Poštnina plačana v gotovini
*“
Srečno nooo !eto 1958
Leto XIII. — Štev. 52 V Ljubljani, 29. decembra 1957
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul 12, uprava:	Cankarjeva 4
(pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB 2 Ž-84 — Telefoni:	uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi
31-193 in 39-278) — uprava 21-281 - Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din.

==|
Jesenice, 29. dec. — Včeraj in danes so imeli na Jesenicah dve zanimivi hokejski tekmi, ki sta privabili veliko število gledalcev. V soboto se je predstavilo jeseniškemu občinstvu angleško moštvo Oxford, kije moralo visoko poraženo zapustiti igrišče.
JESENICE : OXFORD 9:1 (1:0, 4:1, 4:0)
Jeseniško občinstvo je pred tekmo i angleškim moštvom imelo posebno doživetje. Generalni major, tov. Žezel j je kot zastopnik maršala Tita pozdravil jeseniško občinstvo in piu zaželel mnogo uspehov v novem letu. številni gledalci so burno pozdravili visokega gosta in se mu zahvalili za čestitke.
Kmalu nato je začela tekma. Domačini so že v začetku prisilila goste v obrambo in diktirali silovit
tempo. Kazalo je, da bodo terensko premoč izrazili tudi v številkah, toda obramba gostov je neštete zrele položaje jeseniškega moštva uspešno razbijala. Šele proti koncu prve tretjine so domačini po Čebulju Borisu prišli v vodstvo.
V drugii tretjimi so Jeseničani še naprej prevladovali in imeli tudi uspeli pri streljanju na gol. Kljub temu, da so imeli gostje v vratarju odlično moč, so jeseniški hokejisti kar štirikrat potresli mrežo. Uspešna strelca sta bila Valenta r, ki je •obenem najboljši' igralec na terenu in trener Ždeinek BI ali a, ki sta oba dosegla po dva gola. Tudi gostje so večkrat nevarno napadli in njihov najbolj nevaren napadalec je prelisičit obrambo domačinov in dose-geie častni gol. V zadnji tretjimi so bili Jeseničani v odločni premoči in niso dovolili gostom preiti iz obrambnega prostora. Rezultat teli
Za hrvatske hokejiste premočni,
Slovenija : Hrvatska 7:1 (3:1, 1:0, 3:0)
Jesenice, 29. dec. Pred tisoč gledalci sta se danes popoldne pomerili hokejski reprezentanci Slovenije in Hrvatske. Dvoboj je tokrat pritegnil nekoliko manj gledalcev kot včeraj, toda tl so hilli zelo zadovoljni nad igro slovenske reprezentance. Pričakovati je bilo, da bo borba ostra, saj so Hrvatje na istem igrišču pred dvema letoma osvojili državno prvenstvo. Slovensko reprezentanco sq. sestavljali igralci Jesenic in Ljubljane, ki so že v začetku forsiirali strahovit tempo. Hitre akcije Slovenije so popolnoma zbegale gostujoče moštvo in ga potisnile v obrambo. Lep rezultat ni izostal. V 6. minuti je Čebulj boriš dosegel vodstvo za Slovenijo. Za njim $ta bila uspešna spet odlični V alentar in brun, ki sta povedla slovensko reprezentanco v vodstvo s 3:0. Malo pred koncem prve
r---------------------------------------
TONE KROPUŠEK:
Shtdo-1/ Uto 1958!
Letošnje leto je za vse nas izredno pomembno, ne le zaradi doseženih tekmovalnih rezultatov in cele vrste uspelih telesnovzgojmh manifestacij, ampak in zlasti zalo, ker so problemi telesne vzgoje v vsej širini postali bolj kot kdajkoli prej področje zanimanja vse naše javnosti, i. SLOVENSKI FESTIVAL 7 ELESNE KULTURE je po svoji zamisli in izvedbi mogočno maniles,tiral novo smer v razvoju telesne kulture. Množičnost, vsestranost in pestrost je bila osnovno vodilo vseh, ki so se združili ob tej telesnovzgojni manifestaciji z enim ciljem — vzgajati zdrav mladi rod. Na vprašanje, kako zastaviti telesnovzgojno dejavnost društev in ostalih činiteljev, da bo kar najbolj v skladu z našimi splošnimi vzgojnimi načeli, je odgovorila IZREDNA SKUPŠČINA »PARTIZANA«, ki je dala bogate smernice, ne le za razvoj partizanske organizacije, marveč za razvoj telesne kulture v Sloveniji sploh.
Vsebinsko bogastvo skupščine »Partizana« Slovenije in mnogo smelih napotkov nas obvezuje, da v prihodnje storimo vse za razmah telesne kulture, predvsem med mladino, in da se tako še aktivneje vključimo v splošna družbena prizadevanja za oblikovanje vsestransko razvite in bogate človekove osebnosti.
Telesne vzgoje torej ne moremo jemati kot nekaj posebnega in ločenega od splošnih vzgojnih prizadevanj. Upoštevati moramo, da je to neločljivi del splošne vzgoje, ki mora biti usmerjena tako, da bomo kar najbolj zadovoljevali potrebe po vsestranskem liziinem razvoju, ki je povezan z oblikovanjem moralnih vrlin. Marsikje še vedno pogrešamo, da bi od skrbi za zdravo telesno rast zavestno razvijali v človeku duševno bogastvo in vse one lastnosti, ki so in morajo biti lastne človeku današnje družbe — tovarištvo, skromnost, marljivost, poštenje itd.	(Nadaljevanje na 8. str.)
vam nudi po najnižjih cenah,
veleblagovnica
I
\
LJUBLJANA (pied pošto)
veliko izbiro tekstilnega blaga za zimske Športe, Športno konfekcijo, sodobne gospodinjske aparate, modno blago, perilo, pohištvo, kolesa, bužuterijo itd.
akci j so bili še 4 goli, ki sta jlib dosegla spel Blaira itn Val etn tar — vsak po dva.
Zmaga je sicer visoka, vendar gostje niso igrali tako slabo kot kaže rezultat. Domači so odlično zaigrali in imeti v Valenta n ju in Blaihi odlična realizatorja. Občinstvo je burno pozdravilo uspeli jeseniškega moštva, pa tudi sam generalini major tov. Žezel j je pohvalil jeseniško moštvo in seveda predvsem zmago nad angleškimi študenti!.
Ulaga Polde
*
Nemška hokejska zveza je sklenila, da se Nemčija ne bo udeležila svetovnega prvenstva v hokeju na ledu.
Yyyyyyyyyywyywywyyyyywvwwyywyy'
lov. BORIS KRAIGHER je sprejel
tretjine je Jedžud izkoristil nesporazum domače obrambe in znižal na 3:1. V drugi tretjini so se Hrvatje uspešneje zoperstavljali slovenski reprezentanci, ki je imela v Klinarju in Valentarju najbolj nevarne napadalce. Brunu je šele pred koncem te tretjine uspelo potisniti puck v mrežo, ko je prevaril vratarja. V zadnjem delu igre so se eni kot drugi zelo prizadevali, da bi spremenili rezultat. Igra je postala še hitrejša in ostrejša, vendar Hrvatom ni uspelo zmanjšati rezultata, pač pa je slovenski reprezentanci šlo bolj izpod rok, saj so Še trikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Strelci so bili: Kristah, Prosenc in Janežič. Ta igra je pokazala, da so slovenski hokejisti za razred boljši od hrvatskih igralcev. Najboljši so bili: Val en tar, Kristan, Klinar in Prosenc, medtem ko so se Janežič, Čuček in Volk ar srčno borili, vendar ne tako uspešno, kakor zgoraj omenjenim igralcem.
najboljše slovenske športnike
Ljubljana, 29. dec. Včeraj opoldne je predsednik Izvršnega sveto LRS tov. Boris Kraigher sprejel okoli 30 najbolj znanih slovenskih športnikov, ki so letos na številnih tekmovanjih doma in v tujini dosegli odlične rezultate, državne rekorde i.n s svojimi zmagami večkrat lepo proslavili! našo domovino. Sprejemu so prisostvovali tudi predsednik Komisije za telesno kulturo pni Izvršnem svetu LRS tovariš Milko Goršič, predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Mitja Ribičič, predsednik športne zveze Slovenije tov. Leopold Krese in še mnogi telesnovzgojni delavci, kot ing. Bloudek, Drago Stepišnik, Stane Lavrič, Tomaž Savnik itd.
V imenu povabljenih športnikov se je predsedniku tov. Kraigherju najprej zahvalil za sprejem naš znani državni rekorder in olimpijec Stanko Lorger, ki je tovarišu Kraigherju zaželel srečno novo leto. Zatem je predsednik Kraigher v krajšem nagovoru zbranim športnikom čestital k njihovim uspehom, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Poudaril je, da ima telesna vzgoja v naši družbi velik pomen, saj razvija v mladem človeku celo vrsto vrlin, kakor požrtvovalnost, tovarištvo, skromnost. Zato naj hi športniki — je dejal tov. Kraigher — v prihodnjem letu dosegali še boljše in večje uspehe, ki naj bodo mladini in ostalim vzpodbuda za še intenzivnejše delo in nadaljnji razmah telesne kulture. Ob koncu svojega nagovora je tov. Kraigher obljubil, da bo Izvršni svet skušal tudi v bodoče podpirati zdrave napore športnikov in telesnovzgojnih delavcev, tako da bo telesna kultura dobila pravo mesto v komunalnem sistemu, kjer so osnovna področja za skladen razvoj telesno-vzgojne dejavnosti.
Potem se je tov. predsednik zadržal v prijetnem razgovoru z vsemi povabljenimi športniki, ki mu jih je vsakega posebej predstavil predsednik Športne zveze Slovenije tov. Krese. Ob zaključku sprejema je tov. Kraigher vsem navzočim še
kolesarja Bajc in Šebenik, drsalka Andreejeva, telovadec Cerar, pla-vač Brinovec, strelec Jež, odbojkar Dolenc, plavalka Koncilja, kegljač Likovnik, smučarji Pavčič, Štele in Zupančičeva, atleti Važič, Lešek, Stamejčičeva in Usenikova. namiznoteniški igralec Teran in še nekateri. najbolj znani slovenski športniki.
Ob prijetnem pomenku, ki se je razvil pri kosilu, so se športniki pogovorili o marsičem, saj so se mnogi prvič videli. Ob koncu tega prijetnega sestanka, ki se je razvijal v toplem in tovariškem vzdušju, sta spregovorila tudi tov. Krese in Ribičič. Prvi je v svojem govoru poudaril, da bo SZS tudi prihodnje leto podpirala napore za dvig vr-Po sprejemu pri tov. Kraigherju hunskih storitev, vendar morajo vsi ---------L--	--	----i-! -1-1--: rekordni uspehi sloneti na množic-
enkrat voščil srečno novo leto in izrazil željo, da bi se z njimi v bodoče še večkrat srečal in pogovoril.
so vsi športniki in športni delavci odšli v hotel Bellevue, kjer sta jim predsednik »Partizana« Slovenije tov. Mitja Ribičič in predsednik Športne zveze Slovenije tov. Krese priredila kosilo. Med povabljenimi športniki je bila cela vrsta državnih in slovenskih prvakov in rekorderjev, kakor atlet Stanko Lorger,
ni osnovi. Tov. Mitja Ribičič pa je dejal, da so danes pokopana vsa zmotna nazirania. češ da sta množičnost in kvaliteta dva nezdružljiva in antagonistična poima. Množičnost in kvaliteta se lahko lepo dopolnjujeta, zlasti če se kvaliteta razvija iz množične osnove.
Komenski prvi v Oberstdorfu
Zo vsakego športnika, posebno pa še za
smučarje in planince, je nepogrešljiva
/ NARTA ,v
I <* 5/votf	i
' KREMA
S skoki na 80 m skakalnici v Oberstdorfu se je danes pričela avstrijsko-nemška skakalna turneja, . ki obsega skupno štiri tekmovanja. Pred 15.000 gledalci je danes nastopilo 60 skakalcev iz Sovjetske zveze, Poljske, CSR. Jugoslavije, Avstrije, Italije, Kanade, Švedske in obeh Nemčij. Že v prvi seriji sta se postavila na čelo Rus Nikolaj Kamenski in planiški junak Helmut Recknagel z najdaljšim skokom 74,5 m. V drugi seriji so bili skoki še daljši, ker je bila skakalnica že v senci. Sele zadnja dva skoka sta prinesla odločitev. Najprej je Kamehski v lepem slogu skočil 77 m, takoj za njim pa Recknagel pol metra manj, vendar v nekoliko slabšem slogu. Tako je s 4,5 točke razlike zmagal petindvajsetletni ruski skakalec, ki je po poklicu študent Visoke šole za telesno vzgojo v Moskvi. Lep uspeh sta dosegla Avstrijca Steinegger in Habersatter z delitvijo tretjega mesta. Med prvimi
petnajstimi tekmovalci ne najdemo nobenega skakalca iz Jugoslavije. Rezultati: 1. Kamenski (SZ) 227,5, 2. Recknagel (Vzh. Nemč) 222, 3. Steinegger in Habersatter (Avstr) 216,5 5. Lesser (Vzh. Nemč) 215,5, 6. Bulilc (CSR) 211,5, 7. Samov (SZ), 8. Bikov (SZ), 9. Leodolter (Avstr), 1». Mikaelsson (Švedska).
