraja dal na razpolago < bčin-i V Gerbstedtu v srednji Nem-If.'jut ni mogla premagati s ko-; sko hišo za nastope. Tu se je j či ji je pregledoval neki možak iH.i sc pet celih Jet. j načela prava kariera bratov, puško in je ravnal pri tem z njo : I > Hingling se j .1 unogili nemški t rodil kot sin kmečkih pri- Kinglingov. itlavna osebnost n»> n.]inu ~ komu godi -tako slabo, kot sedaj vam, gospodična Helga. scl.jcr.tvv v lov/ j Oče je imel je bil John, čigar clown^ke in r> Moja sestra mi je vse povedala. Bonitz je bil tako zaljub- L»v ogo dela, da j t mogel za silo p-vske sposobnosti so kmalu 1 j-ii v vas; mojo sestro je vedno iapraševal o vas. Sedaj pa j uuititi svojih sedem sinov, ki zaslovele preko kih skrbeh še pred kratkim ni ničesar vedela. Samo z očmi, no s srcem in premislekom, so ljudje brali v časopisih poročila o brezposelnosti in se tedaj samo mimogrede, ali pa sploh ne. Mno go zanimivejše je bilo brati o turnirjih tenisa ali pa 0 filmskih zvezdah, da se je ta ali oni zopet ločil in se znova poročil. Ali pa, da bodo zimske obleke zopet daljše, da jo modna barva rdeča kot vino in zelena kot mandelj — vse to je bilo važnejie, kot pa beda soljudi, katerih se je vsakdo v svojem ponosu izogibal. Kaj komu mar beda drugega, dokler sam ni občutil bede. Tukaj se je premenila slika sveta. Kako ganljivo je za njo skrbela Baderjeva družina, ko so -zvečer vsi sedeli okoli pri pros te, pa snažne mize in zavžili pri-proeto večerjo. V njeni žalosti so jo skušali tolažiti. Spretni sin si je sam zbil radio; skupno so ga poslušali in Helga mora misliti: "Sedaj najbrže selite Gloria in Mira tudi pri radiju." . Tn na ta način je bila ž njimi zvezana, četudi ni o njih ničesar več veii-jsaino še enega re-r«ega konku-ki reki. Ustavili so nedaleč j renta koncem TJarnum &r Bai-od posestva očeta Rinilinira in 1 !ey. Toda "kralj cirkusov" takrat so imeli vsi britje pri-i- Kamum je umrl !. h. ISf'l in ko ]NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York. N. Y. 216 West 18th Street A' delili, ki se bavijo z vprašanjem množitve, naletimo posebno v novejšem času skoraj dosledno na poglavje, ki obravnava nestalnost spola. O živalih zvemo tu, ki se udejstvu-jejo v mladosti kot samci, potem preživljajo dobo, ko so -dvospolne, dokler ne preidejo 12A™nl3,^; v stanje samic. Živali te vrste nikakor ne spadajo samo med nižje organizirana bitja. Celo med ribami so oblike, ki živro sred nje dobe kot samice in do-v bivajo več let zaporedoma mladiče, povsem noimalne. V neki starostni dob; pa pokažejo čudno spreminje\ anje na zunaj in na znotraj, tako da proizvajajo na koncu namesto jajčec, semenske nitke. Od te stopinje dalje se vedejo živali kakor *amci in postajajo očetje novih rodov. Tudi pri kokoših so znani nekateri natančno preiskani primeri spolnega preobrata. Tako poročajo biologi o kokoši, ki je štiri leta popolnoma normalno legla in valila jajca. Nenadoma pa je zašla v čudno krizo, ki se je končala s tem, da je izgubila vse perje. Po-zneje je dobila novo perje, toda to se je oblikovalo kakor pri petelinih. Pokazal se je tudi greben, bradne mečice so pri-t memo otekle in na zadnje je1 1 začela nekdanja kokoš kikeri-'10' kati, in se je do drugih kokoši vedla kakor pravi petelin. Ta petelin je kokoši celo plodil. Narava se v tem pogledu ne ustavlja niti pred človekom. Posledica je, da spreminjajo v življenju tudi nekateri ljudje na izrazit način svoj spol. Baš pred nekoliko dnevi je poročala švicarska brzojavna agentu-ra o takšnem primera. Neka 20-letna Helena Jeanne B. v Ženevi je nenadno ugotovila, da se je spremenila v moža. Pristojne oblasti so na podlagi izvedeniškega izreka prof. Navillca ugotovile, da je ta navedba resnična. Sodišče je nato razsodilo, da je treba B. spremeniti rojstni list. in si-eer tako. da se bo nekdanja Helena .Tcanna B. imenovala odslej Henri B. V vseh doslej znanih podobnih primerih popolne spremembe spola pri ljudeh gre za osebe, ki so imelo že ob rojstvu znake obeh spolov, običajno pa v ta»ko skriti obliki, da niso niti pomočniki pri porodu niti najbližji sorodniki tega opazili. To ostane lahko za vse življenje, zgodi se pa tudi, da prevladuje spol, ki so ga zapisali v rojstni liist, samo za neko živ-ljen^ko dobo, na zadnje pa se izobliči drugi spol, in sicer po-gostoma zavoljo sprememb, ki so jih povzročila tuberkuloza ali druga obolenja. 1. aprila : IJremen v Bremen 3. aprila: Cente di Sarola v lienoa T. aprila : Washington r Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cebrbourg 10. aprila: Kuropa v Bremen Rex v Genoa I U. aprila : i Norma liti ie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 16. aprila: Vulcania v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen 20 aprila: Koma v Genoa -t. aprila : Manhattan v Havre venčen Mary v Cherbourg 24. aprila : lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. aprila : Kurnpa v Bremen -8. aptlla : Xormandie v Havre Aquitania t Cherbourg 1. maja: Sat'irnia v Trs^ -I. maja: I'aris v Havre Borengaria v Cherbourg Breuen v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queen Mary v Cherbourg 8. maja : Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 14. maja : Champlain v Havre Kuropa v Bremen !5. maja : Conte di Savoia v Genoa (j0ili>. maja: Norraandie v Havre Manhattan v Havre 20. maja : Berengaria v Cherbourg 21. maja : Bremen v Bremen 2"J. nrn ja : Roma v Genoa 25. maja: Lafayette v Havre 26. majn : Queen Mary v Cherbourg 28. maja : Paris v Havre 20. maja : Rex v Genoa 1. junija : Kuropa v Bremen junija : Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Washington v Havre H. junija : Vulcania v Trst !'. junija : Queen Mary v Cherbuurg 10. junija : Bremen v Bremen 1J. junija : Champlain v Havre onte di Savoia r-Genoa junija : M an hat tan v Havre Aquitania v Cherbourg Xormandie v Havre IS. junija : Kuropa v Bremen 10. junija : lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Saturnia v Tr»t 2-';. junija : Queen Mary v Cherbourg -'(J. junija : Rex v Genoa '."9. junija : Bremen v Bremen I^ifayette v Havre SO. junija : Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Washington v Havre julija : Conte di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre o. julija: Kuropa v Bremen 7. julija : Queen Mary v Cherbourg ». lie de France v Havre 10. julija : Vulcania v Trst •4. julija: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg .Manhattan v Havre 7. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija : Berengaria v Cherbourg ri. julija: Kuropa v Bremen 14. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 15. julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg --0. julija: lie de France v Havre julija: Conte di Savoia r Genoa