Tft,k d.n rs.en .obal, na*U ,ß praxniktf». ^ daily excpi Saturday«» Sunday. Holkiaj«' Cena H«ta j« 16.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llrednlikt In apravnilkl prostori: 1061 South Lawndal« Ata. Of floe of Publication: 1007 South Lawndala A««. Telephon«, »ockwall 4004 Z.'n^Z^^Z ISTdl^' -ÄJTflS! CHICAGO. ILL.. TOREK. 15. APRILA (APRIL 15), 1141 Subscription HUM) Yearly ŠTEV—NUMBER 74 , — ~ * ....... " ■ 1 ■ '"" ■' " ■ . Acceptaaca for mailing at special rat» of postafe provided for in aection 1108, Act of Oct 8, 1017, authorlsad on Juna 14, 1018. mm mške motorno čete udrle Egipt in 'asedie Solium gr u lin. 15. apr.—Vrhovno po-rtVo poroča, da je nemška ledicijska armada invadirala (t in okupirala Sollum, me-v zapadnem delu Egipta na »i strani libijske meje. Mo- t. enotu so po pjarlc prodirati Berlin napoveduje odločilno bitko za posest Lgipta, Rim pa invazijo angleških otokov. Confliktna poročila o vojnih operacijah na tkih frontah. Nacijski krogi naznanili mik angleških čet in potop transportne ladje Premier Churchill ponovno apeliral na Jugoilavijo, naj vztraja v borbi j a na francoskem obrežju, poroča, da se bo bitka za Rokavski preliv kmalu pričela. Nemci so tam zgradili novo bojno črto, s katere se bodo vršili napadi na Anglijo čez Rokavski preliv. Poročilo vsebuje tudi napoved, da bodo angleški otoki kmalu inva-dirani. London, apr.—Angleške bombe so včeraj padale na industrijska središča v severoza-padni Nemčiji in na nacijske pomorske in letalske baze v Brestu, Lorientu, Flushingu, Leide-nu in drugih krajih. Tarča bomb so bile tudi tovarne v Porurski dolini. Na drugi strani so pa Nemci bombardirali mesta v vzhodni Angliji. Premier Winston Churchill je v svojem govoru po radiu zagotovil Jugoslovane, da se britski imperij bori z njimi proti brezobzirnemu in brutalnemu agresorju. Za Anglijo in Jugoslavijo je Amerika in ju podpira z vsemi sredstvi. • "Vaše glavno mesto je bilo bombardirano, vaše ženske in otroci brutalno pomorjeni," je dejal premier. "Naša- mesta so bila tudi bombardirana, ženske in otroci pobiti, toda naše simpatije so na vaši strani in trpljenje je skupno. Vaša armada se junaško bori in ostala je zvesta svojim tradicijam." (Londonska radiopostaja je poročala, da je general Simovič, predsednik jugoslovanske vlade, zagotovil Churchilla, da se Jugoslavija ne bo podala.) Budimpešta. Ogrska, 14. apr Sem dospela poročila se glase, da so Nemci zasedli Osijek, Po-žego in Gradiško v vzhodnem delu Hrvaške in Bjelovar ter Si-sak v zapkdnem delu. Sisak leži 30 milj južnovzhodno od Zagreba. Gradiška pa je oddaljena 40 milj od ogrske meje Ogrske čete so predrle jugoslovansko črto oa severu in okupirale Zombor in Subotico, mesti, ki ležita med Donavo in Tiso. Nemci so zasedli Varaždin, jugoslovansko mesto ob ogrski meji, ko se je srbska brigada po dala. Drugi nemški vojaški oddelki so dospeli do rek vojnih operacijah na grških itah so konfliktna. Nacijski piše. da angleške čete beže rcije, v Londonu pa je vojni 1 naznanil, da so se Angleži iknih in zasedli nove pozici- vzhodnem sektorju fronte.) tene. Grčija. 15. apr.—Urad- jrocilo se glasi, da so Grki li nemške naskoke na svoje rije Nemci skušajo zdrobiti (slovansko oboroženo silo na ti v južnozapadnem delu Ju-avijc. Serri dospela vest pra-ia mi jugoslovanske čete oku-le Drae, stratcgično luko v aniji nI) Jadranskem morju. irlin, 14 apr.—Zdaj, ko se like kolone nahajajo ob >t.ski meji, so se pokazala zna-ija, da se bo odločilna bitka Kgipta kmalu pričela, ub vojnim operacijam na kanu je militaristično zani-)j<' osicdot oeen<> v Libiji, prasanjc je, ali so nemške «ine divizije, katerim pove-f general Krwm Rommel, >!j močne m ali bodo te lah-»•Kiiral» v Kgipt v momen-^ je angleška oborožena si-ivojevana v bitkah v Grčiji Afriki'.' Ali bodo mo-ka transportna letala nadaljnje motorne če J'h zal.i.mi i / vod») in gori-(,< 111 'al Hommel je izvr-l'''l«to\ Libijo in v'" 11 mi preden je odre-sko\it., vojim». v katerih so ri' • k< < i te potisnjene da-^ r I mu napovedu-'■'■/ Ao N /ev nu afriških 11,1 ' (- "i' na Sueški pre- Ab«br ".j! I i 1« b pil , tS.ll I ¡ FJ-" p lin, I opr.—Na ti-op.izovalo celi so poglavar-/vestobo biv-'/ijii. katerega ■d i s prestola ' '< u nionije so 1 'o stanu biv-• bil ustanov-"I Addis Aba takega mesta tudi člani an Ije »mu , 4 apr —Nem 1 •'«■ tipajo, da \ glavni gr '' i da jo pre ka letalska ' nemške vci Poročila bili Nemt k i m i izguba dolgi fron-'t na in Va- '•pisruk lista ki sc naha- Obrambni ukrepi havajske vlade Poziv civilnemu prebivalstvu Honolulu, Havaiako otočie. 14. apr. —Avtoritete in general Walter C. Short, poveljnik vojaške posadke, str-puzvale civilne prebivalce, naj se ro^anifcirajo za obrambo in evakuacijo nebo-jevnikov v slučaju nujnosti. "Položaj se dnevno izpreminja", se glasi poziv. "Postopki in procedure, ki so v veljavi danes, lahko izpremene jutrišnje aktivnosti. Iz tega sledi, da moramo osvojiti načrte za bodočo varnost slehernega posameznika." General Short je v drugi izjavi oaglasil, da Havajski otoki niso samovzdržljivi v zadevah živil zaradi špccializiranega poljedelstva. Temu problemu posvečajo avtoritete veliko pozornost. Sestavile so po temeljiti študiji program, ki določa po-pomoč civilistom v nujnosti. Ta predvideva produkcijo in kopičenja živeža v skladiščih. Organiziranje pomožne policijske sile za straženje javnih uradov, električnih central in drugih naprav, da se prepreči sabotaža. Organiziranje zdravnikov in bolničark za oskrbo ranjencev in poškodovancev. Priprave za evakuacijo žensk, otrok ter drugih nebojevnikov in konstrukcije zavetij ri delavce v središčih važnih industrij. Papež apeliral na bojevnike Vatikansko mesto, 14. apr. — Papež Pij je apeliral na zavoje-vane države v svoji velikonočni poslanici, naj se vzdržujejo rabe strahovitega orožja v vojni ter pokažejo nekaj sočutja napram civilnemu prebivalstvu. On je tudi priporočal katolikom, nuj molijo za končanje vojne splošen ter pravičen mir. in OPERATORJI Z JUGA BOJKOTIRAJO POGAJANJA Naznanili $o, da se ne bodo udeležili konference FORDOVE TOVARNE OBNOVILE OBRAT Naw York. 14. apr.—Zastoj v pogajanjih med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bi nadomestila ono, katere veljavnost je potekla 1. aprila, še traja. Glavni vzrok je staliiče, ki so ga zavzeli operatorji iz južnih držav, ki so sf izrekli proti sporazumu med upijo in operatorji s severa. Slednji in John L. Lewis, predsednik rudarske unije, so jih obdolžili zarote in boj-kotiranja pogajanj. Dr. John R. Steelman, federalni posredovalec, je izrazil upanje, da bo na današnji konferenci dosežen sporazum med unijo in operatorji s severa in da bo obrat na polju mehkega premoga delno obnovljen jutri. Operatorji z juga, ki so zadnji teden ustanovili poseben odbor, so izjavili, da se ne bodo udeležili konference. Ako se bo Steelma-nova napoved ifrfesničila, se bo okrog 250,000 rudarjev, ki počivajo že od 1. alprila, vrnilo na delo. W. E. Koepler, tajnik nove Southern Coal Operators' Assn je dejal, da bo njegova grupa vztrajala v opoziciji in da ne bo pristala na zahtevo unije gleda odprave mezdnih razlik, ki so v prilog premogovnim kompani-jam v južnih državah Operatorji s severa so pristali na zvišanj e mezde za dolar na dan, oni z juga pa so za zvišanje 60 centov na dan. Stara pogodba je določala mezdo $6 na dan na sove ru in $5.60 na jugu. Detroit, Mich., 14. apr.— ,Ogromne tovarne Ford Motor .Co. v River Rougd so danes ob novile obrat. Te so počivale 'enajst dni zaradi stavke, katero (je oklicala avtna unija CIO. Na-! znanjeno je bilo. da sč je okrog (Dali«« na 8. Rtranl.) Danski zunanji _ urad protestira Dogovor z Ameriko neveljaven Copenhagen. Danaka. 14. apr. —Zunanji urad je razglasil dogovor, sklenjen z Ameriko glede ameriške zaščite Grenlandije, danskega otoka, za neveljavnega. V protestu, ki ga je naalo-vil ameriški vladi, pravi, da je bil dogovor sklenjen brez vednosti kralja Kristijana in danske vlade. Ta je bil podpisan v Washingtonu zadnjo sredo med ameri&ko vlado in Henrikom de Kauffmanom, danskim poalini-kom. Dogovor daje Ameriki pravico gradnje letalskih in pomorskih baz v Grenlandiji, poleg tega pa nagluša, da ta spada v območje obrambfe sapadne heml-sfere. Washington. D. C.. 14. apr.— Uradni krogi so izjavili, da Amerika še vedno priznava Henrika de Kauffmana kot poslanika Danske v Washingtonu, čeprav ga je. danski zunanji minister pozval, naj se takoj vrne domov. Kot poslanika ga bo priznavala tudi v bodoče. Poslanik je prej ignoriral in-strukcije zunanjega urada, naj protestira proti zasegi 39 danskih parnikov po ameriški vladi. Takrat in sedaj je Kauffinan Izjavil, da je Danska morala protestirati zaradi pritiska s strani Nemcev, ki jo dominirajo. On bo ostal v Washingtonu kljub pozivu, naj se vrne domov. Kauffman bo danes konferi-ril z državnim tajnikom Hullom o zadevi. Pokazal mu bo tudi telegram. ki ga je prejel od svoje vlade, obenem pa ga bo informiral, da ostnne v W Domače vesti Veetl is Kansaaa Edison, Kans.—Dne 10. t. m. je tu umrl po daljši bolezni, potem ko je bil dvakrat brezuspešno operiran, John Kočevar, star 57 let in rojen v Mekinjah pri Kamniku. V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri, dva polbrata in sestro. Bil je član društva 225 SNPJ in pogreb mu je oskrbel slovenski zadružni pogrebni zavod. la Minnesota Gilbert, Minn.-—Dne 8. aprila je v zavodu a^jetične umrl John Zadnik, star 33 let in rojen tu. Bil je član drufttva 61 SNPJ in v Gilbertu zapuiču starše, brata in itiri sestre. Novi grobovi v Pennsylvanlli Pittsburgh, Pa.