Nekaj rezultatov mednarodnih nogometnih tekem: Dinamo (Berlin) : Velež 2:1, Nilrnberg : Gornik (Zabrze) 1:0, Reut-lingen : Sturm 8:2, Schweinfurt : Cse-pei 2:1, Offenbach : Partizan (Bgd) 2:1, Aachen : MTK 3:1, Rotvveiss : reprezentanca Sofije 2:3, Frankfurt : Csepel 1:4.
V odločilni tekmi v pokalu evropskih nogometnih prvakov je v Bologni Borus-sia iz Dortmunda premagala CCA iz Bukarešte s 3:1 in se tako uvrstila v četrtfinale.'
Bayern iz Munchena je z zmago z 1:0 nad Fortuno (Diisseldorf) osvojila letošnji nemški nogometni pokal.
V Izoli bodo dobili nov stadion
Te dni so imeli nogometaši Izole svoj redini občni zbor, ki so ga obiskali poleg velikega števila članstva tudi predstavniki političnih, družbenih in športnih organizacij. Občni zbor je ugotovil, da v nogometnem klubu ne vlada več mrtvilo in da so se razmere precej popravile. Precej so govorili o tesnejši povezavi s partizanskim društvom ter z ostalimi športnimi kolektivi, glavna točka razprave pa je bila gradnja novega športnega stadiona, ki bo obsegal igrišče za nogomet, atletske naprave, pa tudi igrišča za mali rokomet, košarko in odbojko.
Zastopniki ObLO so zborovalcem obljubili, da bodo začeli s priprava-, mi novega igrišča takoj po novem letu, kar so navzoči živahno pozdravili. Nogometaši so še dokaj zadovoljivo nastopali, kar velja zlasti za mladince, deloma pa tudi za prvo moštvo; zlasti v pokalnem tekmovanju je prvo moštvo doseglo precej zmag in priborilo 4 pokale.
Če bodo v resnici zagotovljena finančna sredstva in pa novi. potrebni športni objekt, potem kaže, da se bo življenje in delo pri NK Izola v resnici še bolj razmahnilo, kot se je doslej.	^
/
JANUAR
Zapustil nas stari očak je vse lani, prišlo novo leto je z novimi plani, razgibano ose je bilo naokoli, na snegu, na ledu, po hribi in doli.
So želje velike osi športniki imeli, da uspešno bi letošnje leto začeli: rekordov in zmag Dsepoosod naj bo polno pa športno občinstvo bo prav zadovoljno!
Tako se je lani osorej začelo, tako smo se z upi podali na delo.
A kaj je prineslo nam leto preteklo?
O tem je črnila že dosti izteklo.
FEBRUAR
Od nekdaj želeli smo si lovorike, le kakšne privzeli za to bi oblike?
To so pokazali jeseniški junaki, postali državni hokejski prvaki.
iPartizan« o Velenju se prvi je zbudil in skupno pot dela Rudarju ponudil. Obiskal Connolly nas je o Ljubljani, olimpijsko zmago o kladivu on brani.
JULIJ
Kegljači so naši se dobro borili, podirali keglje, se niso uklonili, postali čez noč so svetovni prvaki, med njimi bili so Slovenci junaki!
OKTOBER
Olimpija v košarki — to vam. je slavje: Slovenec državni prvak zdaj postal je! In česa naj res bi bili bolj veseli, saj tisoči so se za košarko vneli.
NOVEMBER
Na Švedsko so končno se vrata odprla; kje sila je, ki bi pri tem nas zavrta? So brcarji naši Romune zlomili in potni list, vizo, nagrado dobili.
MAREC
Planica. Recknagel, rekordne dolžine — to slava ni mala in hitro ne mine, saj smučarji, sankarji — to so vam tiči, prav vsaka jih zima potlači — ne uniči.
Pa brcarji? Nočejo stati brez dela, za novi sistem se je borba razvnela. Ločili od iteikihi ljudi smo še judo, Planinc pa med strelci ima spet pobudo.
APRIL
Začela se conska je liga — mejdunaj! Odred in Ljubljana iz forme sta zunaj. Se bolje držijo slovenski atleti, že v krosu se kažejo dobri obeti
Kolesarji, ti so od sile žilavi, jih sneg in pa blato nikoli ne ustavi, od prvih zmag dalje v začetni sezoni roge kaže sRogs in se nikdar ne ukloni.
MAJ
Kako bi za šport kaj denarcev dobili, da prazne blagajne bi z njim napolnili, Ah! Športna je alka rešitev res prava, saj I, X, 2 — to športna je stava.
Zal nismo je bili prav dolgo veseli, smo bolj se vsi pri nogometu razgreli: atomsko tepeni odšli so Italijani, s 6:1 so v Zagrebu bili ugnani.
JUNIJ
Bil festival praznik je naše mladine, telesna kultura je iz ose domovine se zbrala v Ljubljani na velikem pohodu, to krepka vzpodbuda je mlademu rodu!
In Lešek? On dvakrat rekord je podrl, na pal co se dobro ob skoku oprl. Madžarski atleti poraz doživeli, Ljubljančani so jih premagali smeli.
Kolesarji tudi so uspeh doživeli po Avstrije cestah so dobro se greli in Lorger z rekordom je slaven postal, štirnajst-doa pretekel — na cilju obstal...
AVGUST
Ljubelj je razgibal dirkače motorne, vodili med sabo so borbe uporne,
Prach z novim rekordom je vse presenelil Odred pa z izpadom iz cone rzapretih.,.
So strelci ljubljanski premagali Brno, zadetke prav dobre imeli so v črno. Zbledela je slava odbojke Branika, ekipa se ženska iz lige umika.
Dvigalci »Ljubljane« državni prvaki postali so, redki pač njim so enaki. Kolegice klubske v odbojki so uspele in v zvezno se ligo vrnile vesele.
DECEMBER
Kar čas zdaj zahteva, smo končno storili, na novo pot dela oditi sklenili.
Prelom v >Pariizanu< in novi zdaj časi obetajo mladim se v mestu, na vasi.
Pometli smo s starim, slabost pokopali in s športom zdaj družno si roke podali. Spet zdaj se obetajo svetli nam dnevi, morda tudi brcarjem v njihovi revi?
Ko zdaj se poslavlja od nas staro leto, z željami, da novo bi bolje začeto bilo prav za vse, ki šport radi gojimo, se zmag in uspehov iz srca veselimo,
pozdrav naj velja prav vsej naši mladini v tovarnah, na vasi, povsod v domovini: naj srečna bo pot Vam o novem letu oglasite tudi vi kdaj se o rPoletucl
Se Brinovec mladi — plavalna je sila!
Panoga ta športna zelo mu je mila, večkratni državni prvak on postal je, plavalni klub Triglav imel je spet slavje.
SEPTEMBER
Smo nove smeri v »Partizanu« ubrali, da stari več nismo, naj bi dokazali.
Mladina želi si pač nove ideje
in veter prav svež s Kranjske gore zavel je t
Atletinje so iz slovenske dežele
naslove prvakinj zavzele vesele: Odred je bil prvi, Klaclivar pa drugi, naj brcarski bi jim sledili sodrugiI
iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA>
Vsem bralcem našega Usta, vsem našim dopisnikom in sodelavcem, pripadnikom vseh telesnovzgojnih organi' zacij in vsem delovnim kolektivom želimo veliko uspehov, sreče in zadovoljstva
V NOVEM LETU 1958
Uredništvo in uprava »Poleta* vwvwyywyyvwywYyvYvvyyyvywVV'
Obisk v Badgasteinu, kjer bo februarja 1958 svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah
i v_
tivsthijcL pK&vijo:
Badgastein je pripravljen — Manjkajo le še sneg in tekmovalci Povsod zabeljene cene - Splošni optimizem med Avstrijci
lahko najti tista dva kola pred ho-
Pravzaprav tudi avstrijski železnici ne za upam več! Enourni zamudi Tauernexpressa so naši sosedje dodali še pol ure, kar je posebej jezilo mojega sopotnika iz Nemčije. Preklinjal je o gotici, predvsem nemške carinske uradnike, saj je moral prav zaradi teh vzeti s seboj samo četrt litra jugoslovanske stare slivovke, ker so mu menda doslej že večkrat pobrali vse, kar je nosil tekočega v Miinchen. Možakarju bi celo prisodil, da ga rad »lučka«, saj je imel nos kar čedno obdelan z vinsko trtico. Tragika! Tudi sam sem jo nosil pol litrčka s seboj — za vsak slučaj — zato sem molčal kot grob. Saj veste, vožnja je dolga, usta se osušijo, pa je med ljudmi tudi »flaškas hitro prazna.
Badgastein! Sneži tudi v dolini. No, prav, če sem prijateljčkom prinesel sneg, ni vrag, da mi bodo dali kakšno posteljo. Nekaj obiskov, dva telefonska razgovora in že so me čakali na pragu. Dve ženski, en moški! Slednji mi je vzel »Elanove« dilce iz rok, jih strokovnjaško pogledal in rekel: »Lepe smuči.« Mlajša »mucka« je odnesla potovalno torbo, starejša pa me je odpeljala v sobo. Da ne bo
pomote, — pokazala mi je sobo!
Malo me je stisnilo okrog denarnice,
Pa sem se domislil na pregovor:
»Žrtve morajo biti« in se kar hitro pomiril.
Se isti večer sem si ogledal to s ve-	-
tovnoznano zdraviliško mesto in imel bile poučene.
' •	•'	Moška moda je
mu pravijo »svetski život« v sve-tovnoznanem mestu s svetovno visokimi cenami. Seveda moraš biti za takšno življenje lepo raščen čez pas in denarnico!
In v tem čudnem mestu ni več mogoče dobiti najmanjšega kotička za bližnje svetovno prvenstvo.
Se nekaj malega za nežni spol. Ino-zemke, ki so že tukaj, nosijo letos rdeče hlače in belo kožuhovino. Najmanj mora biti mačji kožušček, zajčji so prepoceni. Še boljši je kožuh belega medveda. Kapice kričeče barve, prav tako rokavice in tudi čeveljčki. Lasje, če le mogoče plavo-zeleni. Pri hlačah sem pozabil povedati tole: morajo se zgoraj tesno prilegati terenski obliki, spodaj prav tako. Rdečilo za ustnice samo rdeče barve! Drugačna oprema tukaj ne »pali!« To vam povem zato, da ne bo pozneje kakšnih pritožb: nismo
sem kaj videti! Čudno mesto, vam pravim. Samo dve cesti sta široki, vse druge pa ozke kot tista naša študentovska steza, ki pelje na ljubljanski grad. Steze navzdol, navzgor, polno ovinkov in lesenih ograj, da ne padeš čez »škarpo« in si kaj polomiš. Ob teh stezah pa prave palače, hoteli, sanatoriji in vile. Zidarji zidajo s polno paro, strežno osebje vlači in čisti preproge, skratka, »narod« dela s polno paro. Te dni se začne zimska sezona in prvi gostje — predvsem inozemci — bodo zasedli mize, pregrnjene s poškrob-ljenimi prti in odprli — denarnice. Denar bo obkrožil blagajne in na koncu sezone obstal tam, kjer ga imajo že itak dovolj. Na vsakih vratih pa visi lepak:	»Svetovno
prvenstvo v alpskem smučanju, februarja v Badgasteinu«. To reklo — spet bomo zaslužili!
bi
»Svetski život«...