—Pred dnevi Je tu umrl Anton Fabcc, star 56 let in rojen v Rateževem brdu pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil okrog 40 let in tu zapuiča ženo, štiri sinove,.tri hčere, dva brata in tri sestre.—V White Valleyju, Pa., je 7. t. m. umrl Anton Primoftič, star 60 let in doma iz Terbije pri Stari Osel i-ci. V Ameriki je bil 41 let in tu zapuiča ženo, dva sinova, tri hčere, osem vnukov In brata. Bil je član družtev SSPZ in ABZ. Clevelandak« vesti Cleveland.—Dne 12. t. m. je po kratki bolezni preminul Jakob VolČanšek, star 79 let In rojen v Vidmu pri Krškem, po domače Stričev. V Ameriki je bil 40 le In tu zapuiča ženo, tri sinove ln tri hčere ter mnogo vnukov in vnukinj. Bil je član druitva 173 SNPJ. Kostarika bo prodala zaeeiena parnika San Jose, Kostarika, 14. apr.— Vlada je sinoči naznanila, da bo prodala nemški parnik Eisenach in italijanski parnik Fells, na katerima so člani posadke zanetili ogenj, ko sta se nahajala v pristanišču Puntarenasu. Neka kompanija je izjavila, da se parnika lahko popravita, da bosta spet sposobna za plovbo. Nemški in italijanski mornarji so bili s-rotirani na obtožbo sabotaže. lekes okrcal letalca j, . .. • Lindbergha Obsodba odbora America First General Simovič je izjavil po radiu, "da nas prvi nemški uspehi ne smejo oplašiti." Vest iz Rima pravi, da so Italijani okupirali Sušak. mesto na drugi strani Reke, brez boja. Italijanske kolone so pričele po okupaciji Ljubljane prodirati naprej ob reki Savi. T L v lurcija hote ostati nevtralna Borila se bo le, če bo napadena Ankara. Turčija. 14 apr,—List Ulus, glasilo vlade, je ponovno naglasil. da se Turčija ne bo zapletla v konflikt, če ne bo napadena Ona hoče ostati nevtralna List pise. "da Turčija ne ve. koliko (asa bo živela v miru Mi m>čemo napasti nobenega, toda odstopili ne bomo niti pedi ozemlja drugi sili Turčija ne bo utorila nobenega koraka, dokler ne bo kdo položil na njo svoje roke Ce in kadar se bo to zgodilo. tedaj bo branila svojo neodvisnost z vsemi razpoložljivimi »redstvi Turčija bo mtala zvesta svojim načelom svobode in neodvisnosti." Chicago. 14. upr. — Notranji tajnik Harold L. lekes je sinoči na banketu Splošne židovske delavske zveze udrihal po letalcu Charlesu A. Lindberghu, odboru America First in vseh, ki pod pirajo ta odbor. Ltnd.bergha je nazval "sopotnika nacijev it. 1 ker je prvi dvignil zastavo na ciztria v tej deželi in Je kot tak zaslužil Hitlerjevo odlikovanje." lekes je nsjwdel tudi Llndber-ghovo ženo kot pisateljico knjige "The Wave of the Future" katero je označil za biblijo ameriških nacijev, fašistov in nacij-skih sopotnikov. Kot druge sopotnike nacijev Je lekes omenil generala Rober ta Wooda, predsednika odbora America First; avtnega magna tu Forda; Hanioida MaeNider ja, bivšega načelnika Ameriške legije; socialističnega v«»dttelja Normanu Thomasa in Ernests Weira, jeklarskega magnata. "Izgleda, da je Lindbergh bol, naklonjen fašizmu kot demokra riji," je rekel lekes "On 4* stri n ju s Hitlerjem, ds krščanska ci vilizacija propada, in ignorira ako celo ne apluvdira, brutalno bti nacijske ideologije. Zveza med odborom America First, na ciji in sovražniki >.id<»v je tako očitna, da je ne more nihče pte !zretl.< Mi verno, du |x»gojni mir ki ga propagirajo ti ljudje, ni mogoč. Trajni mir lahko |»oala vi jo le demokracije." Banketa, na katerem Je Irke* govoril, se je udeležilo čez tutor ljudi. Prods»*dovul mu je rabi nec Morton M Berman, načelnik Splošnega židovskega fonda. N banketu sta govorila tudi Mtdrilk Harry M Fi*h«-i ln dr Ifeni K pat ein Evakuacija ien»h iz irtkih me$l NaatavIJana ian)ka. Dublin. Ii ska, 14 apt — Pre rrner Kamor» de Vulera je na/na nil po radiu, da mora biti evakuacija **nsk in otrok 11 irskih rnest izvedena brez odlašanja "Izognili se bomo *rtvam ln trpljenju * evakuacijo, če bo Irska 1 napadena,N je rekel premier. SOVJETSKO-JA-PONSKA POGODBA UDAREC AMERIKI Japonska ima prosto roke na Daljnem vzhodu VELIKO VESELJE V BERLINU Waahington. D. C.. 14. apr.— Vest o podpisu nevtralnostnega »akta med sovjetsko Rusijo in Japonsko Je imels tu učinek, kakor da bi padla bomba. Očitno je, da Je Rooseveitova adminis-racija, ki se je v zadnjih tednih trudila, da potegne Rusijo proč od osliča, doživela nov di-jlomatični poraz. Diktator Stalin je s sklenitvi-o pogodbe dal svetu nov dokss, da je na strani osliča. Voditelji udministrscije se tolažijo s sugestijo, da se Rusljs hoče zavarovati pred napadom s strani Japonske, če se bo zapletla v vojno z Nemčijo. Predsednik Roosevelt in državni tajnik Cordell iull nista hotela komentirati dogodka. Pogodba ni samo naperjena ^iroti Združenim državam, temveč tudi proti Veliki Britaniji. Japonska ima zdaj proste roke ns Daljnem vzhodu. Možnost je, a bo napadla Singapor, angle-iko pomorsko bazo In trdnjavo, kakor tudi holandsko Vzhodno ndijo. Moskva. 14. apr.—Japonski zunanji minister Josuke Matsuoka o takoj po podpisu pogodbe s sovjeti zapustil Moskvo in se po transsibirskl žslesnlci odpeljal domov. Na^kolodvoru se is od njegs poslovil diktator Stalin. Matsuoka je imel več konferenc z zunanjim komisarjem in ¿remierjem Molotovom ter drugimi sovjetskimi voditelji po irihodu v Moskvo ix Berlina, cjer je Imel razgovore s Hiter jem in drugimi naclji. Nekaj r dni se je mudil tudi v Rimu, kjer se je sestal z Mussolinijem. Zunanji opszovslcl v Moskvi priznavajo, da Je Matsuoka s sklenitvijo pskta s sovjeti izvojevsl veliko diplomstično zmago. N e m i k i poslanik Frisdrich Werner von Schulenburg in slovaški (sislunlk Franc Tiso sts po (HMlpiMU pakta med Rusijo in Japonsko zapustila Moakvo in od-lotovulu v Berlin in Bratialavo, la poročala o tem svojlms vladama. Slovakija je nemški pro-lektorat. Istočasno, ko se Je Rusija po-:{ujulu z Japonsko, je sovjetski tisk |*o instrukcijsh komisarija-lu zu zunanje zadeve napadal Ogrsko, ker so njene čete invs-dlrsle Jugoslavijo. Ggrsks Je dobila sličen ukor kot Bolgsrlja pred nekaj tedni, kur Je dovollls nemškim četam vstop ns svoje ozemlje. Tisk ju objavil tudi govor generala Dušana Simovlča, jugoslovanskega premlerja, v katerem Je poveličeval prijateljstvo med Jugoslavijo In sovjetsko Rusijo. - Berlin. 14. apr.—Tukajšnji krogi so pozdiuvili sklenitev nevtrulnostrie |>ogodb* med Ja* pori i. k o m Rusijo. Zavzeli ao stališče, da se Ju|»ouski zda J nI treba bati Amerike In Anglije. "Razumljivo je, da je vest o sklenitvi paktu razveseljiva," je dejal predstavnik nemške vlade. "Tu bo igral vužno vlogo pri na-potih, katerih cilj je ustanovitev novega reda v Evropi ln Aziji Rusija je bila s tem izločena kot |»olitično vprašanje." Nola-negu dvomu nI, da Je bil pakt med Rusijo ni Ja|»oriako sklenjen / vednoatjo Berlina ln Ml rt m Japonski zunanji minister MulMioka i*¡i je sklenil pn izčrpnih razgovorih z nemškimi ln Italijanskimi voditelji v Rimu in Berlinu Ako bomo morali prijeti za o-rožje, u" I "»m o znali tudi rabiti. Irska »<• noč« /apk«.. • aonfltkt z noln-no državo, ker hoče ostati rw vliulita." _ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT «LABVLO IM LABTNIMA SI OVBNSBB MABOOMS FOOeOBMR JBOMOTS m» m4 fls I i kr | loHPB M CliicafO h NwWhIm M UruUn. 4rU». (il>m CSI>a—> M»4M A« far««*, f3 4*> M pol WU. UM U «*4t lata; I» Cfarrv |7 I* m e*U Wtu, »171 M pot lata; #40. KubplU rata» i for tka Uni 1*4 Staü* |»Ui»l CSIaaaf) ••4 Ciii4i MM par faar. ChUa«« ai>4 C Mar« f7.M par jraar. (otrtgn ciMRlrlaa p.M par »aar Cam* g«Umov po dofovoru KafcopUl dopUov In imoi-ročmilh (Unftov h n« vralajo Kokoput literarna vaabin* • mire. povaatl. drama, paami >«4) M vrnejo pottljatalju la v slučaju. £a )« priložil pottnlno. rut. —MaauaarlpU of cummunl- m»4 aaao4iciu4 articU* «i M la rataraa*. OtAar «aaaarrlpta. aaefc aa alucW-a, plajr». pueaia, «ta., «rlU la» raiara«4 1« aiw4ir aaalr wkea a<«Mapa>iU4 I» aalf-*44ra*aa4 au4 atat»|>*4 AdaaHMa« ralaa aa aar Maala* aa *aa, kar laM Mik • |*KOMVETA — MtT-M «a. LavaSala A »a., CkMaaa, llllaala MBMMKB Of TMK MtOSBATBD PBBBB Glasovi iz PROSVKTA naselbin bataai * «Alapaju aa prlatar (April M. 1MI/. pola« i vam ia a Ua Minam petafcla aa> PaaaeMa Ja pra*a4aa»u. 4a aa ram UM i IM Hitlerjeva peta kolona Tromba propagande iz Berlina mogočni) odmeva te dni, ampak ta propaganda ima tudi «vojo informativno stran. Nacijaki bahači nehote razodevajo sijajno delo Hitlerjeve pete kolone v Jugoslaviji in med ~ nami v Ameriki. Tako na primer smo čltali zadnji četrtek v nacijaki depeši iz Berlina, da je 500 Hrvatov prispelo na Dunaj n prošnjo do nekega tamoš-njegu "podfirarja", naj Nemčija vzame Hrvaško v tvoje varstvo. V istem poročilu je rečeno, da je slovaška radiopostaja v Bratislavi pozivala Hrvate, naj izžencjo svojega voditelja Viadimirja Mačka, ki se je "prodal Srbom," in naj se priključijo Nemčiji . . . Dalje: "Nemška kultura je stoletja osrečevala in dvigala Slovence, toda Slovenci niso nič kaj hvaležni tej nemški kulturi .. (To je dokaz, da se Hitlerjevi peti koloni na Slovenskem nič kaj dobro ne godi!) Nadalje; "Čez 200,000 Hrvatov v Združenih državah ameriških je poslalo kablogram Hitlerju z apelom, naj hitro osvobodi in zaščiti neodvisno hrvatsko državo . . ." Da je 200,000 Hrvatov v Ameriki apeliralo na Hitlerja za "svobodo" Hrvatske, je tako debela lai, da se lahko objame z obema rokama, bo pe verjetno, de je kaj takega zmožno storiti 200 ali morda 2000 ameriških Hrvatov, ki so tako zabiti, da verujejo v svobodo in neodvisnost Hrvatske od Hitlerja in Mussollnlja. Da — Hitlerjeva peta kolona v Ameriki je danes na delu s podvojeno ali potrojcno silo. Kaj pa dela? Koplje si jamo, v katero pade, kakor je dolga in široka, še predno bo končana ta vojna za demokratiziranje sveta! — Vojna je kapitalistične in morda v prid tlačenih! La Salle, 111.—Čestitam bratu Antonu Gardnu na tako dobrem odgovoru bratu 'Johnu Langer-holcu. Odgovor je bil tako resničen in poduČljiv, da mora zanimati vsakogar, kdor se vsaj nekoliko zanima za delavska vprašanja. Zavedni delavci ne potrebujemo iluzij. Blufani smo dovolj po drugih listih in potrebno je{ da se vsak delavec uči in izve resnico. Zakaj bi nam daja mreno na oči? Mi vemo, da ta vojna ni namenjena v prid siromašnih ljudi, pač pa za obsta nek kapitalizma. Lahko je pa tudi mogoče, da bo ta vojna kon čana v prid vseh tlačenih ljud stev!—Frank Martinjak, 2. Hitler napade Rusijo? Poročilo iz Stockholma na švedskem se glasi, da v Moskvi pričakujejo Hitlerjevega napada na Sovjetsko unijo prihodnjo jesen in zdaj se mrzlično pripravljajo na obrambo. Diktator Stalin je bil informiran po svojih vohunih v Nemčiji in na Švedskem, da je Hitler trdno prepričan, do okupira Balkan, Turčijo, Malo Azijo in Egipt to pomlad, nakar bo zlomil Anglijo čez poletje, potem pa pride njegov veliki naval na Rusijo, in sicer od treh strani: južno iz Turčije, zapadno iz Poljske skozi Ukrajino in severno iz Norveške skozi Murmansk. Ko je Stalin pogledal Hitlerjeve karte, gu je stresls mrzla zono — in takoj je začel obračati taktiko po novem vetru. Turkom je namignil, naj se le utafo /Nemcem, v Jugoslaviji je pa pozdravil vojaško *qtajo proti Hitlerju in z re-belno jug«»slovansko vlado je zadnjo minuto sklenil "prijateljski pakt", ki faktično ne pomeni nič. Zdaj Stalin poskuša na vse kriplje pridobili zase Japonce, da si zavaruje hrbet v Aaiji, ko bo imel opraviti s Hitlerjem — in v ta namen se prilizuje Ameriki, noj drži Japonce "na špagi", kur bi pomenilo zavezništvo s. sovjeti. Z druge strani po seveda deluje tudi* Hitler, da obdrži Juponako nn svoji strani z namenom, da Japonci istočasno napadejo Sibirijo in razdvoje Stalinovo armado Kajpada, vsi« to so špekulac ije, dasj niti najmanj ne dvomimo, da se Hitler spravi nad Rusijo — ampak vprašanje je Ae. če bo to poletje rej» zlomil Anglijo. Kajti Hitlerjeva kam-panja no Balkanu, v Turčiji, Mali Aziji in Egiptu ne l>> odločilna, čeprav je stoodstotno zmagovita, odločitev pade na Angleškem in na zapadu Kvrope. Naivneži se bodo vprašali: ali je bil Stalin res tako neumen, da jo verjel, tur je }»odpisal v znanem fu možne m pakUt h Hitlerjem T Odgovor je, do Stalin ni nič verjel — verjel pa je nekaj drugega, namreč to, da ne Hitler v vojni z Anglijo in Francijo tet njunimi zavezniki tako izčrpa, da ne bo več zmožen za vojno z Rusijo in bo prisiljen deliti z njim (Stalinom) oblast nad Evropo. V tej svoji veri se je Stalin zmotil. Ni računal s tem. da bo Hitler v kratkem času potolkel najdene narmle in si podvrgel ogromne zaloge materiala tn surovin ter armado sužnjev it trinajstih držav... Odslej b«» Stalin vsak dan bolj spoznaval svojo »trata« zmoto, katero bo skušal popraviti v lastnem interesu — ampak prepozno. Naj se še tako trudi, v očeh demokracije nikdar ne izbriše svojega zločina, k« je »klentl |wikt s Hitlerjem in s tem dal povod največjemu raz-bojništvu v /godovini človeštva Slovenski narodni musej napreduje Cleveland, Ohio.—V zadnjih par tednih smo prejeli v Sloven ski narodni muzej v S. N. domu 6409 St. Clair Ave., več dragocenih prispevkov, zgodovinskih reci4 ki so neprecenljive vrednosti v muzejski zbirki. Ameriška bratsko zveza, Ely Minnesota, je poklonila v mu zej šest krasnih umetniških slik dve oljni sliki sta delo pokojnega H. C. Peruška; ena oljna in tri pastele pa so delo slika rice Marion Bubasheve. Te slike so stale ob nakupu nad $300.00 in Ameriška bratska zveza si je njimi v muzeju postavila trajen spomenik. , Frank Sekser, predsednik in zdajatelj Glasa Naroda v New Yorku, je podaril muzeju veliko in v olju izdelano sliko svojega X>kojnega očeta, slovenskega )ionlrja Franka Sakserja, ustanovitelja in izdajatelja drugega najstarejšega slovenskega lista v Ameriki. Slika je bila narejena leta 1904 v New Yorku in je krasno delo. Poleg te je podaril še drugo oljno sliko, ki kaže Cortland St. v New Yorku in bivšo Sakserjevo banko, ki je tudi zelo važna zgodovinska sli ka. , r w Slovenska narodna podporna jednota, Chicago, 111. jetwklo-nila in dostavila v muzej 12 kompletnih letnikov dnevnika Prosvete. To je zopet darilo velike zgodovinske vrednosti, ki bo izvrstno služilo vsem intoresi-rancem pri študiji življenja ameriških Slovencev. Ta prispevek je tudi velike vrednosti številnemu članstvu SNPJ v Cleve-landu in okolici, ker bo sedaj lahko poljubno v muzeju vsak čas pogledalo v stare letnike priljubljene Prosvete. Kranjsko slovenska katoliška jednota. Joli<*t, lil., katoliška bratska organizacija v Ameriki, je že preje po uredniku glasila Ivanu Zupanu poklonila muzeju prvih 19 letnikov svojega lastnega glasila, ki so že vsi vezani. To je tudi zelo bogst prispevek spoštovane bratske podporne organizacije, ki si je s tem postavila lep spomenik v muzeju v ponos svojega Članstva. Matija Pogorele, prvi častni član S. N. muzeja, je pred kratkim poslal dva zaboja raznih stvari za muzej. On ima še mnogo stvari na roki, od katerih od časa do časa kaj pošlje v muzej. Direktorij S. N. doma na St. Clair A ve. je sklenil, da se priredi prihodnje leto 1942 odprti-ja Slovenskega narodnega muzeja v Ameriki. Ob tej priliki bo razstavljeno vse zbrano blago na ogled občinstvu v S. N. domu. Kdor ima kaj zanimivega za muzej, naj se oglasi. Vsem darovateljem se vodstvo S, N. muzeja iskreno zahvaljuje za prispevane stvari in želi, da bi našli še mnogo po-snemalcev. »,* Erasem Goethe, tajnik-arhivar. škega kvarteta. Nastopi tudi e- moških m te-kar draži, ko r Priredbe v Minneeotl Chisholm, Mlnn. — Tukaj v mrzli Minnesoti se nam obeta nekaj veselega užitka. Tamburi-ca univerze Dcquesne namreč zopet priredi svojo letno turnejo pod vodstvom dobro znanega Matta L. Gouzeta. Ta lepa grupa sestoji iz samih študentov in študentk. Njih namen je, da si s tem pomagajo do višjih šol in večje izobrazbe. Cilj je torej plemenit in odobravanja vreden. V soboto zvečer, 19. aprila prirede koncert na EIyjtr v Com munity Cen ter ju. V nedeljo, 20 aprila ob 2. popoldne nastopijo nu Evelethu v High School avdi toriju, zvečer ob 8. istega dne pa na Chlsholmu v Junior High School avditoriju. Ti koncerti se vrše pod pokroviteljstvom odbora jugoslovanske radijske ure — torej iz dobrega namena v dober namen Ako je vam količkaj mogoče, ne zamudite teh koncertov. Naj o-menim, da jugoslovanska radijska ura se obnovi v jeseni mogoče že prej — in to prav gotovo. To zagotovilo smo dobil na radijski postaji. ■V nedeljo, 4. maja ob 7:30 *yer čer pa organizacija Slovepski Ivjški humorist Matt Rote. V tej igri nastopijo . sledeči igralci: Tiček Matevžek — Louis Ambrozich, Cecilija, njegova žena — mrs. Vida Udovich, Majda, njuna hči — miss Frances Debelak, Pankracij Čičigoj, škric — Štefan Shaltz, Filomena Čičigoj, znanka — mrs. Mary Pluth, Brulčev Polde, hlapec pri Županovih — John Pahule, Špela. Tičkova dekla — mrs. Mary Sonchar, Albin Sam*a, godec, Frank Jenko, šepetalec, Trank L. Tekautz, režiser. Ta igra bo ponovljena tudi na Evelethu meseca maja — datum bo poroča n kasneje — pod pokroviteljstvom tamkajšnje postojanke Slovenske ženske zveze. Pogoji so isti kot na Elyju. Frank L. Tekauts. narodni dom v Chlsholmu priredi fino slovensko igro v treh de-, anjih, namreč "Vaško Venero". Kdor se hoče zopet enkrat pošteno razveseliti in nasmejati, na, gotovo pride na to igro. Vršila se bo v Junior High School avditoriju. Čisti prebitek je namenjen za Slovenski narodni dom, caterega krvavo potrebujemo, kot vam je znano. Dne 11. maja gredo naši igralci s to igro na Ely, kjer bo u-prizorjena ob 2. pop. — mislim, da v šolskem avditoriju — za društvo Slovenec ADZ. Del čistega prebitka bo šel za naš narodni dom v Chlsholmu, drugo pa društvu. Nekoliko o vsebini igre. Vi eli boste, kako je, kjer ženska hlače nosi pri hiši .. . Kako se kmečko dekle zagleda v škrica, seveda pod drezanjem svoje matere, ki bi bila rada nobel, pa nič delat . . . možiček Itak nima besede . . . Kako se delajo štfuk-1, ko jih mož mrcvari ... Pri 1 te in se dobro žez pas preve-tte, ker smeha bo za poč't. Med dejanji bodo nastopili pevci elyj- Delsvec In njegova šena noette obleko la svoje hiše v angleškem meatu. ki je bilo tarča nemških bomb. Vsakega nekaj Akron. O,—Pravijo, da je vsak začetek težak. Prav tako je tudi pri dopisih, ker ne veš, kjte bi pričel, posebno ker smo več ali manj "war-minded" v teh menda najbolj kritičnih časih v zgodovini človeštva, ko slede sen-zacijska poročila drugo za drugim. Nismo pa "war-minded" samo v mislih, marveč tudi v dejanju. Pred nekaj meseci se je le bolj po malem kadilo iz velikih dimnikov akronskih "roberic", danes pa je povsod vse bolj živahno, tudi v manjših tovarnah, ki so prej obratovale le po par dni na teden, ali pa celo nič. Kot vemo, ima ta industrijski zamah ne samo v Akronu, marveč po vsej Ameriki gotov namen, ki je, da Amerika doseže svoj cilj, za katerim gre, pa naj bo "right or wrorig." Kljub tej vojni histeriji ni bilo do sedaj še nobenega šikaniranja s strani tovarne, um je ali vlade do delavcev-nedr žavljanov (v mislih ir^am tovorno Goodrich, kjer jaz delam, za druge pa ne vem),, Toda