Avtomobilčki razvažajo od trgovine do hotelov silno lepe reči, od jedače do pijače. Prvi gostje so že Prispeli in kadar na večer takole Pohajkuješ po tistih stezah, lahko vidiš skozi okna. ki so zaenkrat, menda zaradi reklame, še slabo zastrta, prve debeluharje, ki v družbi dekoltira-nih punčk odpirajo šampanjec in skozi polzastrte oči škilijo na tiste Prelepe terene pod belimi vratovi, okrnvnrvm* 7 bisernimi ogrlicami. Te-
na Jt
telom Schillerhof, ki bosta postavljena zato, da bodo tekmovalci vedeli, kje je konec dirke, gledalci pa, kje bo najlepše dobiti avtograme vseh tistih, ki bodo privozili skozi ta dva kola. Tam bo torej cilj! In tam se zdaj gradi na veliko. Postavljajo paviljone, zidarji kljub mrazu dozidavajo prostore za postajo sedežnice, ki bo od tod popeljala vse tekmovalce na start. Delavci postavljajo zložljive tribune za visoke in najvišje goste, novinarske kabine, za pisune vseh svetovnih športnih listov in stojnice za jedačo in pijačo,
torni	„	.
ki pa se jih bomo mi zaradi velike »gužve« in minimalnih finančnih sredstev verjetno izogibali. Pozabili niso niti na sanitarne naprave, od
proge je nazobčana, polna kotanj, manjših in večjih grbin, zasoljenih s primerno strmino, ki je predvsem za moške takoj od starta dokaj velika, se potem pod srednjo postajo žičnice spet močno povesi in pod »Heimalm« pride v zadnji valoviti del do cilja. Seveda pa težavna stopnja tega veleslaloma za-visi tudi od postavljenih vratič.
Smuk pa brez oddiha!
Vse drugače pa bo izgledala »dirka« na progi za smuk. V višini 1983 m bodo fantje sprožili električno merilno uro in se pognali na stezo, ki bo zahtevala poleg superiornega obvladanja smučarske tehnike obilo poguma in še več kondicije. Ne bo lahko zvoziti 3500 m dolgo progo z višinsko razliko 915 m brez padca, kajti proga je zares takšna, da tekmovalcu ne dovoli niti
v stagnaciji. Čez dan se nosi šekast, zvečer črn »gvant«. Avtomobil je lahko tudi črn.
Vse se ozira v nebo
Tega je že tako malo videti v ozki kotlini, »okrašeni« s tolikimi hoteli. Pa vseeno ljudje ne morejo razumeti, da v počitnicah, ki so se tani že začele, lahko ostane takšno letovišče brez najvažnejše prirodne privlačnosti — snega. Ta je namreč prenehal padati še isti večer. Zbudilo nas je ledenomrzlo jutro, brez oblačka. Ves gorski venec nad mestom se je bleščal v soncu, pokrit s tanko snežno odejo, ki se v dolini imenuje samo še slana. Kaj čudna slika za decembrske dni, ki pred tako pomembnim in za meščane zelo koristnim dogodkom — svetovnim prvenstvom — še bolj stopnjuje nervozo. Zato se vsi neprestano ozirajo na vrhove z edino željo, da se kaj kmalu prikažejo oblaki, ki bi vrgli vsaj pol metrčka snega. Morda se jim bo želja le izpolnila, čeprav vremenske napovedi ne obetajo nič bele mane. Sicer pa pustimo ugibanje meteorologom in stopimo nekaj korakov tja pod vznožje Graukogla, kjer bo ...
...cilj vseh dirk!
Menim, da bo v dneh velikega smučarskega cirkusa vsakomur prav
V Avstriji ne primanjkuje žičnic in tudi v Badgasteinu se smučarjem ni treba truditi s hojo navkreber. Samo eno slabost ima ta žičnica: cena enkratni vožnji je precej zasoljena, vsaj za naše pojme. Kar 22 šilingov (okoli 500 din) je treba odšteti, če se hočeš popeljati do vrha
katerih pa bodo zaradi mraza v obratu verjetno samo tiste, na katere je moral sam avstrijski cesar Franc Jožef hoditi peš. Poleg strokovnjakov in visoko kvalificiranih delavcev, ki gradijo zadnje objekie za številne gledalce, je izredno delovna tudi »mularija«, ki si v vrhovih dreves gradi lesene in pletene opazovalnice. Seveda bodo takšne tribune samo za osebno uporabo nadobudnih fantičev, ki bodo imeli v gneči številnih gledalcev kar zavidanja vreden položaj. Uspel sem rezervirati eno teli košar na lepem drevesu z odličnim razgledom za dve škat-ljici »Morava«. Sploh se badgasteiliski mulci že spoznajo na naše p rim a cigarete in so mi sveto obljubili, da bodo opazovalnico skrbno stražili.
Kupno-prodajno pogodbo imam že v žepu. Torej, na svidenje in srečno vi, tam spodaj!
V zadnji številki »Poleta« je redakcija najavila posebno vest, da si bom ogledal vse proge, jih presmučal navzdol in navzgor in jih tudi malo opisal.
Slednje bom res storil, ampak tisto s smučanjem, so bili samo načrti.
Snega je bilo premalo. Do začetne postaje — sedežnice sem res prišel s smučmi na rami, v najboljši veri, da bom vsaj zgornji del tekmovalnih prog lahko presmučal. Toda narava se je poigrala z menoj. Zato sem plohe izročil v varstvo nekemu »pa-lirju«, ki se je grel ob ognju in nadziral delavce. Možakar me je gledal z nezaupanjem, ko sem se nameril v breg. Gotovo si je mislil: »Tale je gotovo zmešan, ker rine peš v hrib.«
Fant pač ni vedel, da pri rias hodimo v breg vedno peš.
Ko sem se po dobrili dveh urah le priplazil na vrh, sem si čisto na tihem dejal: »Pol reportaže sem že odslužil«. Torej k progam.
Slalomišče kot travnik pred jaslicami...
Slalomišče bo ob žičnici, na te-
Dgiedaki kjakof tranvS° prčTtasbcu- Majhna srečanja na snegu
mi, ki jih Avstrijci prav te dni pri-
najmanjšega počitka. Teren je ko-tanjast, nagrbančen, z velikimi in manjšimi terenskimi valovi, ki se premnogokrat začno in končajo v zavojih. Tekmovalna proga je sicer skrbno očiščena vsakršnih štorov in skal, vendar je nevarnosti dovolj na vsakem zavoju. Čeprav je steza samo na nekaterih mestih malo ožja, bodo tudi široki izseki marsikoga zapeljali. Najnevarnejša mesta so v zgornjem delu (Himmelreich in Grabe rschlag) in nekako v sredini v višini srednje postaje vzpenjače. Spodnji del je nekoliko lažji, vendar s tem še ni rečeno, da je lahek. Ce upoštevamo, da bo tekmovalec imel do tu za seboj že 2 km dolgo pot, s približno 600 m višinske razlike, si lahko predstavljamo, da z brzino približno 80 km na uro ne bo lahko obstati na nogali in privoziti v cilj.
Vsekakor lahko trdim, da ta proga nima dela, na katerem bi si tekmovalec lahko »oddahnil«. Nasprotno! Od prvega do zadnjega metra bo odločala vsestranska sposobnost tekmovalca. Iz srca želim vsem, ki se bodo spustili z Graukogla v dolino, da bi imeli vsaj pol metra snega pod nogami. Če bo padlo manj snega, potem res ne želim videti tistih, ki jih bo proga pokopala. Sicer pa: dirka je vedno tombola! Za vse ni prostora na najvišji stopnici, čeprav vsak poizkuša stopiti nanjo. Če komu »spodrsne«, ga lepo odpeljejo, publika strmi, prvenstvo pa kljub temu uspe. In vedno je nekdo zmagovalec. V skrajnem primeru — prireditelj.
Ne bom več govoril o progah, na katerih bodo rekli tekmovalci zadnjo besedo prve dni februarja prihodnjega leta, ker si jih boste lahko osebno ogledali, ali pa doma ob radijskih sprejemnikih poslušali reportaže in vsaj deloma skušali dojeti veliko tekmovalno bitko, ki se bo tiste dni vodila na belih poljanah Badgasteina. Na toplem bo še bolj prijetno in poceni!
Gornja skica nazorno kaže vse proge (slalom, veleslalom in smuk), kjer Se bodo čez slaba 2 meseca borili najboljši alpski smučarji in smučarke za naslove svetovnih prvakov
pravljajo za domačo katoliško bavo iz mahu in pastirčkov. Namesto pastirčkov bodo prireditelji v to pobočje zasadili dve progi vratič, jih lepo oštevilčili in dejali: »Los!« Pobočje, kjer bo prva dirka, je res odlično, vprašanje je samo še, kako bo ata Menardi ali kdo drugi zasadil količke. Vsekakor bo treba mnogo rezervnih kolov.
Vse drugače sta prirejeni obe progi za veleslalom. Za moške in ženske sta speljani več ali manj po istem terenu s to razliko, da bodo moški začeli dirko 150 m više. Ampak^ teren je tukaj dokaj težji. Površina
Pravijo, da nisi bil v Badgasteinu. če se nisi z gondolo odpeljal na Stub-nerkogel in z višine 2200 m pogledal navzdol. Res čudovit pogled na obširna smučišča in prav žal mi je bilo, da je ta »potegavščina« tako draga. Ena vožnja z gondolo na vrh stane 22 šilingov. In ker je samo na teli smučiščih snega dovolj za »dilcanje«, je razumljivo že zdaj velik promet ves dan do mraka. Kaj pisana druščina smučarjev iz vseh koncev sveta se spušča v zavojih do srednje postaje te velike vzpenjače, pa spet na vrh. Žal si takšnega veselja sam nisem mogel privoščiti.
zato sem se zadovoljil samo z dvema vožnjama. Pogovarjal sem se s smučarji — domačini, ki so mi pripovedovali, da se po dvajsetkrat na dan spustijo z vrha do srednje postaje in tako prevozijo 40 km na dan. Če bodo v počitnicah imeli lepo vreme, ni težko izračunati, da bodo prevozili par sto kilometrov, kar bo vsekakor mnogo več od tistih nekaj desetin kilometrov, ki jih bodo presmučali naši reprezentanti pred svetovnim prvenstvom. Vsa jugoslovanska smučarska javnost pa bo pričakovala čudežev od naših fantov. Res ne vem, kdaj bomo začeli misliti resno.
Prijetno sem bil presenečen, ko sem se poslovil od smučarskega učitelja, ki je zelo pohvalil »Triglav« smuči in dejal, da takšnega izdelka ni pričakoval (naj samo naš Rudi, direktor Elana, zato ne zviša cene smučem na 20 somov). Kot strokovna kolega sva se marsikaj pogovorila o šoli smučanja, ki je v Avstriji med poklicnimi učitelji preračunana na dober zaslužek, o sodobni tehniki in na kraju tudi o bližnjem svetovnem prvenstvu. Po njegovem mnenju (in to je mnenje se je nalezlo vseh Avstrijcev) so edini resni konkurenti za prvo mesto Avstrijci, ker najbolje poznajo tekmovalne proge in tudi sicer v alpskem smučanju predstavljajo vrh tekmovalne tehnike in uspehov. Objektivnosti njegovih argumentov se nisem upiral, saj sem prepričan, da bodo domačini res osvojili največ prvih mest. To so v preteklosti že neštetokrat dokazali na tekmovanjih v inozemstvu. Doma bodo prav gotovo še laže uspeli.
Tega mnenja so tudi drugi. Od tistega, ki trga karte na vzpenjači do direktorja hotela, ki se na smučanje razume toliko, kakor havajski ribič. Tradiciji se pač ni mogoče izogniti.
Sailer spet zmagal, toda tokrat v filmu
Verjemite mi, da bi v tejle reportaži bilo lahko še mnogo zanimivega, če bi...! Da, čf bi bilo v Badgasteinu snega dovolj. Tam bi te dni že trenirale vse reprezentance, ki hočejo res nekaj doseči, lako bi ne manjkalo izjav, razgovorov in ocen o delu na treningu. Tako pa so se vsi preselili v Cervinio. kjer »gulijo«, da je veselje. Da je zato ta reportaža tudi malo bolj »zaguljena«, mi boste menda oprostili, če vam obljubim, da bom po končanem svetovnem prvenstvu povedal kaj več o zmagovalcih in drugih s te velike dirke v areni pogumnih.
Nekaj pa ne smem pozabiti, Sailer, ki je v Gortini pobral vse zlate nie-dalje, je v Avstriji dobil ime »Zlati Toni«. Tudi v Badgasteinu bo tekmovalec številka 1. Toda, to je še v zraku. Vse se lahko zgodi in tudi olimpijski zmagovalec lahko — pade. Morda se je simpatični Toni zavaroval pred razočaranjem z največjo njegovo zmago v letošnjem letu. V filmu »Košček neba« je »Zlati Toni« nastopil in — zmagal. Uspeh je baje velik. Njegova igra je tako naravna, kakor' je vse preprosto izgledalo zanj in za gledalce, ko je tudi v zadnji zapreki — smuku, prepričljivo uspel lani v Gortini. Pa ne samo igra. Fant ima menda tudi glas tako lepo zveneč, da se dekleta kar trgajo za gramofonske plošče z njegovima dvema pesmicama, od katerih ima ena naslov »Hodim pojoč skozi mesto«, druga pa »Vem več, kakor ti verjameš«. Pako se zdaj dekleta vsega sveta zaklepajo v svoje sobe in ob poslušanju gramofonskih plošč vse bolj občutijo njegovo bližino. Kdo bi uganil vse misli? »Vsako tele ima svoje veselje« pravi pregovor, res pa je, da gredo plošče kakor med v promet. Fant je torej uspel, ker je osvojil ženska srca. Kdor pa masovno osvoji toliko src, ta je zmagal na vsej črti. Ker samo eden ne more potolažiti vseh deklet, bodo skušali priti v prvi plan tudi drugi. V Badgasteinu bodo imeli vsi dovolj priložnosti, da si razdelijo področje, ki ga je že sicer zelo lahko osvojiti. Teže bo seveda osvojiti prvo mesto. Pa pustimo ugibanja in počakajmo še dober mesec. Takrat bomo vedeli vse. Medtem pa pričakajmo novo leto, ki naj nam prinese obilo snega, saj nam bo tako čakanje hitreje minilo.
NESREČNA TELEVIZIJA
Neko borbo v catch as catch canu so v ZDA prenašali tudi po televiziji. Gledalci so bili naprijetno presenečeni, ko se je na blazini nenadoma pojavil policaj, ki je kljub protestom prekinil borbo in nataknil lisice enemu od obeh rokoborcev. Kaj se je zgodilo? Policist je gledal oddajo in spoznal v enem od rokoborcev znanega vlomilca, ki ga je policija zaman iskala pred mnogimi leti! Odhitel je v dvorano, kjer je bila borba in tako je jvlomilec padel v roke z (ikona kot žrtev televizije.
26 ekip za Budimpešto
Eno najvažnejših športnih tekmovanj v letu 1958 bo nedvomno IX. plavalno, skakalno in vaterpolo prvenstvo Evrope v Budimpešti. Zamisel za evropsko prvenstvo se je porodila na. Madžarskem in glavni iniciator je bil dr. Leo Donath. Prvo evropsko prvenstvo je bilo zato tudi v Budimpešti in sicer leta 1926.
Ozrimo se za trenutek na to tekmovanje. Med tekmovalci se je pojavil senzacionalni Šved Arne Borg, ki je prav čudežno sameval na vrhu plavalne elite. Borg je zmagal na 400 in 1500 m prosto, dočim je bil na 100 m drugi za Madžarom Baranyjem. Madžari so bili tedaj prvi v vaterpolu, najuspešnejša država pa je bila Nemčija. Naslednja evropska prvenstva so potovala po Evropi takole: Bologna, Pariz, Magdeburg, London, Monte Carlo, Dunaj, Torino in sedaj zopet Budimpešta.
Doslej se je za prvenstvo prijavilo 26 držav in po začasnih prijavah bo najštevilnejšo ekipo poslala Sovjetska zveza. Tekmovanje bo na enem najlepših plavalnih stadionov v Evropi in sicer na otočku sredi Donave, Margit Sziget. Vse priprave za to tekmovanje so že v teku. Vse mesece do prvenstva je evropsko prvenstvo prva točka v delu madžarske plavalne zveze. Prvi evropski prvak na 100 m prosto, dr. Istvan Barany, je Izjavil: »Prvenstvo želimo pripraviti tako, da nam ne bo ušla prav nobena malenkost.«
Vzporedno s pripravami preurejajo stadion. Kapaciteto stadiona bodo povečali približno za 1000, tako da bo stadion lahko sprejel 6000 do 6500 gledalcev. Pripravljajo tudi posebej oddvo-jen prostor za tekmovalce, ki so se doslej drenjali kar med gledalci, pa seveda tudi za novinarje, radijske reporterje in televizijske snemalce. Na samem stadionu bo fotoreporterjem in filmskim snemalcem na razpolago temna kabina z vsemi pripomočki, novinarji pa bodo imeli 10 posebnih telefonskih celic.
Seveda so se Madžari tudi s tekmovalci že pričeli pripravljati. V letu 1957 je madžarski plavalni šport zašel v manjšo krizo, tako da ni pričakovati podobnih uspehov kot na zadnjem prvenstvu v Torinu. Med tekmovalci, ki so nastopili v Torinu, jih bo le nekaj takih, ki bodo tudi tokrat na startu. Novi mladi plavalci se sicer že prerivajo v ospredje, vendar pa za najvišje podvige še niso zreli. Imamo pa seveda tudi nekaj plavalcev, kot na primer, Tum-peka, Magyar ja in Borosevo, ki se bodo lahko potegovali tudi za najvišja mesta. Mlada 17 ali 18-letna generacija plavalcev, kot že rečeno, še ni zrela. Napaka ni v tem, da so mladi. Saj to ne bi smela biti pri plavalcih ovira. Toda opažamo, da so mnogo manj odporni kot so bili prejšnji tekmovalci.
Trenutno trenirajo plavalci dvakrat tedensko v dvorani, predvsem gimnastiko, kajti ugotovili smo. da je telovadba zelo koristna in je odličen dopolnilni šport. Naj naštejem nekaj mladih plavalcev, katerih imena bomo morda že lahko zasledili tudi v kakšnem finalu evropskega prvenstva. To so: Imre Sarosi, Jeno Bako. Henrik Tecsoy, Viktor Boros in Istvan Jaki, ki se je nedavno- vrnil s Kitajske.
Naši vaterpolisti so bili v Torinu prvi. Od tedaj pa se je že precej izpremenilo. Na velikem turnirju v Zagrebu je bila naša ekipa šele tretja za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Priprave so vz.eli zelo resno, saj vedo, da morajo na poti do prvega mesta odpraviti predvsem reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije. Poleg že dobro poznanih starejših igralcev, se uveljavljajo tudi številni mladi in nekateri od spodaj naštetih, bodo gotovo že nastopili v prvi ekipi. Tu imamo na primer člana Szolnoka, Brinzo in Pintarja, Rusorana iz Meteorja, Lepicsa iz Spartacusa, Kissa iz FTC. Kormanyosa iz Honjseda in še nekatere druge. Tudi »vaterpolisti zahajajo v telovadnico, razen tega pa jih je tudi še v vodi dovolj.
Tako plavalci kot ^vaterpolisti bodo pred prvenstvom nastopili na številnih mednarodnih tekmovanjih. Waterpolo moštvo bo na primer sodelovalo na turnirju v Bruslju meseca maja, potem junija v Italiji, julija pa bodo igrali v Moskvi proti Sovjetski zvezi.
Janos Varszegi
Špirtni goviiarji i isol
Leto 1958 bo polno velikih športnih dogodkov. V ospredju zanimanja bo seveda svetovno prvenstvo v nogometu, razen tega pa še cela vrsta elitnih prireditev, tako n. pr. svetovna prvenstva o smučanju, hokeju na ledu in orodni telovadbi, evropska prvenstva v atletiki, plavati ju, namiznem tenisu, veslanju itd. Vsem tem velikim dogodkom smo hoteli dati mesto v novoletni številki na prav poseben način: zaprosili smo več kot 20 znanih športnih listov in revij, naj nam napišejo kaj zanimivega o teh prireditvah, pa tudi o svojih športnikih, ki se bodo teh prireditev udeležili. Do danes smo dobili odgovore od več kot polovice listov, ki so rade volje izpolnili našo željo. To kaže, da je naš časopis v 15 letih izhajanja — čeprav doma tu in tam še nekoliko omalovaževan — postal znan in cenjen med športnimi novinarji daleč izven meja naše ožje domovine.
V današnji številki boste seveda največ brali o bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu, lahko pa boste čitali tudi prispevke športnih novinarjev o olimpiadi 1960 v Rimu, o evropskem prvenstvu v plavanju in namiznem tenisu, o kitajski atletinji Čeiig Feng Jung, o nemških atletih, o avtomobilskem športu in še marsikaj zanimivega.
r
40-letni argentinski dirkač Juan Manuel Fangio že več let suvereno obvladuje vsa dirkališča v Evropi in drugod. Strokovnjaki pravijo, da doslej še ni bilo sposobnejšega človeka za avtomobilskim volanom kot
je Fangio
V deželi bele žogice
Namizni tenis je eden najbolj priljubljenih športov v Romuniji. V tej panogi je Romunija dosegla največje mednarodne uspehe in Angeliea Ro-zeanu je v svetu najbolj znani zastopnik romunskega športa. Nič manj kot šestkrat je osvojila naslov svetovne prvakinje v skupini posameznic, k temu pa je pridružila še 11 naslovov v moštveni konkurenci In ženskih ter mešanih dvojicah. Z belo žogico se je spoznala že v svojem devetem letu, to je 1. 1929. In v naslednjih letih si je pridobila naslov najbolj dovršene igralke namiznega tenisa v vsej zgodovini tega športa.
TISOČI IN TISOČI IGRALCEV
V zadnjih desetih letih je krenil namizni tenis v Romuniji z velikimi koraki naprej. Kamorkoli pride človek, povsod bo našel zelene mize in
AGEKPR ES
AGENCE ROUMAINE DE PRESSE
RUM ANI A N N E W S A G E N C Y BUCAREST -iVg DOBROGEANU • GHEREA
STREET
TEL. 4.51.30
okoli miz mnogo navdušenih ljudi, predvsem mladine, ki od jutra do mraka pošilja malo žogico preko mreže. Namizni tenis ne igrajo samo v mestih, ampak tudi na vasi, skoraj v vsaki tovarni, z eno besedo povsod. Vsa množična tekmovanja, ki vklju-
V.
(Nadaljevanje na 5, strani)
n še izlet v olimpijski Rim
Od d.ncva, ko je Mednarodni olimpijski komite določil Rim za mesto XVII. olimpijskih jiger leta 1960, je vsa energija italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) usmerjena skoraj izključno v realizacijo te težke obveznosti. (CONI je v Italiji najvišji športni organ, torej ne samo odbor, ki skrbi za stvari v zvezi z olimpijskimi igrami, kot je to običaj drugod. Op. lir.).
Deset in deset telefonskih razgovorov se je križalo med Rimom in Parizom na dan določitev Rima za olimpijsko mesto 1960. Na eni strani
Na Jordal Haitiju bo praznično
«SPORTs/*ANDEM
Schwensensgt. 1, Oslo - Sentralbord 69 52 90 - Telegramadresse: Sportsmanden
Norges eneste fagavis for idrett og šport
V manj kot treh mesecih bodo najboljši svetovni igralci hokeja drseli preko ledu na jordal Amfiju v Oslu, edini in seveda tudi najlepši hokejski areni na Norveškem. Od olimpijskih iger 1952 je le malo odličnih moštev gostovalo pri nas in naša prestol ica sedaj čaka na zvezde pucka in zakrivljene palice.
Nismo imeli vzroka, da bi vabili močne ekipe v Oslo, dokler je bila naša reprezentanca tako slaba, da se ni mogla meriti niti s Finsko. Naši ljudje so prav taki kot drugod. Želijo videti zmagati svoje moštvo. Prve vesti o tem, da bo Norveška organizirala svetovno prvenstvo, niso vzbudile prevelikega navdušenja. Toda ko smo začeli letošnjo sezono z dvojnim srečanjem z lanskim prvakom Švedsko (prvo tekmo smo izgubili z 1:2, v drugi pa dosegli remi 4:4), se je občinstvo pričelo resneje zanimati za ta šport in diskusije o hokeju na ledu so na dnevnem redu. Ko so naši fantje v rdečili dresih reprezentance dosegli pomembni remi proti Švedski (bilo je to v Gb-teborgu), tedaj so ljudje pričeli množično izpraševati, kje lahko kupijo vstopnice za svetovno prvenstvo. No, in danes, ko imamo za seboj tudi že dve zmagi nad Vzhodno Nemčijo, že lahko rečemo, da bo vsak dan svetovnega prvenstva na igrišču 12.000
ljudi. To zanimanje občinstva je seveda dalo še večjega poleta našim hokejskim funkcionarjem, ki so se še resneje vrgli na čim boljšo pripravo turnirja za svetovno prvenstvo in pa našega izbranega moštva.