dela na novo nihče ne dobi, če ni držav ljan. Pri društvu 535 SNPJ je vse nekako stabilno in tudi ni pričakovati dosti drugače v pričo sedenjih razmer. Želeti pa je, da bi se članstvo nekoliko bolj udeleževalo sej kot se. Ni čudno če se vsak član brani prevzeti kakšno odborniško mesto, ako n sodelovanja od članstva v tem da se vsaj bolj zanimajo za seje in društvo. Tudi pri klubu Slovenskega doma, kjer zboruje okrog pol tu-cata slovenskih društev, ni nič bolje na sejah. Toda tukaj napredujemo vsaj finančno, ker pač radi pijemo. Oskrbnik doma je br. Martin Bolha z družino. Dom se nahaja na 2166 Manchester rd. Naj omenim, da je bilo na zadnji seji kluba sklenjeno, naj se sporoči članstvu da se prihodnje seje 27. aprila polnoštevilno udeleže, ker moramo spremeniti par točk v pravilih, da bodo v soglasju z ohij-sko postavo. Zadnjič nas je obiskal tudi br. Tancek s soprogo iz Girarda. Pogovarjali smo se o tem in onem, pa tudi sem pa tam prišli na-vskiiž v pogovoru. Končno pa br. Tancku priznanje za njegovo delovanje na delavskem in društvenem polju. Vem, da bo on z drugimi Girardčani vred pridno deloval za uspeh ohijske-ga dneva SNPJ, ki se vrši 4. ju-ija v Avon parku v Girardu. Ostali izven Girarda pa dehtj-mo, da se v čim večiem številu udeležimo, tako da \>o ta dan približno tako zadovoljivo izpadel kot je lanski v Clevelandu. GlaVno je, da nam bo vreme naklonjeno in da ne bodo mokre cunje padale z neba Well, Theresa Dušak, moški moramo vendar biti kavalirji napram ženskemu spolu in bil bi smrten greh, če bi katero pripravili do joka. Seveda smo nekateri še "zeleni" v ljubezni, toda no elevelandski France, ki zna ienfeke bolje "hendlati" kot pa drugi "mandeljci", a kljub temu se mu je nedavno mleko sklsalo (vsaj v želodcu), ko se je moral bečljatl. Da pa v Pro-sveti ne manjka dopisov, bom vedno rekel: Boglonaj, France! Le piši naprej, ker mi drugi vseeno raje čltetno kot pišemo dopise. Nekateri tudi nimamo časa sa piaanje. ker je dela doma m v tovarni čez glava Zadnjič sem •menil rojakinji, da itimam ča-sa bolj p/*(«tn zahajati v klub. toda ona se mi je široko zasme-jala in dejala: "Ha. ha. saj tako OB Anton Oarden Golgota Jugoslovan ne. ot Zadnji »eden, kot ste opazili m >• Vzrok ni bil kakšen "str^! 1 marveč nisem imel časa, da bi vil. Mislil sem se jego sodelavca, ko sva bila v hudi debati, da tudi v Ameriki potrebujemo Hitlerja. Pustil sem ga na miru ter si mislil! Ta je pa res lepa, na šest ur zasluži ser dem dolarjev, poleg tega pa tudi doma z razvažanjem premoga s trokom par dolarjev — kot mi je povedal, znaša njegov povprečen zaslužek $10 na dan, pa še kliče Hitlerja na pomoč! Je seveda obenem "union man" in zmeraj čveka, c}a je treba štraj-kati. Odgovor na tako delovanje je neyednost in grda nehvaležnost napram demokraciji (lahko pa tudi plačamo špionstvo in pro-vokatorstvo—ured.). Rekel sem mu, zakaj ne gre z Lindberghom in drugimi takimi ptiči v Hitlerjev raj. Tako vidimo, da ni vsa krivda na kapitalistih, ampak tudi na delavcih samih, ker nekateri ne vedo, kaj hočejo, ali pa iščejo nemire in skrito delujejo za diktatorje. Radi politike v Prosveti se meni ne vidi vredno pregovarjanja ali kaj spreminjati. Naj glede pisanja v Prosveti ostane sedanja podlaga tudi za naprej. Politika pri 6000 naročnikih ne šteje nič v Ameriki, čeprav hočemo vsi biti 100% politikaši. Tudi če kdo kaj daljšega napiše v Prosveti, ni tako hudega, da bi bilo to treba omejevati. • Kot je razvidno, je nad tri četrtine članstva SNPJ za to, da jednota še izdaja koledarje, čeprav se je omenjalo, da ti prihajajo iz mode. Well, kadar bodo koledarji in praktike iz mode, x>mo pa na prste šteli datume in tako zaznali, kdaj je petek ali svetek. Članki "Dolenjke" iz Londona so zanimivi. Če se zgodi, da bodo Tomiji in Janezi končno zmagali, kar je želeti, nas bo gotovo1 več Slovencev želelo obiskati vašo veliko vas, če bomo kdaj potovali v zopet svobodno Jugoslavijo. Takrat nam boste lahko razkazal! razvaline nemške —"civilizacije" Danes, ko to pišem (7. aprila), drugi dan. odkar so nemški naciji napadli, Jugoslavijo, in topimo zato, ker je slednja na-privila to napako, da je hotela ostati nevtralna in svobodna. Ne samo nas Slovence, marveč ves svet, ki sočustvuje z Jugoslovani, mora to boleti, kajti za-vedarvo se, da bodo umirali naii najbližji, ne samo fantje in možna bojnem polju, marveč tjft-i žene in otroci, ko bodo nanje brez usmiljenja padale iz zraka nemške in italijonske bombe. Kar ne bo pobito in razdejano, bo pa oropano. Grozna in obupna sliki, pred katero nam oči postanejo solzne, ko se vanjo zamislimo. , V tem kritičnem času je za enkrat edino moralna tolažba za naš ubogi narod, in to Je, da je ves demokratični narod na strani Jugoslavije, vkljunvši velika mci ne verjamejo. • Sem pa tja čitam tudi kak dopis za ali proti Gardn^i. NI treba poudarjati, da je br. Garden gentleman in da ima več znanja v splošnem, kot pa nekateri mislijo. Pred vojno je tudi pisal pomenljive članke o delavskih ali drugih vprašanjih, ,toda z njegovim tolmačenjem o sedanji vonji se tudi jaz ne strinjam, ker preveč kritično motri delovanje ameriške vlade, ki gre za tem, da ustavi Hitlerjeve kohorte, ki imajo cilj, da pomandrajo vse kar je demokratičnega in zavladajo korale za korakom nad vsem svetom s pomočjo svoiih zaveznikov na oni strani Pacifika. To pa pomeni prisvojenje svetovnega trga, iz katerega bi bila izrinjena tudi Amerika, kar bi povzročilo še večjo brezposelnost, ijeml* ali celo revolucijo, nakar bi bila zlata doba za Hitlerja, ki sedaj računa, da ima Anglijo že v žaklju. Pri tem naj omenim, da iz svo^ je lastne izkušnje kot tovarniški delavec vidim skrite elemente med delavci, ki delujejo, da Hitler doseže svoj cilj. Je resnica, da so delavci v mnogih primerih upravičeni, da se bore za izboljšanje svojih razmer, a je nojbr-že tudi resnica, da se za štrajki skriva tudi komunacijsko delovanje, da je več ali manj nereda. Pred časom sem delal z nekim Američanom. Hotela sva biti precej "kunštna" in sva deba tirala o tem in onem, največkrat sedanji vojni. Čudno se n^^^rPrirtanttča ni mogoče pričakoval zdelo to, ker je zagovarjal HiT tivne zunanje či> ^J^ lerja in se celo izrazil v pričo mo- ko rekoč ^tena ^ lahko pomaga v tem trenotku, je z leujj pa očividno ne zadostuje, ker Jugoslaviji J voine industriie — kolikor i« ia ^ u ^ ■ bl> članek J dotakniti tek, unijskega vala, velike gonje proti^L» resnici proti unijam in kaj se skriVB ** panjo. Toda tudi sedaj se ne bom *** pač pa komentiral nekoliko n ____:*/eml kih V stari domovini, ki so globoko zadeli. Ko to pišem (v petek popoldne, ko duty"), še ni jasno, kaj se je tara >12 iz Jugoslavije ni skoraj nobenih pJK je Hitler pognal svoje ubijalske kohort^ žene do zob z najmodernejšim morili? jem, čez me,o. Poročila so večinoma Z lina in deloma iz Švice. / v Iz teh je do zdaj že razvidno, da ^ u vijo zadela enako tragična usoda kot >, enim letom zadela Belgijo, Holandsko Dd Norvežko in potem Francijo. Iz BerlS znavajo, da se jugoslovanska armada, b more, junaško bori, toda Hitlerjevi motiS šini se ne more dosti ustavljati, ker se ^ more primerjati njenemu orožju, ¡fo, mef jugoslovanskim in nacijskim orožja skoro tako velik, kakor je bH< kontrast orožjem Abesincev in Italijanov. SinJ jugoslovanska armada ni bila bolje obon kot je bila Poljska. S presekanjem Južne Srbije preko Sfc je bila Jugoslavija tako rekoč odrezana^ nanje pomoči, ki bi prišla iz Anglije sito* čijo po vardarski dolini. In ker skozi vojne industrije — kolikor je je, so jo nemški bombniki najprvo dosegli in i razbiti. Predno bi pa dospela ameriški pa v orožju itd., bo pa vzelo časa in kdo ve, h do takrat že lahko zgodi ... v 1 Kot je razvidno iz včerajšnjih in danil poročil, lahko čitamo med vrsticami, da jt venija že v Hitlerjevih pesteh. Danes p« jo, da so nemške čete okupirale Ljubljano,! rajšnja so pa govorila, da so Italijani okup Kranj, o okupaciji Maribora smo pa že pn) tali. In če so ta poročila resnična — bojim da so — tedaj to pomeni, da so slovenski ■ tako rekoč že podjarmljeni ... Le to ni ji ali so na primer Gorenjsko podjarmili Italj ali Nemci. Če je bilo včerajšnje poroeft Švice avtentično, da so Italijani zavzeli £ kar pomeni vsaj del Gorenjske, in če jeda nja vest resnična, da so Nemci okupirali ljano, bi bilo po tem soditi, da je Hitler k lil svojemu jetniku Mussoliniju, da si je al nil majhno kurje pero za klobuk in da a v njegovi senci kot ponižen sluga pri oin ciji Jugoslavije. Ko je prve dni aprila izgledalo, da bo HI napadel Jugoslavijo mogoče že jutri, so nekateri veseli, češ zdaj se bodo Jugoskt postavili in pokazali svoje junaštvo. Piai mogel deliti tega veselja z nikomur, ker 1 pile so mi pred oči ogromne žrtve, ki jih h dojarinašali naši rojstni kraji in naii ljuij Hrvati in res junaškimi Srbi vred v kil požiganju in razdevanju po modernih barbi Videl sem plameneče vasi in mesteca po h slovenskih krajih, jok in obup žena in ott pošastne morilne stroje, ki bruhajo ogenj sebe in pečejo vojake pri živem in jih me& pod sabo kot črvičke v svojem drvenju i in dalje. Ljudje smo poč taki: nekateri se opajaje takem junaštvu, ki zahteva velike žrtve, 1 tem ko drugi vidimo predvsem le razbiti krajine, z mrtveci in trpečimi ranjena p» jane planote, glad, trpljenje in eno samo t kansko agonijo otrok, žena in drugih * modernega klanja. Ko sem slišal prvo vest, da je Hitler ** v Jugoslavijo par dni predno je v resn« šlo do tega nacijskega barbarstva, bi te MJ raje