Naša hokejska zveza upa, da ne bo več kot 9 držav prišlo na prvenstvo. Pravzaprav čudno, toda, mnogo bolj ugodno bi bilo, če bi bilo le 9 moštev, ker bi potem lahko igrali vsak z vsakim takoj finalni del turnirja. Ce pa jih bo več, moramo napraviti dve skupini in tudi kako boljše moštvo bo položilo orožje že pred finalom. Zaenkrat je povsem zagotovljena udeležba Kanade, Norveške, Švedske, CSR, ZDA in Sovjetske zveze. Računamo pa s tem, da bodo prišle tudi reprezentance Finske in Poljske, prav lahko pa se pojavijo tudi Vzhodna Nemčija, Romunija, Švica in druge države, ki pa bi že pokvarile organizatorjem njihove račune. Počakati moramo pač do zaključka prijav, potem pa bo vse jasno.
IZ ŠVEDSKE 5000 GLEDALCEV
Če ho manjkalo domačih gledalcev, potem ho Švedov vsekakor dovolj. Iz sosedne države bo prišlo namreč nič manj kot 5000 ljudi na tekme tega prvenstva. Švedski ljubitelji hokeja bi pač radi videli ponovitev lanskega uspeha v Moskvi, na drugi strani pa so že tudi ne glede na to zelo zainteresirani za hokej. Vstopnice so že v prodaji. Zaenkrat
sicer samo one, ki dovoljujejo vstop na vse tekme. Vstopnice za posamezna srečanja, ki jih bo približno 5000, pa bodo začeli prodajati šele, ko bo znan spored, ki je odvisen od števila sodelujočih- držav. Za novinarje bo dobro poskrbljeno, saj dela poseben odbor že 6 mesecev. Pošilja material po vsem svetu in pričakuje več kot 120 novinarjev, fotografov in radio reporterjev iz vsega sveta. Vsem gostom bomo poskušali prikazati Oslo in Norveško sploh v najlepši luči.
KDO BO ZMAGAL?
Danes že poznamo odlične rezultate, ki so jih Rusi dosegli v Kanadi, Angliji in na Švedskem. To bi morda že zadostovalo, da postavimo njihovo reprezentanco za favorita. Toda zastopniki Kanade »Whitby Dunlops« imajo še precej tednov časa, da dajo svoji formi zadnjo popolnost. Mislim, da jim bo to uspelo in zato menim, da bodo zmagali. Potem se moramo spomniti še Cehov in Švedov. Čehi so letos sicer že premagali Švede, toda njiliovo moštvo je »prelahko« in zdi se mi, da jih na najvažnejšem tekmovanju ne bodo odpravili. To pomeni četrto mesto za Švede in peto za Čehe. Vprašali boste, kaj pa je s tretjim? Tega sem rezerviral za ZDA. To mesto bi ustrezalo njihovi vrednosti, čeprav vemo, da so se letos pripravljali tako kot še nikoli doslej. Prav lahko se tudi zgodi, da nam bodo postregli z velikimi presenečenji. V Evropo bodo prišli zelo zgodaj in pred svetovnim prvenstvom bodo odigrali približno 55 tekem. Morda bodo prav tista ekipa, ki bo odločala o najvišjih mestih, pač odvisno od tega, kdo jili bo premagal in kdo ne.
Potem imamo tako imenovano slabo skupino in upam. da naši fantje ne bodo razočarali občinstva in da
so bili italijanski zastopniki v .Mednarodnem olimpijskem komiteju, na drugi strani pa doma ostali športni funkcionarji in pa predstavniki mesta Rima. Ko je bilo končno sklenjeno, da je Rim zmagal v običajnem tekmovanju mest za pridobitev organizacije olimpijskih iger, je župan »večnega mesta«, g. Rcbecchini, dal izobesiti mestno zastavo na Campi-doglio. Vedro, kozmopolitsko, pa tudi leno mesto, kot je Rim, je na nepričakovan način proslavljalo ta uspeh z različnimi proslavami, bakladami, zastavami in razsvetljenimi javnimi poslopji. Videti je bilo, da je šlo za čast vsega mesta in ne samo mesta, ampak vse države. V teh dneh se je pokazalo, kakšno mesto zavzema danes v življenju narodov tudi šport, kajti podelitev organizacije olimpijskih iger so vsi, tudi tisti, ki sicer nimajo nobene zveze s športom, sprejeli z največjim navdušenjem.
Seveda bodo za ustvaritev olimpijskih iger potrebne ogromne vsote de-
za manjšo športno dvorano, 122 za pomožna atletska in druga igrišča Valco San Paolo, 178 za pomožno igrišče Famestna, 62 za kompleks Actjiiacetosa, ki združuje igrišča za hokej, rugby, nogomet in 1 bazen, 20 za strelske objekte, 62 za jahalni center Tenuta Vivara ter 92 za bazen Foro Italico.
Mimogrede lahko povemo, da je imel CONI v letošnjem letu 7842 milijonov dohodkov (od tega le malo manj kot 7 milijard samo od določa leio in drugih oblik športne stave). Kot vidimo, bo torej potrebna le manjša državna oziroma občinska pomoč za olimpijske igre. Nikjer na svetu niso doslej organizirali olimpijskih iger s tako malo državne in drugih subvpncij kot bo to v Rimu.
Mnogo truda pa so vložili organizatorji ne samo v doslej že zgrajene objekte, ampak tudi v splošno organizacijo iger. Predsednik CONI. mladi in simpatični odvetnik Giulio Onesti, je s svojimi glavnimi sode-
La Gazzetta delto Šport
na rja. Danes je težko reči, koliko bo značal končni račun, toda če primerjamo končne številke z zimskih olimpijskih iger v Gortini, ki so bile po svojem obsegu mnogo manjše kot bodo letne igre v Rimu, bomo lahko spoznali vsaj približno celotne stroške. V Corlini je bilo samo za objekte potrošeno več kot dve milijardi lir, za vse ostalo pa zopet skoraj milijardo in pol.
Za igre v Rimu pa so doslej že stekle iz CONI ogromne vsote in sicer: 136 milijonov za splošno organizacijo ter 5652 milijonov za gradnje. Ta ogromna številka se v podrobnosti deli nekako takole: 3399 milijonov za olimpijski stadion. 652 milijonov za kolesarsko dirkališče, 400 za palačo športov, 400 za plavalni stadion, 265
bodo zavzeli šesto mesto. Imeli bodo težko borbo, toda vsi upamo, da jo bodo uspešno prestali in da se bodo tudi najboljšim ekipam dobro zoperstavljali. To bi namreč morala biti potrditev splošnega mišljenja, da je naš hokej na ledu na hitri poti navzgor.
Počakajmo nekoliko, pa bomo videli. Vse kar danes zanesljivo vemo je to, da bodo imeli ljubitelji hokeja na ledu 10 prazničnih dni na Jordal Amfiju.
Hakon Ringdal
lavci, s svojim dosedanjim delom že pokazal, da bodo igre organizirane res odlično. Lahko omenimo še, da je že odlična organizacija iger v Gortini zagotovilo, da bo tudi Rim odlično pripravljen.
(Nadaljevanje na 6. strani)
	il	L/4
	" 'SMUČ//1	
TO VAB rt A 1 \M/	/ SPORTUC^A ORODJA B € C U r|^€:yi/ GOR6MJ5K6M j		
/jmtmm MiDMn		
/	/M	1
	VALICEI <|	
^ 1		m ji
pWYyWVyVYYWVVVYWVYWVVWYYWyVVW
Preporod nemške atletike
Nemška atletika ima za seboj sezono, ki je bila tako polna uspehov in viškov, kot redko katera doslej. To ne velja le za reprezentančna srečanja, ampak tudi zal napredek posameznih atletov. Imena kot Germar, Lauer, Janke, Lingenau — da omenimo le nekatere — so postala pojem po vsem atletskem svetu.
Začetek ni bil najboljši. V; Madridu smo sicer premagali Španijo, potem 'pa je sledila »poloniiada« s 103:117 točkami proti Poljski. Ta poraz ni vzbudil le ostre kritike glede priprav reprezentance, ampak je tudi pomenil nekoliko nepričakovan obrat. Zmagi v šesteroboju v Bruslju so naši atleti pridružili poraz z eno točko proti Finski (glavno besedo so imeli pri tem sodniki), potem je prišel uspeli nad Švedi v Stockholmu in slednjič visoka zmaga nad Veliko Britanijo. Tu je bilo predvsem presenetljivo to, da smo bili boljši v tekih. To se je zgodilo prvič, odkar se srečujemo z Angleži. Za zaključek so

V deželi bele žogice
(Nadaljevanje s 4. strani)
kujejo velike množice naših ljudi, imajo v sporedu tudi namizni tenis in prav ta množična tekmovanja so Pred nekaj leti dala nove igralec, kot s<> na primer Harasztosi, Gantner in tirugi, ki sodijo danes že med naj-imijše na svetu. Na dijaških tekmah Pa smo odkrili Marijo Golopenta, ki obeta, da bo že v nekaj letih prekosila šampionko Rozeanujevo in njeno večno nasprotnico na domačih in inozemskih turnirjih, Ello Zeller.
Mimogrede naj omenim, da imamo v letošnji sezoni za seboj že moštveno prvenstvo, ki je pri moških prl-Padlo ekipi »Energia« iz Bukarešte, pri ženskah pa »Progresulu«, prav tako iz našega glavnega mesta, kar seveda ni presenetljivo, saj sestavljajo okipo vse tri že prej omenjene najboljše igralke Romunije. Se zanimiv drobec s lega prvenstva: v moški konkurenci je na tem tekmovanju nastopila tudi mešana ekipa »Progre-suia« z igralcem Harasztosijem in igralkama Rozeanujevo in Zellerjevo *n ta ekipa si je priborila celo peto mesto! To pomeni, da se naše najboljše igralke lahko merijo skoraj z vsemi moškimi tekmovalci.
CILJ — BUDIMPEŠTA Naši igralci ne manjkajo na nobenem pomembnem mednarodnem tekmovanju. Na turnirju v Zagrebu sta Hozeanu in Zeller zmagali pri žen-skih dvojicah, nekoliko kasneje pa sla Gantner in Zellerjeva odnesla Prvo mesto pri mešanih dvojicah v Stockholmu. To so letošnja tekmova-nia, ki so že za nami. Cilj vseh pri-Prav pa je le eden — evropsko prvensko, ki bo marca 1958 v Budimpešti. Na tem velikem »sestanku« Vse evropske elite bomo lahko priče Ogrizenim borbam v vseh disciplinah. Težko je postavljati favorite, leda zdi se mi, da nihče ne bo mo-Sei odnesti naslov rdečelasemu Madžaru Bercziku. To se najbrž ne bo Posrečilo niti Cehoma Andreadisu in StiPeku, niti Madžaroma Sidu in Get-vayu, niti Romunoma Gantner ji:	in
Harasztosiju ali Jugoslovanoma Vogrincu in Markoviču., ki sodijo med najnevarnejše nasprotnike mladega Madžara. Mimogrede naj še omenim, je zapustil naš Vogrinc ob svo-l®m nastopu v Bukarešti odličen vtis na naše strokovnjake, predvsem zato, ker sodi v vrsto dokaj maloštevilnih, tako imenovanih kompletnih igralcev.
Menda ne pretiravam, če trdim, da tnaajo naše igralke v ženski ekipni °nkurenci največ možnosti za prvo mesto. Seveda ne smejo podcenjevati Madžark Koczianove in Mosonc-žijeve, ki se odlikuje predvsem z °rbeno igro in težko hranljivimi Melšami«. Med posameznicami bi pri vprašanju po favoritu glasoval za ■Angležinjo Ann Haydon, pri čemer Seveda ne smemo pozabiti trdovratne skotske igralke Eliott. Jugoslovanke, Predvsem Čovič in Nikolič, so sicer napredovale, toda zastopnic Madžar-® e’ Romunije in Anglije in tudi Mgarije ne bodo mogle premagati. Nedvomno bodo borbe v glavnem mestu Madžarske najvažnejši hrite-1 za ocenjevanje igralcev pred sve-v Dortmundu.
NICOLAE MUNTEANU
prišle visoke zmage nad ČSR v Berlinu, nad Francijo in nazadnje še nad Madžarsko.