razjokal nad krvavo Golgoto, poJjJ som v prividu videl korakati uboga Jt# vanska ljudstva. In dasi sem v srcu, cej ne v razumu, odobraval akcijo J"'0*}*?? ga generalnega štaba, ki je strmogl^M šnjo "apizarako" vlado regenta in pnn^ vleta, se nad vestmi o velikih domonrf«"l in o navdušenju za nov režim ter jo proti Nemčiji nisem mogel veseliti (Dalje na 3. strani) MoM | Pred dvajieUmM^ (Iz Prosvete, 15. aprila l»D Domače eevti. V Cherokceju. Kan« f 47-letni Anton Ravnikar, člsn SNFJ- Delavnice vesti. Unije so pritisnile n» rug izpusti politične jetnike ^ Inozemstvo. V Italiji se je »čels ***** lilne kampanja. Sovjetska Rusi¡a. Sovjetska f , vila priseljevanje iz Amerike ?lr*V.gi prepreči deportiran je ruskih kom""1*"* merike ovice starega kraja rimorj« ^fsKLADI^A j£,s odvišnegl sena v iSU*, kakor jebrt« * izpeljana oddaja nekate-^h pridelkov, n. pr. *-Et je moral na jesen pri-Toliko krme, katero je „amen prodati. Pomejeje obvestilo, naj svoje seno Ue v skupno zalogo, ki je Sanovljena v kakem vec-rtiu dežele: v Gorici, v Aj-tol v Kanalu, v Ročinju, v m in-še v nekaterih sre- ratkem času so kmetje na-v imenovana skladišča [vintalov sena. Kupec vse-„ sena je bila vojaška u-kajti v kritje potreb voj-\ bila v prvi vrsti celotna a sena tudi organizirana, niči je vojaštvo tudi vse za-»kupilo. . w ,e so bile že prej določene ile od L 27 do L 38 za kvin-jna. Srednja cena, po ka-10 kmetovalci dobili svoje plačalo se po uradnih po-, suče okrog 35 lir za kvin-Jradno poročilo s poudar-naglaša, da je ta visoka ce-ilik uspeh skupnih skladišč jpne prodaje, pri katerih so tključeni vsi trgovci in me-L Mom sadal in se ubil letni Emil Matejčič iz Opa-e dirkal s kolesom po cesti Voloski. Nepričakovano zadela nesreča in je zadel, adcu je zadel z glavo ob rob tnega kamna in obležal v resti. Komaj so ga pripe-v bolnišnico na Reko, je iz- «upan , Križ pri Ajdovščini. — Do-imo novega župana v osebi ta Štefana Petrisa. Upala bo dobro upravljal in vo-ašo občino. Prepogosto me-»nje podestatov in občin-komisarjev se nam za do-it občine ne zdi prav pri- failstovaki tajniki Standrežu pri Gorici je imeli za fašistovskega tajnika t Di Paolo Mihael, v Mirnu 3orici pa fašist Scalettari «I, ki je dozdaj kot komi rodil mirenski fašijo. BA LETINA ntviška planta. — Lansko am ni prineslo posebno-Wine: imeli smo preveč mo-Zaradi premrzle pomladi in fcjšena deževja smo imeli i košnjo. «ra in detelja sta potem za-[i pomanjkanje, ki nam ae **t»lo. Za živino je aedaj »t» krme. Pšenica je bila popolnoma pa je odpove-ajda. Drugi pridelki: krom-koruza. fižol se niso povsod wnti enako obnesli. Krom-bilo še dosti, pa mnogo-aegnil; ravno tako tudi ko-marsikje ni dobro dozore- • pa imajo večinoma po-«'lo. Skoraj nič pa lani «ilo sadje. tedaj srednja letina. Poljski strani, kjer imajo •»"o zemljo, je deževje * 5u)še posledice. Gla-kl "d tam pravijo, da Še- » dolgo ne pomnijo ta-**tine, kakor je bik lan- žarnica, ki meče svojo skromno uč nazdol na prometno točko. Tudi vsa vozila so temačna; s močno zastarelimi plavkastimi učmi si krčijo pot skozi temine. Kljub vsemu se ves promet in vse gibanje na prostem razvija X)vsem mirno, brezhibno in ni nobenih nesreč. V |>odeželju in v manjših mestih pa tudi v Gorici, kjer ni ozkih ulic z visokimi stavbami, zatemnitev pešcem ne dela hudih preglavic in je ne občutijo kot prehudo pokoro, v mnogih predelih velikega Trsta se pa namočena tema že bolj neprijetno pozna. 14 LET JEČE Pred goriško poroto je bila pred dnevi razprava proti Eve-genii Valentinčiču, rojenemu leta 1912 na Vrhu nad Kanalom. Valentinčič, ki je močno čudaške naravi^ se je zagledal v 20-letno Milko Berlot z Vrha in jo zasledoval in nadlegoval a svojo ljubeznijo. Milka ga ni marala in je večkrat zavrnila njegovo snubljenje. Dne 20. oktobra lanskega leta je prišel na njen dom in ji zopet ponujal svojo ljubezen. Ko ga je zopet odbila, je zadivjal, potegnil revolver ^n jo ustrelil v prsa. Krogla k sreči ni ranila nobenih življenjsko važnih delov in je Milka v nekaj tednih ozdravila. Nasilni ljubimec je po svojem ¿ločinsktem dejanju zbežal, prej je pa še oddal strel na Milkine-ga brata, katerega je prvi pok priklical na kraj nesreče. Vse iskanje in stikanje orožnikov za podivjanim fantom je ostalo brezuspešno. Dolge mesece se je klatil po kanalskih hribih, ljudje so ga večkrat sre-Čavali, roki pravice se je znal pa vedno umakniti in prikriti. Zadnje mesece so govorice o njem potihnile in je bržčas zapustil domače kraje. Razprava pred goriško poroto se je izvedla v njegovi odsotnosti,. . Po zaališanju nekaterih rič, so obravnavo kmalu zak-jučili. Valentinčič je bil zaradi nameravanega dvojnega uboj-stva obsojfcn na 14 let'in 6 mesecev ječe. \ I « 40 TISOČ LIR 80 ODNESLI I Stroga zatemnitev vse dežele je zelo prikladna za brezvestne posle raznih dolgoprstih roko-mavhov. Dan za dnem se slišijo vesti o večjih in manjših tatvinah. Tu zletijo piške in pute iz kokoShjakov, tam zginejo kolesa, drugod tožijo o nepovabljenih ponočnih gostih, zopet kje so se pripetili vlomi v trgovine in obrate ali so bili zlikovci Še pravočasno prepodeni, itd. Večinoma vsi primeri govore pa le o majhnih plenih. Samo pri dvelt rokovnjaških podjetjih zadnjega čaaa so se zlikovci polastili večjih zneskov. V Gorici so tatovi vdrli v neko gostilno za gradom in odnesli 7 tisoč lir, v Trstu so pa ukradli v trgovini oblek "Italtessile" 40 tisoč lir v gotovini. Novi župani Za novega župana (podesta) v Cerknetm je imenovan g. A. de ftMNI ITEV *"»itev vse dežele je zdaj * KpHjana in nr* n trotoarju. Mnog si domišljajo, da so vajeni šun-dra in ropota, a to ni res. Njihov duh sic*r morda res ne reagira na šume, zato pa toliko joče reagira nanje telo. če blizu speče- 5a človeka rahlo tlesknemo z ro- ami, ga ne bomo prebudili, njegov krvni pritiak ¿a se bo takoj povečal za kakšnih 10 cm. Biti gluh pa bi bilo dandanašnji čas v resnici velika dobrota. Veliki Edison je imel-od gluhote mnogo koristi, ker je lahko zaspal čez dan, kadarkoli je hotel, noč pa je uporabi,' ll zu intenzivno delo. Ljudje, ki slabo slišijo na eno uho, zarinejo zdravo uho, kadar ležijo spat, v blazino in sijajno zsape. O kadar amo dovolj trudni, zaspimo tudi sredi belega dne. O ruskem carju Nikolaju II. pripovedujejo, da je spal samo v zelo razsvetljeni sobi. A takšen spanec človeku ne osveži telesa in duha Da se zjutraj predramite, potrebujete morda kakšnega zunanjega učinka, počaai pa to človeku preide v navado. Ljudje, ki mnogo čaaa zabijajo po krčmah in kavarnah, se navadijo, ds hodijo Šele po polnoči spst. Podobno Je z ljudmi, ki po večini delajo ponoči, kakor astronomi, natakarji, novinarji itd. Tisti čut, ki pri človeku nsj-kasneje zsspi, je tip. Včasih bu-dilnlk zaman na vso moč ropota, s če nekdo potegne za blo- Voči v odličnem zaklonišču Ameriški tednik "Ufa" priob-čuje pismo nekega umeriškega novinarja v Londonu, ki opisuje ivljenje londonske «družbe v hotelu Dorchester. "Treba je videti londonske hotela današnjih dni," piše Američan, Mče hočeš verjeti, kaj se odigrava v njih. Najbogatejše evropske žene, ki so še pred nekoliko meseci zahtevale popolno ntimnost najrazkošnejših spalnic, so sedaj nad vae srečne, če se morejo danes ponoči vleči na nekoliko stolov v kakšnem kotu podzemskih zaklonišč tega hote- James L. Fly. načelnik fade* raina komunikacijska komisija. zino, spravi zaapanca tudi iz najglobljega sna. Ugotovljeno je, da imajo ženake v splošnem krepkejši spanec ko moški, prav tako pa tudi bolje prenašajo ču-ječnoat; Tako je pač modro ukrenila narava, da prizanese ženaki, ki mora ob cjojenčku pre-čuti mnogo noči. Prav zato, ker občutij i voat naše kože med spa njem izgine, se moramo čez noč zavarovati pred nezaželjenimi vplivi na kožo. Če nam spalna srajca ne pokriva ramen, nas ne obvaruje mraza, zlasti če spimo pri odprtem oknu. Bolečine mišičju na ramah pa takoj prenehajo, če preko srajce oblečemo topel sviter. Raskava in pretesna nočna obleka prav tako preganja spanec. Če človeka za be v noge, se pogoatokrat zbudi iz sna. To je v zvezi s slabim krvnim obtokom, ki ^ lahko oživimo, če se drugo za drugim okopljcmo v topli in mrzli vodi preden ležemo spat. To je vae-kakor mnogo boljše, kakor uporaba tople obleke ali raznovrstnih grulcev, ki so v nsvadi pri nas. Postelja jiaj ne bo niti premrzla niti pretopla.^ Prav tak šna bodi temperatura v sobi, k naj bo povprečno med 12 In 10 stopinj Celzija. Najboljša je žim-niča iz konjake žime, a najboljše ao lanene rjuhe. Ko v snu zamro vsi naši čuti, ostanejo na delu ssmo še pod zsvest, srce in želodec. Podza vest prevzame oblaat nad nam in nas povede v čisto nov svet mogočega in nemogočega. Srce dela počasneje, žila bolj polagoma bije, želodec je na oddihu Trikrat ali štirikrat na uro se stisne, če je prazen, in to krčenje nam včasih lahko prežene sen. Zato je boljše, da ne hodi mo praznega želodca spat, nikoli ps ne sme biti prenapolnjen Malo mleka, prepcčcnec, koša na mleku aH kaj podobnega je naj boljša hrana pred apancem. Poizkusi, ki so jih izvršili na uni verzi v Chicagu, ao pokazali, da alkohol pred polnočjo apanec pospešuje, v drugi polovici noči pa ga moti. Zanimivo je, da pre obilna in nezadostna hrana enaki meri povzročsts vznemlr Ijive sanje.—Sčasom ae človek navadi, da zaapi, kadarkoli ae mu poljubi. Dobri jezdeci znajo spati na konju, a Napoleon in angleški peanik Shelley sta zaspala, kadarkoli sta hotela. Za navadne zemljane ps velja, da moramo zvečer pozabiti na vse, kar nas je v teku dneva vznemirjalo, če hočemo dobro spati. Zato tudi neumni ljudje po navadi mnogo bolje spe, kakor listi, ki imajo nekaj v glavi. Charles 'Dsrwin ie mnogo Ško-dovsl svojemu zdrsvju, ker je razmišljal po cela noči. V splošnem je nespečnost do neke mera cens, kl jo človek Inteloktu plača zs višjo stopnjo svojega dels. Jeklarski delavec v Jaklarni Carnegie lilinole Steal Co- Gary. I«*. Ob tednu (Nadaljevanje s I. strani) še so bile slutnje, da bo temu navdušenju v kratkem sledlju ena največjih tragedij: da se bo za Srbe zopet ponovila Golgota iz zadnje evetovne vojne: du bo Jugoslavija razkosana: da bodo naši slovenski kraji prišli bodisi pod peto Italijanov ali Nemcev (italijanskim vojakom dam ves kredit, ker so "slabi junaki" in očivldno mislijo« da" za Muasolinija in fašizem ni vrtnino umreti): da bo Hitler dal skrajno šovinističnim Hrvatom — "neodvisnost" (pa še kakšno!) in it Hrvatske napravil drugo Slovakijo. (Iz najnovejših vesti je razvidno, da je to delo poveril teroristom* Pave-liču in Kvsterniku, kar pomeni, da jih čaka lepa "svoboda", in mogoče tudi Slovence.) V Ameriki ne moremo (IrUge-ga storiti kot pomagati v akciji za lajšanje te krvave Golgote v Jugoslaviji. Kot je bilo zadnji petek že naznanjeno v Prosveti, bo v tej akdjl sodelovala tudi SNPJ. Upam, da bomo storili vsi po svojih močeh in pomagali celiti rane našim v stari domovini. Vprašanje je seveda, kako daleč bo ta akcija omogočena, ker naleteti sna na take potežkoče, kot ao naletele pomožne akcije is Amerike xa vse pod jarmi jene dežele. Če Hitler izbriše Jugoslavijo z zemljevida aa krajšo ali daljšo dobo, bo Anglija sko-ro gotovo raztegnila blokado tudi ns jugoslovansko ozemlje, če pride do tega, bo gorje v stari domovini še toliko večje. Operatorji z juga bojkotirajo pogajanja (Nadaljevanja a t* atranl) 20.000 od 85,000 delavcev, upo-«lenih v teh tovarnah, vrnilo na delo. Nadaljnjih 7000 se bo vrnilo ns delo jutri, ostali pa v prihodnjih desetih dneh. Samo 40 državnih pollcsjrv je ostsio ns svojih pozlcljsh pred tovarnsml; vsi drugi so bil! odpoklicani. Sporazum med ,kom-panijo in avtno unijo je bil do-aežen s posredovanjem gover-nerja MUrrayJa D. Van Wago-nerja in federalnih uradnikov, V takšne fiotele, ki imajo najboljša zaklonišča» stopajo vse večere od svarilnega znaku do polnoči gostje v svojih spalnih ali cestnih oblekah po stopnicah navzdol v zavetišča. V ho-l:elu Chiridge je spala holandaka kraljica Viljemina vsako noč na ozki zofl, dokler ae ni končno preaelila na deželo. Med vsemi londonskimi velikimi hoteli pa daje londonska družba prednost ogromnenrti hotelu Dorchestru, ker velja ta po navedbah svojega vodstva sa najbolj varnega pred bombami. To mnenjo se opira na to, da je strop med pritličjem in pWim «âdstropjem štiri podi debela plast jeklenega betona, ' med ostalimi sedmimi nadstropji ps jo strop isto tako Iz jeklenega betona, debel po oaem palcev. Drugače bi bila ta priljubljenost hotela Dorchestra neruzum ijiva, ker spada med najbolj nemirne v velemestu zavoljo tež kih protiletalskih topov, ki streljajo ponoèi v bližnjem Hyde Parku. Podsemsko skupno za klonišče ae kratko po svarilnem znaku napolni do zadnjega kotička. Po nekoliko urah je tam zrak skoraj neznosen, tako da zapadejo ljudje že zavoljo tags v nekakšno omotično spanje. Zjutraj se zbude z glavobolom. Se slabše je s smrčanjem. Hotel Savoy je bil prvi, ki se je začel baviti stvarno s tem vprašanjem in je najel posebne paznike, ki Imsjo nalogo, da pira-glasno smrčeče gosta zbude ln jih spravijo v fSosobon oddelek za takšne ljudi. Navzlic vsskonoČnemu skupnemu bivanju pa se člani angleške družbe drže svojega pravila, da se ne spuščajo v pogovore z neznanci, tako da ae kuMna konverzacija no more razliti. Hotelska podzemlja ao zavoljo tega, če isvssmemo smrčanja, čudovito tiha. Čim ae oglasi znak, da Je nevarnosti konec, se bledi In povsljani možje in žo-ne s svojimi blazinami in odejami apravijo v svoje sobe, da bi nekoliko ur preapali. âe pred kratkim je imel svoje bivslišče v hotelu Dorchester bivši zunsnji minister in sedanji veleposlanik v Združenih drža-vsh lord Hsllfsx. Z ženo sta najela apartment z osmimi prostori, med ksterimi so enega spremenili v kapelo. Informscljskl minister Duff Coopar je nsjel s svojo ženo štiri prostore, vendar pa spita v varnejši damski telovadnici, ki ao jo izpraznili nalašč za njiju. Drug prominenten hotelski gost je minister za dobave Duncan. Oksog 11 zvečer, piše Američan, se ti nudi v glavni dvorani hotela skoraj neverjeten pogled. Vai razpoložljivi atoli In zofc ao zasedeni z možmi in ženaini, ki skušajo spati v najbolj čudnih logah. Ti ljudje dajejo prednost glavni dvorani, ker Je v zaklonišče čutiti duh po kuhinji. Nekateri imajo pidžamc jiod spslnim! plašči, drugI aedijo in ležijo v W -Cestnih oblekah. Nekateri prina- franCOBKin šajo blazine in odeje iz svojih iaêtnihou §9 ubilo | sob..Večina tali goalov ao atan- Amr A|*lr4ja( 14. apr. _ Hen-¿enaka, ki nimajo ves dan nobe-|f| prtlj(,llh Koget, član štabe ge-nega dela, pa ae nočejo ločiti n|.rj||a Weyganda, poveljnika Londona ' . ^ , .francoske oborožene sile v sa- Oskrbo v hotelu Dorchester y#m| Af||kt |n ^ d|U4tjh opisuje ameriški žurnelist še kol n|k(|V ^ ^ ub|Io ko ^ ni USTNICA UREDNIŠTVA West Alita, Wie, J. H : Ni treba pošiljati, kajti tisti čtanki izhajajo tudi v čikaškem listu J>sl-ly Naws. ampak brez dovoljenja jih ne amemo prevajati. Petain spet apelira na Nemce Znifcajb naj stroške vzdrževanja armade Vtehyf Francija« 14 spr.—Vlada premierja Petalna je ponovno apelirala na Nemce, naj sni-žajo stroške vzdrževanja naclj-ske okupacijske ermsde. V apelu nsglsša, da je bila okupacijska armada reducirana v mnogih mestih, tods stroški niso blU cnižani. Nemci računajo Francozom 400,000,000 frankov na dan (okrog $8,000,000) ia vzdrževanje okupacijske armade. Fran« coaka državna banka je že dala kredit Nemcem ns ta račun Čez sto milijard frankov. V Imenu Petalna je naslovil apel Nemcem Jean Darlan, podpredsednik vlade In zunanji minister. On prsvl, da je bila nemška oborožena sila 3,000,000 mož znižsns zs dve tretjini, kljub temu pa mora Francija plačevsti za vzdrževanje prav tako,velike okupacijske srms» de, čeprav so bile nemške čete potegnjene Iz več mest In krs-jev ter poslane na fronte. Američani v Ištan-bulu potvarjeni Iltanbul, Turčija, 14. apr. — Tukajšnji ameriški konzul je naslovil tretje svarilo ameriškim državljanom v latanbulu in okolici zaeno s pozivom, nsj se pripravijo na odhod domov. Če se bo vojna raztegnila na Turčijo, se na bodo mogli umakniti. Nekaj ameriških državljanov, med temi ženske In otroci, Je pred nekaj tedni zapustilo Turčijo na nasvet konzula. V deželi ae nahaja še okrog 300 umeriških državljanov, od teh večina v Istan-bulu. dobro. V njem je dobiti še vaa luksuzna živila, čeprav so postali beefsteak i malo manjši in aer-vlrajo sladkor le v majhnih količinah. ti Is otroških us tac Mati mali Miški! "Miška, vse preveč govoriš'" Miška začudeno: "Ali toliko govorim? Ja, veš, zato moram pa tudi prej v poet «H jo kakor odra- katerem so se nahajali, treščilo na tla in se razbilo. Neareča ae je pripetila kmalu po vzletu s letališča. Burla "Očka, rakaj Imaš pa tako rdeč nmV* "Od burje, sinko." Pozneje prosi ofe mater, naj mu prinese štlce žganja. Mati veli sinku:, * w*Ljubček, neai očetu burjo!" ROMAN ¡Z VOJNE L. 1870J1 Emile zola Preložil VLADIMIR LEVSTIK li(ii>rii>i>i>i>>iiimi—üifciüiüü>i>i»i>Hiii>itiüiHiHiü» (Se nadaljuj«.) * MKaj bo?" je vprašal Delaherche. "Ah, to, da niti ne vedo, če ga lekarnarji še kaj imajo." < Delaherche-u je bilo malo do kloroforma. Vprašal je iznova: "Ne to ... Ali je ono tam končano? Ali so podpisali s Prusir / Štabni zdravnik je srdito zamahnil. "Nič se ni zgodijo/' je vzkliknil, "Wimpffen je pravkar prišel nazaj ... Zdi se, ti roparji stavijo take zahteve, da bi jih človek klofu-tal .,. Ah, najrajši prično iznova, makar če vsi poginejo; vseeno bo boljše!" ^ Delaherche je prebledel in prisluhnil. ' "Ali je čista resnica, kar ml pripovedujete?" "Pravili so mi civilisti iz občinskega sveta, ki zboruje Um gori v stalni seji ... Neki častnik jim je prišel iz podprefekture povedat vse to." In dodal je podrobnosti: sestanek generala de Wimpffen z generalom von Moltke in z Bi-smarckom se je vršil v gradu Belevue pri Don-chery-u. Strašen človek, ta general von Moltke, suh in trd, z gladkim obrazom kemika ali matematika, ki dobiva bitke v svoji delavnici z algebrajskimi formulami! Njemu je bilo do tega, da pokaže takoj v začetku, kako dobro pozna položaj francoske armade: nobenih živil, nobenega streliva, demoralizadja in nered, po-polna nemogočnost prodreti železni obroč, s katerim je oklenjena, dočim zavzemajo nemške armade najmočnejše postojanke in morejo zapaliti mesto v dveh urah. Mrzlo je narekoval svojo zahtevo: vsa francoska armada z orožjem in potrebščinami vred naj se vda. Bi-smarck s svojim obrazom dobrodušne doge ga je le podpiral. Od tistega hipa dalje je general de VVimpffen napel vse svoje moči, da bi ovrgel te pogoje, najtrše, kar so jih kdaj naložili kaki poraženi armadi. Govoril je o njeni nesreči, o junaštvu vojakov, o tem, kako nevarno je tirati ponosen narod do skrajnosti; cele tri ure je pretil, prosil ter govoril z obupno in krasno zgovornostjo, zahtevaje, da naj se za-dovolje s tem, da internirajo premagance v notranjščini Francije, ali makar v Alžiru; toda edino, kar so naposled dovolili, je bilo to, da se morejo tisti častniki, ki s« pismeno in s častno besedo zavežejo, da ne bodo več služili, vrniti domov. Nazadnje so morali podaljšati premirje do drugega dne ob desetih dopoldne. Ako do te ure pogoji ne bi bili sprejeti, bi pruske baterije zopet otvorile ogenj in zapalile mesto. 