Oglejmo pa si raje nekaj posameznikov. Ravno v pravem trenutku, ko je začela zahajati zvezda dotlej najhitrejšega Evropejca — Heinza Fiittererja —, smo dobili v Manfredu Germar ju iz Kiilna novo sprintersko zvezdo. 22-letni študent je potolkel vse rekorde na kratkih progah in tolkel svoje odlične čase tako stalno, kot se to dogaja le morda še v ZDA. Veste, kdaj je bil zadn jikrat poražen? Na olimpijskih igrah v Melbournu! Vsi štirje njegovi nemški rekordi (100 m. 200 m, 100 y, 220 y) so istočasno tudi evropski rekordi.
Nekako roko v roki z Germar-jem je stopal po poti napredka tudi Martin Lauer. Je še dve leti mlajši od svojega prijatelja in v privatnem življenju velik ljubitelj glasbe ter odličen fotoamater. Začel je bolj kot deseterobojec. Letos pa sc jo povsem posvetil ovirani in dosegel odlične čase. Menda je dovolj, če rečemo, da sta njegova rezultata 13.7 na 110 m in 22.9 na 200 m ovire ne le nemška, ampak tudi evropska rekorda. Nedvomno sta Germar in Lauer.najmočnejši nemški orožji za evropsko prvenstvo v Stockholmu.
Če nadaljujemo z ogledom lestvic najboljših, bomo našli med novimi rekorderji še nekaj takih, ki jih je vredno omeniti v mednarodnem merilu. Tu je metalec krogle Hermann Lingnau (17.45 m). Talent je podedoval po očetu, ki je pred 25 leti dosegel 15.46 m. Od 14. leta vadi pod vodstvom očeta, ki si ob vsakem novem odličnem rezultatu svojega sina zadovoljno prižge de-
53.77 m). Nadaljnja dva rekorda smo zabeležili še v skoku v višino (Matliei 167 cm) in v peteroboju (Eiberle). Na 100 m je nekoliko presenetljivo, da mora Gisela Kobler iz vzhodnega Herlina deliti prvo mesto z mlado Brunni. Hendrix. Obe sta letos tekli 11.7. O Hen-drixovi še to: čudno bi bilo, če ne bi dobro tekla. Njena mati je bila nemška prvakinja na 800 m, tekla pa je večkrat tudi v reprezentančni štafeti 4 X 100 m. Njen najboljši rezultat je bil 12.0,. kar je bilo pred mnogimi leti več kot odlično. Da tudi njen oče ni bil ravno počasen, pa naj govori le njegov rezultat na 100 m — 10.4! Potem se res ne smemo čuditi, če je tudi hčerka med najhitrejšimi na svetu.
Werner Kirchhofer
Najvidnejša predstavnica mlade kitajske atletike in sploh kitajskega športa je nedvomno Feng Čeng Jung, ki je letos dosegla svetovni rekord v skoku v višino z rezultatom 177 cm
7ctn čez lastno višino
belo cigaro. Razen evropskega rekorderja, Čeha Skoble, na našem kontinentu najbrž ni metalca, ki bi v bližnji prihodnosti lahko ogrožal Lingnaua. Potem srečamo Friedricha Jankeja iz vzhodnega Berlina, ki je daleč pred vsemi na dolgih progah. 26 let star — torej v najboljših letih za te proge — je bil letos edini Nemec, ki je premagal štirinajstminutno mejo na 5000 m in tudi na še enkrat daljši progi z 29:21.2 zaključil sezono na prvem mestu. Da je Herbert Scha-de s svojimi 35 leti na 10 km z odličnim časom še vedno drugi, je nedvomno nagrada za zelo resen trening in solidno življenje tega atleta, ki je že 10 let v naši eliti.
Met kladiva je bil dolga leta nemška domena in na olimpijskih igrah v Berlinu smo s Heinom in Blaskom dosegli celo dvojno zmago. V zadnjih letih jra smo povsem izgubili priključek, predvsem zato, ker smo ostali brez naraščaja. Sedaj pa imamo z Niebischom (61.76) in Ziermannom (60.71) zopet dva metalca, ki premagata vsaj mednarodno mejo 60 m. Tudi v kopju gremo zopet naprej. Heiner Will je dosegel točno 80 m, Klaus Frost iz Leipziga pa je bil še celo za 9 cm boljši.
Dolgo smo čakali na rekord v skoku v višino. Pa smo ga le pričakali. Študent šole za telesno vzgojo v Leipzigu, Lein, je dosegel 204 centimetre, Behr iz Kiela pa je bil le za centimeter slabši: Tudi palica nas je razveselila. Manfred Preuss-ger je »priplezale do 4.52 m, kar je v Evropi zelo. zelo redek rezultat.
Če se še enkrat vrnemo k tekačem, se moramo spomniti predvsem Haasa iz Niirnberga, ki je že šest let najboljši Nemec na 400 m in teče vsako leto pod 47 sekund. Ta serija je bila po svoji dolžini doslej presežena le od čudežnega tekača iz Jamnice, Herberta Mc Ken-leya, ki je 7 let zaporedoma vsako leto premagoval 4? sekund. Tudi na 800 m smo zelo dobri, čeprav nismo še našli naslednika bivšemu svetovnemu rekorderju Rudolfu LIarbigu. ki ima še vedno nemška rekorda na 400 in 800 m.
Ta pregled pa bi bil nepopoln, če ne bi vsaj na kratko omenili tudi žensk. Največji uspeh je bila prva zmaga nad angleškimi atletinjami. Z rezultati svetovnega formata sta postregli predvsem metalki Doris Miiller iz Leipziga (disk 51.30 m) in Almut Brommel iz Miinchena (kopje
iAli je res mogoče, da bo dosegla svoj cilj — nov svetovni rekord?-t Takole sem razmišljal, ko sem se vračal domov od razgovora, ki sem ga imel z našo odlično skakalko o višino Čeng Feng Jung, septembra 1956. leta.
Res je, da je imela s svojimi 170 cetitimetri višine, dolgimi nogami in samo 55 kg, kar dobro postavo za skok v višino, toda od njenega tedanjega rezultata 161 cm do svetovnega rekorda je bil velik korak. Nič manj kot 5 cm bi morala preskočiti svojo lastno višino, da bi tedaj presegla svetovno znamko Angležinje Thelme Hopkins.
i m
zadostovalo le za 4. mesto. Toda, kmalu na to je o Berlinu premagala 172 cm in se tako postavila na čelo letošnje lestvice najboljših na svetu. To je bilo 18. avgusta. Tedaj se je pričela utrujajoča -i dirk a na daljavo« med skakalko, Rusinjo Čen-čik in Romunko Balas. Ves svet je z zanimanjem spremljal ta troboj, le dan po uspehu Čeng Feng Jungove o Berlinu je skočila Romunka 1 cm višje. Dne 17. septembra je Čenčikova dosegla 175 cm, potem pa je prišlo izenačenje svetovnega rekorda po Balasovi 15. oktobra. Naša skakalka pa je medlem s 175 cm izenačila rezultat Rusinje. Kdo bo
H s
e r, «
t )
Toda, tu je bil drug razlog, ki me je vodil o dvome glede njenih načrtov. V razgovoru z njo sem zvedel, da trenira resno in sistematično šele leto in pol. Začela je že mnogo prej. Kot dijakinja s 15 leti je prvič skakala, toda do leta 1955 ni poznala treninga in temu primerni so bili seveda tudi rezultati. Tedaj je slišal za njo državni trener lluang Čien, spoznal je dolgonogo, 16-letno srednješolko, ki je o najenostavnejšem slogu preskočila 156 cm. Naš državni rekord je bil tedaj samo za 4 cm boljši. Komaj pa je začela z resnim treningom pri Huang Čienu, pa je bilo z atletiko konec. Zbolela je na artritisu in za dve leti je morala dali slovo kakršnemu koli športnemu udejstvovanju. Šele pozimi leta 1955 se je lahko lotila svoje priljubljene zabave — skoka v višino. V mesecu maju prihodnjega leta je zamenjala slog skakanja, pričela je skakali tako imenovani »osborne«.
No, in tako sem o trenutku, ko sem stopil čez domači prag, prišel do prepričanja, da je sicer Čeng Feng Jung odlična skakalka, da pa ne bo nikoli svetovna rekorderka
Dva meseca kasneje pa sem doživel precejšnje presenečenje. Bil je temačen deževen dan. Nikogar ni bilo na stadionu o Pekingu, razen deklice, ki je v severovzhodnem kotu igrišča skakalo v višino. Seveda me je zanimalo, kdo je to. In ko sem prišel bliže, sem videl, da je moja znanka Čeng Feng Jung. Letvica je bila na višini 162 cm. Trikrat je poskusila in trikrat ni uspela, predvsem zalo, ker ji zalet ni »še?«. Toda niti malo ni izgubila volje, zopet in zopet je merila zalet in nazadnje ji je tudi uspelo preskočiti letvico. Mislil sem. da bo sedaj zadovoljna prenehala s treningom. Toda. hudo sem se zmolil. Privezala si je vrečico s kilogramom in pol peska na nogo in kakih stokrat z nogo zanihala. Trd trening, zares trd trening, sem si mislil. Povedala mi je, da dela to zalo. da bi ojačila svoje noge.
V tem trenutku pa sem si začel misliti:	kdo ve, toda, Čeng Feng
Jung bo morda res delala čudeže.
In res je prišlo tako. Na moskov-iketn festivalu ji ni šlo in 165 cm je
zmagal v lej dirki do konca sezone?
Pekinški časopisi so 18. novembra odgovorili na to vprašanje, ko so prinesli na prvi strani sliko Čeng Feng Jungove in zapisali v naslov ičeng Feng Jung je podrla svetovni rekord o skoku o višino, ki ga je držala Američanka McDmiel.« Ska-kalkine sanje so postale stvarnost.
To pa ni bil edini rekord, ki ga je dosegla. Med rekordne storitve lahko štejemo tudi njenih nič manj kot 8 skokov čez 170 cm v treh mesecih. Razen tega pa še dejstvo, da je za ? cm preskočila svojo lastno višino. Nazadnje pa je bila tudi po dolgem času zopet azijski atlet, ki je dosegel svetovni rekord. Zadnjega je zabeležil še leta 1956 Japonec Ta jima o troskoku.
Pohitel sem, da čestitam novi rekorderki in da jo vprašam, o čem je skrivnost njenega uspeha.
Smeje sc mi je odgovarjala: »Nobene skrivnosti ni. Velik del mojega uspeha dolgujem vsestranskemu treningu. Prej nisem mogla napravili več kot eno skleco in nisem mogla preteči več kot 500 m. Sedaj mi 15 sklec ni nobena težava več. Moj rezultat o peteroboju je tudi državni rekord, pri čemer sem dosegla naslednje rezultate: 80 m ovire — 12 5, 200 m — 28.7, daljina 5.17, krogla 10.05 in višina 175 cm, kar je dalo 5985 točk.
Zakaj sem tako hitro napredovala po tekmah v Moskvi? Predvsem zato. ker sem tam videla, da imam hudo napako o skoku, ker se o skoku nad letvico prezgodaj tzapiram«, kar je imelo čestokrat za posledico, da sem podirala letvico o zaključnem delu skoka in to predvsem z roko. Spremenila sem tudi svoj zalet. in sicer sem ga skrajšala z 9 na 7 korakov. Zato pa se sedaj zaletavam nekoliKo hitreje.
Ne. smem pozabiti še nekaj. Pisma, ki sem jih dobivala iz oseh delov naše dežele, so mi bila velikanska vzpodbuda pri treningu in na tekmovanjih.«
Ob koncu sem jo seveda povprašal, kaj namerava o prihodnje.
»Precej načrtov imam. Predvsem reden študij na visoki šoli za telesno vzgojo d Pekingu, v atletiki pa bom spremenila slog skakanja. Prešla bom na sstraddle« in upam. da bom v tem slogu dosegla še boljše rezultate. Zaenkrat na ta način ne skočim več kot 160 cm. Kljub temu pa sem si postavila za cilj rezultat med 180 in 182 cm.«
Ta zadnja izjava je več kot presenetljiva. Toda. po tem. kar sem videl, ne dvomim o to. da bo Čeng Feng Jung tudi to uspelo.
Wang Hon-Hung
Jugoslovani bodo
resen in nevaren nasprotnik
Kot je znano, je nogometna reprezentanca Sovjetske zveze zaključila letošnjo sezono s tekmo s Poljaki v Leipzigu, ki ji je dala pravico udeležbe na prvenstvu na Švedskem. Naša ekipa je letos odigrala 8 tekem, od tega 5 kvalifikacijskih. Šestkrat so naši igralci odšli s terenu kot zmagovalci, enkrat je bil rezultat neodločen, enkrat pa so bili poraženi. 24-krat so potresli mrežo nasprotnika, ruska obramba pa je dopustila 4 gole. To vendar ni slabo. Toda, če boste vprašali naše športno občinstvo in same nogometaše, če so zadovoljni z rezultati, bodo odgovorili — da in ne. Da zato. ker so rezultati na splošno dobri, ne pa zato,
ker je skupaj z uspehi bilo tudi nekaj slabih, nezadovoljivih iger.
Takšna tekma je bila predvsem tekma s Finsko v Moskvi. Gledalci so pričakovali lahko zmago olimpijskih šampionov. Bili pa so razočarani. Finci, ki so sicer slabši v tehniki in hitrosti od naših, so že takoj v začetku zaprli igro in naši napadalci zato niso našli zdravila. Zmagali so z minimalno prednostjo. Zakaj?.
(Nadaljevanje na 6. strani)
LETO XIIL
Štev.53 Stran 5
Želimo finale - Jugoslavija: Francija
2e tri leta od znane tekme Francija : Jugoslavija v Lausanni Paul Nicolas in vsi francoski nogometaši nestrpno pričakujejo, da bo udarila »švedska ura«, ki bi utegnila prinesti povračilo za preteklost.
Svetovno prvenstvo 1954 je bilo nekakšen mejnik. Po tem tekmovanju so vsi odgovorni funkcionarji i v francoskem nogometu poskušali izboljšati splošno stanje v tem športu. Prišla je cela vrsta bolj ali manj srečnih potez, tako omejitev uvoza inozemskih igralcev, določitev stalnega državnega trenerja, zmanjšanje dohodkov profesionalnih igralcev itd.
Uspehi po tem niso izostali. Francoska ekipa je začela nizati uspehe in Hannover, Madrid ter Moskva so bila mesta najlepših uspehov.
Ta doba uspehov je bila tesno povezana z uspehi francoskega kluba številka 1 »Reimsa« in njegovih stebrov Jonqueta in Kope.
VZNEMIRLJIVE VESTI
ga bodo sestavljala predvsem srečanja z močnimi inozemskimi ekipami. Za zaključek priprav imamo na sporedu še mednarodno tekmo z zaenkrat še neznanim nasprotnikom. V poštev prihajajo ČSR, Irska, Sev. Irska, Wales, Nizozemska ali Jugoslavija. Vse priprave bodo tekle neposredno do odhoda na Švedsko, to je do 20. ali 21. maja.
GIMO ALI HINDAAS?
Kje se bo utaborila naša ekipa na Švedskem? Paul Nicolas je že obiskal Švedsko in na kraju samem preštudiral položaj. Francozom je znani Gosta Ollander ponudil na razpolago svoj »športni paradiž« Volodalen. Žal pa te ponudbe naj-
rtoviPE
OUdtlOieN DU šport"
T7SWhno&&\'~
Pred približno tremi meseci je Paul Nicolas, nekdaj sam francoski reprezentant, sedaj pa »šef reprezentance«, izjavil: »Moja ekipa za Švedsko je že tu. Najboljši možje kot Jonquet, Marcel, Penverne, Piantoni in Vincent bodo tvorili ogrodje.« Toda, dogodki na igriščih so se obračali drugam. Razširila se je velika bojazen. Prav ti »možje ogrodja« so bili v začetku sezone v katastrofalni formi in selekcio-narji reprezentance so morali poiskati nove nade. V Wiinb!eyu pa šo »stari« krvavo manjkali. Nove sile še niso uspele nadomestiti nekdanjih asov.
»VSTAJENJE« REIMSA
Usoda francoske ekipe na Švedskem je v rokah, ali boljše rečeno v nogah, Reimsa, najboljšega francoskega kluba zadnjih pet let. Celotno moštvo in pa njegovi odlični posamezniki so hitro napredovali, v formi in trenutno je že s.precejšnjo prednostjo na čelu lestice. Paul Nicolas je zadovoljen in upa,, da bodo tako igrali tudi čez približno pol leta, ko bo treba igrati za državno reprezentanco.
KOPA IN BON1FACI
Bivši igralec Reimsa Kopa nam že 15 mesecev hudo manjka v reprezentanci. Zato je naša nogometna zveza že zaprosila špansko zvezo in pa njegov klub Real iz Madrida, da dovolijo postavitev Kope v francosko reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Zaenkrat še pričakujemo odgovor. Prav tako bi nam zelo koristila pomoč Antoina Bonifacija, nekdanjega čudežnega otroka francoskega nogometa, ki igra trenutno v Italiji pri Torinu. Dva igralca takšne vrednosti bi bila res velikega pomena za našo reprezentanco.
DVA DELA PRIPRAV
brž ne bomo mogli sprejeti, ker nogometno igrišče v Volodalenu ne ustreza. Največ verjetnosti je, da se bo Paul Nicolas odločil za Gimo ali pa Hindaas kot »sedež« francoske reprezentance. Vsi upamo, da bo Gimo ali Hindaas bolj srečen za našo ekipo kot sta bila Divonne in Dully v Švici pred tremi leti.
PROČ OD JUGOSLAVIJE!
Ko se spominjamo Švice, se moramo seveda vedno spomniti tudi naše izločitve po jugoslovanskih nogometaših. Kaj pa lahko jugoslovanski nogomet pričakuje na Švedskem? Francoski nogometaši od novembra 1955, ko so uspeli po zaslugi čudežnega gola Piantoni ja v zadnji minuti igrati neodločeno z Jugoslavijo, niso imeli več stikov z jugoslovanskim nogometom. V Franciji pa vemo, da je tudi danes jugoslovansko reprezentanco težko premagati. Ona igra skoraj perfekten nogomet predvsem, če upoštevamo tu tehnično znanje, toda ima tudi hudo napako — neučinkovitost, ki jo, kot kaže, odpravljajo zlasti po zaslugi Miloša Milutinoviča, enega najboljših nogometašev Evrope.
Odhod Vukasa v inozemstvo je bil seveda udarec, podobno kot za nas odhod Kope (oba sta bila soigralca v reprezentanci kontinenta). Toda prepričani smo, da bo Jugoslavija predstavila na Švedskem solidno in izenačeno reprezentanco, ki bo sposobna vznemiriti tudi največje favorite.
Želimo pa si, da se ne bi zopet spotaknili v osmini finala prav proti Jugoslovanom, kot se nam je to zgodilo leta 1954.
Za konec pa še posebno željo: želimo finalno tekmo Franciia : Jugoslavija, ki bi bila v vesel je vsemu svetu.
Jean Philippe Retharker
Kako se bo torej pripravljala naša izbrana ekipa pred svetovnim prvenstvom? »Grand patron« Paul Nicolas je sestavil s tremi trenerji
—	Pibarotom, Batteuxom in Snello
—	program priprav, ki je razdeljen na dva dela. V prvem delu teh priprav bo šlo za psihično in fizično ter seveda tudi taktično pripravo igralcev. Lahko omenim, da so še manjša nesoglasja o načinu igre. Trener Pibarot zagovarja predvsem madžarsko metodo »vse za napad«.. Drugi trenerji pa se mnogo manj navdušujejo za tako izrazito ofenzivno igro.
Drugi del priprav bi lahko imenovali predvsem praktični del, saj
KVALITETNO X#
ČfvNl LO te/vun+it.
ZADOVOLJUJE TUDI NAJBOLJ
ZAHTEVNE KUPCE
Zato v vsako pisarno črnilo „Aero“
Trgovsko podjetje
Steklenina
Ljubljana, Ulova 16
s podružnico v Stritarjevi ulici 6
priporoča uvoženi porcelan
okrasne
porcelanske predmete votlo steklo razne servise okvirje itd,
Vdelava okenskega stekla
MAGNET CHARLES
Londonski list News Cronicle piše, da je pomenil odhod igralca Leedsa in reprezentance VValesa, Johna Charlesa, v Italijo, veliko izgubo v blagajnah angleških klubov, predvsem seveda Leedsa. Novinar Dam-kin je napravil statistiko, ki pove, da je imel Leeds na domačem igrišču v istem številu tekem (10) kot pred letom dni kar 139.884 gledalcev manj. Na tujem pa je pri istih nasprotnikih obisk padel za 65.098 oseb. En sam igralec je torej povzročil padec obiska za več kot 200 tisoč ljudi! Dam ki n je tudi izračunal, da je Leeds že izgubil 15.000 funtov od skupno 70.000, kolikor jih je dobil od Juventusa za Charlesa.
In se izlet v olimpijski Rim
(Nadaljevanje s 5. strani)
Večina objektov je že gotovih ali p a so v zaključni fazi gradnje Od najpomembnejših objektov še niso gotovi le velika Palača športov, kolesarsko dirkališče in plavalni bazen, toda tudi vse to bo do leta 1959 končano. Tedaj bodo namreč v Rimu svetovne študentske igre, ki bodo za CONI nekakšna glavna preizkušnja za organizacijo iger.
Prostor za olimpijsko vas je bil izbran šele nedavno. To vas bodo gradili v predelu Parioli, ki je v bližini olimpijskega centra Foro Italico, kjer je med drugim tudi veliki stadion, plavalni bazen, mala palača narodov, kompleks Acquacetosa ter pomožno igrišče Farnesina. Običajno ga
imenujemo severni center. Južni center pa ima veliko palačo športov, strelski poligon, kolesarsko dirkališče itd. Med tema olimpijskima središčema so dobre prometne zveze, čeprav so sicer s prometom v Rimu velike težave.
Kot že rečeno, je bil prostor za olimpijsko vas določen šele nedavno. Ta zamuda, za katero se je že zanimal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Avcry Brun-dage, je bila nekako nenamenoma povzročena in to zaradi tega, da bi preprečili špekulacije z zemljišči.
Za novinarje bo dobro preskrbljeno. Večina bo nastanjena v moderni zgradbi na Via Aurelia. Ta novinarski center je oddaljen 6 km od sre-
Jugoslovani bodo
resen in nevaren nasprotnik
(Nadaljevanje s 5. str.)
Predvsem zato, ker niso znali prilagoditi taktike novemu položaju. Napadali so pač tako, kot jim jv bilo rečeno pred igro, ko še ni bila znana taktika Fincev. Tudi malo preveč samozavesti smo opazili. Prav zaradi tega se naša ekipa tudi ni v tolikšni meri trudila, kot bi bilo potrebno. Čisto nekaj drugega pa sc je zgodilo na tujem terenu v Helsinkih, kjer smo nastopili v glavnem z istim moštvom. Naši so izbrali pravilno taktiko, zelo so se trudili in rezultat je bil nazadnje rekorden, 10:0.
Toda te požrtvovalnosti, tega ognja zopet ni bilo v drugem srečanju s Poljaki. Po našem mnenju je predvsem to pripeljalo do poraza. Tretje srečanje je namreč spet pokazalo, da so naši dejansko boljši, samo če se dovolj potrudijo.
Po povratku iz Vzhodne Nemčije so reprezentanti nadaljevali v svojih klubih z igranjem državnega prvenstva, ki je bilo zaključeno šele 8. decembra. V decembru in januarju nogometaši 1. lige ne bodo trenirali. V tem času bo večina skrbela za svojo kondicijo, predvsem z izleti na smučkah in drsanjem, nekateri pa bodo tudi igrali hokej.
V februarju in marcu bodo vsi nogometaši klubov I. in II. lige, s tem seveda vsi kandidati za reprezentanco trenirali v dvoranah in sicer
dvakrat tedensko po dve uri. Konec marca pa se bodo preselili na igrišča.
Letošnje državno prvenstvo se je končalo na jugu. Prav tako se bo prihodnje že aprila pričelo v južnem delu države. (V Sovjetski zvezi cesto ne igrajo kompletnih kol prvenstva in včasih je na sporedu tudi le po ena ali dve tekmi na teden. Op. ured.) Prva liga bo igrala prvenstvo do 7. maja in tedaj bodo imeli klubi odigranih 7 do 8 prvenstvenih tekem. Po uspehih v teh tekmah, deloma pa tudi po igri v letu 1957. bodo tedaj izbrali 25 do 30 kandidatov za reprezentanco. Do konca maja bodo kandidati na skupnem treningu in po tern treningu bodo določili osnovno sestavo reprezentance.
V okvir priprav sodijo tudi srečanja z inozemskimi reprezentancami, če bo takšna srečanja dovoljeval organizacijski komite svetovnega prvenstva.