'To je nesmiselno!" je vzkliknil Delaherche, "mesta, ki ni storilo ničesar, vendar ne smejo zažgati!" Štabni zdravnik je spravil njegovo razburjenost do vrhunca, ko mu J« povedal, da so o-ficirji, ki jih je pravkar videl v hotelu "De l'Eu-rope", govorili o splošnem izpadu še pred jutranjo zarjo. Odkar so bile nemške zahteve znane, se je pojavilo silno razburjenje, in vsak se je osmeljeval do najnezmožnejših načrtov. Niti misel, da ne bi bilo pošteno, poslužiti se teme in kršiti premirje, ni plašila nikogar. Snovali so docela brezmiselne naklepe: da bi zopet poizkusili marš na Carignan, s pomočjo črne nočne teme, sredi skozi Bavarce, nenadnim napadom zopet privojevali Illy-sko planoto in osvobodili Meziersko cesto; ali pa da bi se z neustavljivim pogonom v enem skoku vrgli na belgijska tla. Drugi spet, po pravici rečeno, niso dejali ničesar, čuteči neizogibno usodo poraza; vse bi bili sprejeli, vse podpisali, samo da s srečnim vzklikom olajšanja pozdravijo konec. . "Lahko noč!" je sklenil Bouroche. "Skušal bom spati par ur, zelo sem potreben." Ko je bil Delaherche sam, ga je kar dušilo. Kaj? Ali je res, da se hočejo zopet spopasti, zažgati Sedan in ga porušiti do tal? To bi bilo neizogibno, strašna usoda bi se gotovo izvršila, kakor hitro bi stalo solnce dovolj visoko nad griči, de sveti grozotam moritve. Mehansko se je vzpel Še enkrat po strmih stopnicah. na podstrešje in je bil zopet med dimniki na robu ozke terase, ki je razgledavala mesto. A tisto uro je ležalo tam.gori vse v popolni temi, v brezkončnem planju morja z velikimi, mračnimi valovi, kjer skraja ni bilo mogoče razložiti ničesar. Nato so se najprej izločile pred njim nejasne mase tovarniških poslopij, ki jih je spoznal: strojama, vretenarne, sušilnice in skladišča; in pogled na to silno gručo poslopij, ki je bila njegov ponos in njegovo bo-gatstvo, je vzburkal njegovo dušo s sočutjem do samega sebe, če je pomislil, da v malo u-rah ne ostane nič razen pepela. Njegovi pogledi so se dvignili proti obzorju, vsenaokrog po tem ogromnem črnem prostoru, kjer je spala pretnja jutrišnjega dne. Na jugu, v okolici Bazeilles-a, so begali drobni plamenčki nad hišami, zrušenimi v svoji žerjavici, dočim je proti severu tista pristava ob garennskem gozdu, kjer je zvečer izbruhnil požar, še vedno gorela in barvala drevesa z rdečim svitom, kakor da so oblita s krvjo. Nobenih drugih ognjev ni bilo videti; razen teh dveh plamenov je zijalo zgolj neizmerno brezdno, po katerem je veja-la groza osamljenih glasov. Tam spodaj, morda milje daleč, morda na obkopih, je nekdo plakal. Zaman se je trudil prodreti zastor in videti Liry, Marfee ter baterije frenoiške in wadelincourtske, ta obroč bronastih zveri, ki jih je v duhu videl ležati z iztegnjenim vratom in široko odprtimi žreli. Ko je obrnil poglede spet naokoli po mestu, je zaslišal njegovo tesnobno sopenje. To ni bilo samo slabo spanje vojakov, ki so se zgrudili po cestah, in zamolklo tresketanje tega kupa ljudi, živali in topov. Kar se mu je zdelo, da sliši, je bila stra-hapolna brezspanjost meščanov, njegovih sosedov, ki v drgetu mrzlice In v morečem pričakovanju dneva z njim vred niso mogli spati. ■ • v ■ ■ •:' ' _. j. > * ' 7 Vsi so pač vedeli, da predaja ni podpisana, vsi so šteli ure in trepetali ob misli, da jim, če je ne podpišejo, ne preostane drugega kakor zlesti v kleti, kjer poginejo, zdrobljeni in zazidani pod razvalinami. Zdelo se mu je, da se dviga iz Voyardake ulice obupen glas, ki sredi med naglim rožljanjem orožja kliče: "Morilci, morilci!" Sklonil se je in ostal tako v gosti noči, Izgubljen v meglenem brezzvezdnem nebu, obdan s toliko grozo, da se mu je ježil najmanjši las na životu. Ob jutranji zori se je Mauricc prebudil na kanapeju. Bil je ves razbit; ni se ganil, oči u-prte v šipe, ki jih je bledi polmrak razsvetljeval z belkasto lučjo. Gnusni spomini o včerajšnji bitki, o begu in o vsej nesreči so ga obll-ii v ostri jasnosti prebujenja. (DftlJ« prihodnjič) ZAROKA Janko Gorjub Gospod Peter je pred nekaj leti prekoračil trideseto. Poročen še ni bil. Prej se ni poročil, ker si je hotel zagotoviti dober košček kruha. Ko gs je pa imel, se Je začel razgledovati po dekletih. Živel je na deželi, zato ni mogel najti v bližini nič primernega. Odločil se je, da zajadra po svetu. Imel je lasten svto in s tako podlago je s lahkoto prišel v bližnje trge, v mesto in v odlične družine. Zaljubljen iUk ni bil. zato j« lahko hladnokrvno Izbiral. Vendar se mu je tudi primerilo, da je bil kje odbit. Saj veste, tiste, ki bi on hotel ... list?, ki bi njega hotele ..In tako naprej. Pretipal je že več ^bolj ali manj imenitnih družin, a do konca m prišel. Marsikje bi ga bili tudi radi ujeli, toda • gospod Peter je bil ptič, ki se ni pustil ujeti. Kar sem namenil pripovedovati, se mu je pa pripetilo, ko je prav strokovnjaško raziskoval družino goapoda svetnika. Gospa svetnikova ga je bila namreč pogodila: dober, pošten fant. ki išče nevesto Pozicija, da malo takih? Sklicala je družinski svet in sprožila razpravo. "Gospod Peter bi bil nalašč za nak» Tino." To je bil soglasen sklep družinskega »veta. Oče, mati, bratje, bodoča nevesta, vsi so se vmešavali v razpravo. Sklenili so prav do vseh podrobnosti, kako in kaj. Nsčrt je bil napoleonski: vsi izhodi so bili zavarovani. Najprej ga bo treba obdati z dobrimi skrbmi, ki tako dobro denejo. Ko se pripelje v mestece, ga vsakokrat naskočijo Tini ni bratje in ga vzamejo v svojo sredo. Neprisiljeno, se razume. Tako se jim privadi in jih bo sam poiskal, saj Itak nima tam posebne družbe. Popeljejo ga v kino, na ples, srečevali se bodo takole slučsjno zdaj tu, zdaj Um. Sem in tja se lahko sreča tudi s Tino. Lepa beseda, prijazen nasmeh, lahek stisk ročice kot uvod. Sčasoma si bo morda zaželel njene bližine. Tako začne zahajati v hišo. Ko je pa ptič začasno v kletki. mu je treba močno osladiti življenje. Za začetek sladčice, čašica kave. sadje, nato kosilo, večerja ali kake posebnosti, pripravljene seveda od domače hčere Lepi pogledi dobro denejo srcu. dobro kosilo in večerja pa Mlodcu. Ce sta zadovoljna srce in felodec hkrati, spravi ta lepa harmonija človeka v neko posebno stanje. Svet se mu uzdi lep. družin»ko življenje pe prehaja *e v blaženost. Sedaj šele za-Kleda. kako lepo se ujemajo med *eb«j oče. mati. bratje in aeetre. Takih družin je pač malo' Srečen, kdot si tu lahko izbere ne-vento! Gospod Peter se je že močno približal tej sreči. Prijatelj pa ga Je svaril: - 'Ti si res kalin! Kmalu boš Javno zaročen. Vsi tako pravijo, samo ti si slep in gluh!" "Nf res! Tina ni vsiljiva. Dobri so vsi z menoj, toda to je le prijatelstvo." Prijateljeve besede niso zalegle. ko mu je dejal: \ "Kakor si postelješ, tako boš ležal. Toda vedi, da Tina ni za tebe. Ne zns gospodinjiti. Sladkarije, ki jih je, pripravlja služkinja. Razvajena je in histerična. Slišati bi jo moral kako včasih kriči, in videti, kako spačen Je takrat njen obraz!" Oospod Peter se ni dal ugnati. Težko je človeku menjati nazore. Tina in vsi svetnikovi so bili zato prepričani, da se je načrt že popolnoma posrečil. Tre-be Je le še zapreti kletko in spraviti zadevo v javnost, ps bo vse v redu... Tudi ta načrt so izdelali do podrobnosti. Naprej bodo vsi v sobi. Počasi odidejo bratje vsak po svojem opravilu, nsto stopi še mati v kuhinjo t izgovorom, da mora pogledati k loncem. Kontno pokliče nekdo očeta, da se za hip oddalji. Hčerka bo skušala sama zabavati gosta. Najprimernejše bo. ako mu pokaže albume Tako bosta prav blizu. Njeni "trajni" kočh gs bodo božali po licu Čutil bo njen dih. Ni vrag. da mu ne pride na mi- of Tomorrow Masro doctors aid la campaign to find early tobarculosia. Her« they ara azamlatas children Is their efforts to And and prevent eonsompUon sel, da bi jo objel! Objem prinese poljube in — kletka se zapre. Vse je šlo kakor namazano po načrtu. Kodri so se drgnili iob njegovo lice in dražil ga je njen dih. Postal ie nervozen. Ona je vse to opazila, a igrala je mirno dalje. Razkazovala mu Je slike. Prišla sta tudi do njenih slik, ki so jo predstavljale v kopalni o-bleki. In sam ni vedel, kako je prišlo: objel jo je okrog pasu, jo posadil na koleni ter poljubljal. Ona se mu je najprej nalahko izpirala, nato pa je pila njegove poljube in odgovarjala nanje. V predsobi je prisluškoval o-če. Dokler sta govorila, je nervozno lomil roki ter kimal z glavo. Vse predolgo se mu je zdelo. Ko je gospod Peter že manj odgovarjal, je poklical ženo. V kuhinji ji je pošepetal: "Zdi se mi, da smo že pri zaključku." In res, ko sta se približala sobi, nista slišala govorjenja. Iz sobe so prihajali komaj slišni glasovi. Spogledala sta se. Prišel je še eden izmed bratov in vstopili so .., Tam so obstali pri vratih in igrali tisto običajno zadrego. Ko jih je gospod Peter zagledal, je odložil breme in bil je tudi on v zadregi. V njegovi glavi se je brž nekaj posvetilo. Za dolge premišljevanje pa ni bilo časa, kajti tisti hip je že stopila gospa svetnikova naprej, s solzami sreče v očeh, in spregovorila: "Iz srca sem si vselej želela, da bi mogla kdaj zaupati moj najdražji zaklad takemu možu, kakor ste vi, .gospod Peter. Pravkar so videle moje srečne oči, da se resnično ljubita. Ganjena sem!" Padla mu je okrog vratu in ga poljubila ha obe lici. Na prav poseben način je bil ganjen tudi gospod Peter. Na licih je začutil mokroto. Objemali so tfa vsi po vrsti in poljubljali nsf lice. "Napravimo nocoj majhno domačo slavnost!" To je bil soglasen sklep. Soglasen seveda, v kolikor ne upoštevamo gospoda Petra, ki je bil takole na pol zaročen še preden se Je prav zavedel. Na večerjo, ki je izpadla kot javna zaroka gospoda Petra, je prišlo več sorodnikov in znancev svetniko-vih. Gospod Peter je prav krepko pil. V pijači je isltal poguma, ki ga drugače ni imel. Rad bi razložil tem svojim nenavadnim sorodnikom, da se ni mislil zaročiti. Pil je, ali pijača mu je le še jasneje razodela, da je bilo vse to do pičice pripravljeno. Ko se je potem poslavljal, so ga zopet vsi objemali. Njegov avto je meril prav po celem cesto. Doma se je zaprl v sobo in se bil s pestmi po čelu. "Tepec! Tepec! Ujeli so me. Treba bo razdreti zaroko, dopovedati tem ljudem, da se je zgodila pomota." i Prijatelj je bil že v postelji, ko je privihral v njegovo sobo. Jezen je pogledal Petra in se začudil, ko je ta dejal: "Zaročili so me javno." "Čestitam! Pojej, kar si si skuhal! Lahko noč!" "Pomagaj mi!" ."Prositi me hočeš za pričo? Saj se ne poročiš že jutri!" "Na kolenih te prosim, pomagaj!" "Kaj naj ti pomagam?" "Pojdi navsezgodaj k svetni-kovim in jim sporoči, da sem se premislil: razdiram zaroko." Prijatelj se je dolgo branil, končno se je pa vendar vdal. Že pred deseto je prišel k svetniko-vim. Naletel je na gospoda svetnika in se ga kar lotil: "Gospod Peter me pošilja. Pravi, da se je včeraj pripetil nesporazum: razdira zaroko." Gospod svetnik je izbulil oči; roki sta mu padli ob životu. Ni vedel, kaj bi odgovoril. "Pokličem hčerko .. ." "Ni treba, kar sami ji povejte. Na svidenje!" Izginil je, še preden je prišel gospod svetnik prav do sape. Gospoda Petra ni bilo več dni na spregled. Pravili so, da je prehlajen. Pozneje so šele hudobni jeziki pojasnili, kakšne vrste prehlad je to bil. AH ste že naročili Proeveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali eorodnlku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ga za «tal denar lahko poiljete svojcem v domovino. MAJSKI GLAS IZIDE S PESTRO VSEBINO Kakšen bo mir? O tam raspravlja v latoinjem Majskem O lasu med drugimi Anton Slabe. Antonija Ločnlžkar ls Detroita opisuje spomina na prvi maj ▼ Kansasu. WUUam Rus Je priredil članak o rasnih savarevalnlmklh lestvicah bratskih podpornih organlaael). "Is noči" Je spis. ki «a Je po Jan Valtlnovl knjigi "Out of tke Rlfht" priredil Zvonko Novak. "Plat svona" Je satira ta Konfusije. ki Jo bodo s sanimanjem čltali tisti, ki se Jih tiče. In oni. katerih se ne tič«. Napisal J« Je Ivan Molek. Angleški spisi v Majskem glasu soi Our Program; There Are tueh Thlngsl (Ivan Jontes); Tka Slovane Labor Center (Oscar B. Oodlnah Mornlng Hours In Coaltown (Joeeph Draslerh Bomotimoe ! Fall Into Oroams (Ksaver Moško, translated by Altce Arlach); Blood Red—The Skyt (Alice Artaeh). Ostali dal slovensko vsebine Jot Nov tod kakšen In člgavf (Frank Zaltsh Dtnkoy rov (Anton tbularli Pri odprtem oknu (An- , ton Zaltsli Kapltallsem na berglak (Malh Petrovlch); Koliko Je vredna spovedi (Joka Ooriek); Na valovih življenja (Frank Čoeenli Petnejstletnlca kluba Naprej št 11 JSZ (Joeepk 8noy)> Zaaluge premogerjev v delavskem gibanju (Frank Zaltsh lodanjoat In bodočnost (Etbta Kristan h Proevetne matica, njene naloge In njeno delo (Charles Pogorelec)» Mačja opereta (Frank S. Teuckarh No podcenjuj mošt slabotneJiaga (Ivan Vuk)i Amerike samotujo Kit-lerjevo veto i Pridobitve Sovjetske Unije v sedanji vojni} Program, ki nudi vseka— aavodnemu delavcu dovolj prtlošnoeM sa aktivnosti! žrtve akeptoalt v premogovniku» Dobički korporactj in deleveovi Ranftšao beoede. Id oatanojo resnične; Delitev kongreee po'Strankarski pripadnosti; 9119 let napram ! miru; Kaj pe oojnl?; Zbirka ljudskih pregovorov: Iskre; Ose». Jltve Nemčije V sedanji vojni; Podatki o XII. aboru JSZ In Prosvetne asatldSl Dola klubov JMZ ne M ntogel nihče nadomoeHH; Nekaj sndehsO asiali (Anton Oarden); "Revolucija e e" (Louis Benlger). - To »o v «levnem pregled vsebine. Id Jo dobile v letošnjem Maj- proletarec 2901 BO. lawwdale ave. CHICAGO. IL L. Operacija ječmena Mihael Z. Zoščenko Sodrug Petja Jastikov je bil te dni predmet raznih nevšečnosti. Prav za prav to ni bila kaka mala nevšečnost: malo je manjkalo, da sodrug Petja ni izgubil pri operaciji svojega dragocenega življenja. Na drugi strani pa je treba reči, da stvar vendar ni bila tako globoka. Mimo tega pa je še treba vedeti, da sodruga Petjo ni mogoče kar tako spraviti s sveta. Kajpada, vsa zadeva bi pa vendarle lahko imela tragičen konec. Sodrug Petja je e-nostavno napak računal. \ Povrh vsega je bila to njegova prva o-peracija v življenju, pa zato revež ni imel priložnosti, da bi si prej nabral primernega izkustva. Zgodba pa je začela, takole: Nekega dne se je {»javil na Pet-jinem desnem očesu ječmen. Ječmen je neprestano rasel. Po treh letih je bil velik kot črnilnik. No, takrat se je sodrug Petja le zatekel v ambulanto. V ambulanti je bila * zaposlena zdravnica, lepa, mlada, nežna gospodična. Zdravnica mu je, ko ga je temeljito pregledala, rekla: "Kakor želite, sodrug. Če želite, vam lahko odstranimo ječmen, lahko pa ga tudi brez škode ohranite. Bolezen ni življenj sko nevarna. Mnoge ljudi bi prav za prav nič ne motilo, če bi stalno nosili na očeh tintni-ke!" Toda sodrug Petja se je odločil za operacijo, v prvi vrsti seveda zaradi lepega zunanjega videza. Poleg tega pa mu je bila mlada zdravnica silno všeč. V njenih očeh vendar ne sme veljati za strahopetca. Tako je torej pristal na operacijo. Zdravnica je stvar zabeležila in določila operacijo za naslednji dan. Naslednjega dne je že bil Petja odločen, da stopi v ambulanto, a si je zadnji hip premislil: "Moja bolezen prav za prav ni nevarna življenju. Sicer pa o-peracija ne bo težka. Vendar pa je verjetno, da bom moral pri o-peraciji sleči vsaj plašč. Seve- tele m^iunTieZ^B Zakaj kel srajce?" 01H Petja je zavil na^H Poglavitno je, da ¿T® mlada. Nekoliko JI "o postavit,: obldLTH i nima kdo ve k^T fB toda srajca je ¿i* Naglo ^¿M preoblek?! srajco!!® bencinom, se ambulanto. V Zdravnica ga i» ,r ■ je operacijska mm T.1 moje orodje. Tu pt Jfl men. Kaj naglo g« iMJtrM nili. Sezujte čevlje in M mizo!" 1 m Tu pa je Petji izgUJ notranje ravnotežje. 1 "Tega pi našem predJ je pomislil, "da bo tre^l reč pri tej zadevi se^ 1 Ne, to je pa zares nerodml Moje nogavice prav zaj kdo ve kako reprezentabJ se še kako drugače ne ij Sodrug Petja pa je baJ vljen sleči suknjič, da bi tj pravil prvi slab vtis. Tojl vnica mu je dejala: "Kal nite suknjič na sebi, saj J niste v kopališču. SezuiJ lje!" 1 Slednjič je sodrug Petji! zul čevlje in še tisti hipi šal zdravnico: "Saj nisem J sodružica zdravnica, da bd ral ležati z nogami na mid men je vendar očesna boki zelo oddaljena od nog. Zat| si preoblekel srajco, ostak ne. Oprostite mi torej, ni ca zdravnica, in se med op jo ne ozirajte na moje pon nogavice!" Zdravnica mu je nekoliki dna rekla: "Pohitite, meni j skopo odmerjen!" In je p v smeh. Porezala mu je I ko/ Reže in se smeji. Gl jine noge in se duši v „ Pri tem ji seveda roka drtiL veda bi ga lahko z drhtečo usmrtila, kajne? Mar sme vnik tako nevarno izpoi človekovo življenje? No, operacija je kljub i uspela. Sodrug Petja pi daj sprehaja po moskovri licah brez črnilnika na TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice ln shode, vlsllnic«. ¿unlk«. koledarje, letake Itd. ▼ elovenakem, hrvatskem, tlovaikte, češkem« angleškem Jeslku in drugih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo snju. tiskovine naroča v svoji tiskarni i V»a pojasnila da)« vodstvo tiskarno.—Cona smerna, unijiko «Wo prwi Pilita po informacijo aa naslov: SNPJ PRINTERY 2857 59 s. lawndale avenue - CHICAGO, ILL« TEL. ROCKWELL 4004 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEB Po sklopu 11. rodno konvencijo so lahko naroči na Uit Pro**J\J priitoi« oden. dva. tri. iiiri ali pot članov ls ona druiiM k ninl. List Prosvota stanom vso enako, sa član« «li nrtUi» JJ* ' ono letno naročnino. Kor pa člani «o plačajo pri aMimratuH-»" tednik, so Jim to prifttoj« k naročnini. Torej sedaj ni T«r0**i7" da Jo list predrag m člane SRP J. List Prosvata Jo vata l*»"» ■ gotovo Jo v ▼ taki druiini nekdo, ki bi rad Čltal list vMk a» Pojaanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov pirneh« biti m SNPJ, ali če se preseli proč od druiino in bo sahUval oni »voj» tednik, bode moral tisti član iz dotičn« družini, ki ie tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnUtv^J in obenem doplačati dotično vsoto listu PtobvcU. Ako tr« ■tori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naroen»* Cona listu Proavota Jot I Za Zdrui. država ln Kanado 00.00 Za Cloaro ln Chicaffo f * 1 tednik tal.___________4.00 1 žadnlk ln-----—m t tednika tat_____________0J0 t tednika ln S tednika tak_____________ 2.40 S tednika ln 4 tednika In___________1 JO 4 tednika ln ------- .j, 5 tednikov In_________ nič 0 ladnikov ln----- - m 10 m Za Evropo Je____________ I spolni!« spodnji kupon, priložit« potrebne vsoto Hooey Ordor v pismu tn si naročile Prosveto. Ust. W J« PROSVETA. SRP J. S0I7 So. Lawndalo Ave. OL 1) Priloženo požUJam naročnino m lisi Prosto «»to 1 lern__________________________________ti druži*« ta- Naslov__ Ustavit« tod nlk In «a pripižlte k moji naroinln Um« članov nsoj« dnu S) ................. ČL družlv« 3) ČL družt*s i • t 4)...................... ČL druži*« 41 čl druži*» *