Med kandidate za reprezentanco bodo mimo že znanih igralcev, ki so že večkrat zastopali barve Sovjetske zveze, uvrstili tudi mlade talentirane nogometaše iz moštev II. lige in pa nogometaše iz mladinske reprezentance. Da bi med temi mladimi izbrali najboljše, je bilo že novembra letos odigrano nekaj tekem med reprezentancami. ki so jih sestavljali nogometaši II. lige. Vsi morebitni
K l/C daleč pred osem/?
Ko smo se pred mesecem dni obrnili na številne redakcije znanih evropskih športnih časopisov in revij za novoletne prispevke, smo se nekako mimogrede spomnili tudi na to, da bi lahko istočasno izvedli tudi majhno anketo. Rečeno, storjeno! Prosili smo inozemske redakcije, da nam dajo svoje mišljenje o petih najboljših športnikih v letu 1957. Odgovori so prihajali drug za drugim in danes vam lahko predstavimo najboljšega športnika na svetu za leto 1957, ki se piše tako, kot smo pričakovali, torej Vladimir Kuc. Večina redakcij je sodila, da so letošnji rezultati plavolasega ruskega dolgoprogaša, predvsem pa njegov nov svetovni rekord v teku na 5000 m, vredni več kot uspehi ostalih atletov, plavalcev, smučarjev, avtomobilistov in še vseh ostalih šport-
nikov.
Končno razvrstitev v naši anketi smo napravili vsako prvo mesto oceniti s 5 točkami, drugo s 4 itd. govorijo številke:
1.	Vladimir Kuc (SZ) — atletika
2.	Juan M. Fangio (Arg.) — avtomobilizem
3.	Bob Guttowski (ZDA) — atletika
4.	Alfredo Di Stefano (šp.) — nogomet
5.	Stanislav Jungvvirt (ČSR) — atletika Manfred Germar (N) — atletika
7.	Jurij Stepa nov (SZ) — atletika
8.	Roger Riviere (Fr.) -r kolesarstvo
9.	Jacques Anqnetil (Fr.) — kolesarstvo John Devitt (Avstral.) — plavanje Donald Campbell (VB) — motorni čolni Flovd Patterson (ZDA) — boks
Ceng Feng Jung (Kit.) — atletika
tako, da smo Pa naj spre-
61 točk 29 točk 23 točk 10 točk 9 točk 9 točk 7 točk 5 točk 5 točk 5 točk 5 točk 5 točk
14. Van Steenbergen (Belg.) — kolesarstvo in Recknagel (VN) — smučanje 3, 16. Fraser (Avstral.) — plavanje in Vorobjcv (SZ) — dviganje uteži 2, 18. Haan (Niz.) — plavanje. Rose (Avstral.) — plavanje in Crapp (Avstral.) — plavanje 1.
Posamezne redakcije so glasovale takole:
NEP ŠPORT — Budimpešta: t. Jungvvirt, 2. Kuc, 3. Fangio,
4.	Ampietil, 5. Haan.
ŠPORT ILLUSTKIERTE - Stuttgart: t. Kuc, 2. Germar, 3. Fangio, 4. Anquetil, 5. Rose.
L'EQliIPE — Pariz: 1. Kuc, 2. Guttovvski, 3. Riviere, 4. Devitt,
5.	Fangio.
AGERPRES — Bukarešta: I. Kuc, 2. Di Stefano. 3. Fangio, 4. Patterson, 5. Čeri g Feng Jung.
SPORTMAGAZIN - Niirnberg: I. Kuc, 2. Fangio, 3. Van Steenbergen, 4. Di Stefano, 5. Germar.
KURIER SPORTOWY - Poznan: 1. Fangio. 2. Kuc, 3. Patterson, 4. Di Stefano, 5. Crapp.
DER TSCHECHOSLOWAKISCHE ŠPORT - Praga: I. Kuc,
2.	Fangio, 3. Guttovvski, 4. Di Stefano, 5. Anquetil.
SPORTSMANDEN - Oslo: 1. Kuc, 2. Germar, 3. Guttovvski, 4. Stepanov, 5. Fangio.
WORLD SPORTS - London: 1. Campbell, 2. Guttovvski, 3.
Kur* 4- Fra^pr d Fanirio
DEUTSCHES SPORT-ECHO - Berlin: I. Kuc, 2. Jungvvirt,
3.	Recknagel, 4. Guttovvski, 5. Ceng Feng Jung.
SOVJETSKIJ ŠPORT - Moskva: t Kuc. 2. Stepanov, 3. Guttovvski. 4. Vorobjcv, 5. Ceng Feng lurig.
GAZZETTA DELLO ŠPORT - Milano: 1. Kuc. 2. Guttovvski, 3. Devitt. 4. Riviere, 5. Stepanov.
POLET — Ljubljana: 1. Kuc, 2. Fangio, 3. Guttovvski, 4. Ceng Feng Jung, 5. Riviere.

dišča mesta, 9 km od južnega olimpijskega centra, 7 km od severnega centra, 27 km od jezera Albano, kjer. bodo tekme v veslan ju ter 235 km od prostora, kjer bodo jadralne tekme. Kot je znano, namreč ta tekmovanja ne bodo v Rimu niti ne v bližini olimpijskega mesta, ampak v Neaplju.	Furio Lettich
kandidati so dobili natančen načrt za priprave v zimskem času.
Sekcija za nogomet (najvišji organ v rangu nogometne zveze, Op. ured.) je načelno proti daljšim skupnim treningom, zato bo skupni trening pred odhodom na Švedsko trajal samo 3 tedne.
Lahko trdimo, da bodo moštva Anglije, Madžarske, Sovjetske zveze in Jugoslavije velika konkurenca nogometašem Brazilije, Argentine in Paragvaja. Vsaka prognoza pa bo lahko ovržena na zelenem polju v Stockholmu po katerem koli moštvu. Nekaj je jasno. Borba za častni naslov svetovnega prvaka in tl zlatih medalj bo uporna in na tem prvenstvu bo zmagala največ ja izmed velikih ekip.	J-	Žiljajev.
Načrtne v priprave v CSR
Težke kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstoo so za nami in sedaj se lahko popolnoma posvetimo pripravam. Vsake 4 tel a so uprte oči ljubiteljev nogometa vsega sveta o kraj. kjer igrajo svetovno prvenstvo. Pri nas se Se oedno spominjamo drugega svetovnega proenstva. ki je bilo leta 1914 v Italiji in kjer se je naSa reprezentanca uvrstila o finale tn Sele po podaljšku z 1:2 izgubila proti Italiji zlati pokal Julesa Rimela. Tedaj smo imeli odlično moStvo in ime slavnega vratarja Františka Planičke ie danes pozna oes svet. Kasneje smo se udeležili Se prvenstev 1918 in 1954. vendar brez posebnega uspeha.
Naša pot o finale prvenstva 1958 ni bila pretežka, čeprav sta nam bili ekipi Vzhodne Nemčije in Walesa veliki neznanki, saj se t nogometaši leh držav nismo dotlej še nikoli srečali. Začeli srno slabo in n Cardiffu izgubili z 0:1. Vsa ostala srečanja pa so se, kol ie oesle. končala z zmago naše reprezentance in tako smo si zagotovili švedski vizum.
Prva etapa svetovnega prvenstva je torej za nami, sedaj pa se pričenja najtežje delo
__ dejanska priprava za svetovno prvenstvo.
Lahko ml oerjamete, da imajo trenerji reprezentance dela čez glavo S pomočjo tre-nerjeo ligaških klubov so napravili podroben načrt priprav in preglednih tekem ne bo manjkalo. čeprav je o načelu le znano moštvo, ki naj bi zaslopalo našo državo na Švedskem. Na teh tekmah bodo tmeii pri-
PRAHA 11, POftlČ 12 TSCH ECHOS L O W A K E l
ložnost, da se izkažejo in nor ati jo med kandidate predvsem mladi igralci. V pripraoe za svetoono prvenstvo sodi tudi ekspedicija o Egipt, kjer bomo dali predvsem novim branilcem in krilom možnost, da se izkažejo. Po ornitoi v domovino bo posebna komisija določila 40 igralcev, ki se bodo pripravljali najprej pod vodstvom svojih klubskih trenerjev v klubih. Kriterij za določitev o reprezentančni kader bo trenutna forma o državnem prvenstvu in stopnja igralčeve telesne pripravljenosti.
Naša reprezentanca je po dolgem iskanju našla osnooni kader igralcev In sistem igre, ki ustreza značaju Ceha. Povprečna starost naše reprezentance je zaenkrat 26 let. O sestavi izbrane ekipe lahko rečemo, da ima zanesljive vratarje in odlično ostro obrambo. Pečen problem pa je sestava napadalne vrste. Imamo sicer vrsto tehnično odlično podkovanih napadalcev tBoronička, Pešek. Mo-raočik), toda vsem po vrsti manjka hiter in oster strel brez daljšega >nameščanja« Žoge. Nedavno sem o tem govoril s Františkom Planičko. ki je potrdil moje mnenje, da bo treba v asu posebnih priprav posvetiti predvsem napadalcem največ pozornosti in istočasno iskali tudi nove talente.
Ne bi želel daiati natančnejših prognoz o možnostih naše reprezentance na Švedskem-Naš uspeh bo v veliki meri odvisen od nate pripravljenosti. Vemo le to, da se bodo naM igralci z vsemi silami borili, da bi častno zastopali ugled našega nogometa. Tudi vprašanje o favoritih je težko Osebno sem mnenja, da bodo Južnoamerikanci in Anglež zopet enkrat najtrši oreh za vsakogar. Obema finalistoma svetovnega prvenstva o Svtd ne pripisujem oelikih možnosti na uspeh-Psi srno bili vsaj posredno priče precej*-njemu nazadovanju Madžarov in dobesedno katastrofalnim neuspehom reprezentance Z** hodne Nemčije,
Ob tej priložnosti telim jugoslovanski enoj-storici mnogo uspeha. Lahko trdim, da va** predstavniki še oedno sodijo med najbolj*0 o Evropi in da ne bodo potovali na Švedsko brez možnosti na uvrstitev n »zgornji dom*'
Dr. Ctibor Rybar
Novoletna nagradna križanka »Skok v novo leto"
.Iv.v.v.v
p«.
Ufe •


Vodoravno:	1. priljubljeni letni
šport, 8. slovenski športni list, 12. ! tekmovalec pri smučanju, 13. znan slovenski 'smučarski skakalec, 17. prostor v dvorani, 19. znana krema za zobe, 20. drža pri vadbi na orodju, 21. avtonomna pokrajina, 23. prvi antični letalec, 23. kemična prvina, 26. steze, 27. kratica za »slovenski«, 28. predlog, 30. vsak človek ga ima, 31. kratica za športno društvo, 32. slovesna pesnitev, 33. oblika pomožnega glagola, 34. pripadnik britanskega naroda, 35. ime znanega slov. košarkarskega sodnika, 36. letoviški kraj pri Opatiji, 37. znamka pri nas popularnih avtomobilov, 38. športna panoga, 40. vriskanje, 43. priimek znane slovenske atletinje, 46. oblika glagola tkati, 47. pomožni glagol, 48. junaška pesem, 50. v morje segajoči del zemlje. 52. iglasto drevo, 53. nevarna plazilka, 55. kratici imena slovenskega pisatelja, 56. ad acta, 57. elektro-kardiogram, 58. števnik, 59. atletski klub, 61. povratni zaimek, 62. ljudski odbor, 64. ime državnega prvaka v metu krogle, 67. tekmovalni čoln, 69. živali pri konjskem športu, 71. del smučarske skakalnice,
72.	vojaško borbeno vozilo, 73. strogi center pri streljanju, 75. največje veselje športnih navijačev, 78. izgorki v dimniku, 79. »ta« v hrvatskem jeziku, 80. priljubljena hrana v planinah, 81. kegljaški klub, 83. umetniško (Telo, 85. del tedna, 86. predlog, 87. telovadno orodje, 88. grška črka, 89. Znamka avtomobila, 91. TK narobe, 92. žensko ime, 93. hangarji na letališčih, 95. poziv, 97. vzdevek znanega košarkarja Ljubljane, 98. slovenski smučarski skakalec, 99. slovenski predstavnik v conski ligi, 101. strmo leteti z letalom.
Navpično: 2. kratici imena znanega slovenskega športnega novinarja, 3. podredni veznik, 4. oblika glagola »vadim«, 5. glasbeni pojem, 6. »lan« narobe, 7. Joža Čop, 8. športnik, ki se ukvarja s planinstvom, 9. glej 62. vodoravno, 10. moško ime, 11. atletska disciplina (množ.), 13. važen del noge, 14. sitna žuželka, 15. romanski spolnik, 16. kraljica športa, 18. del roke, 20. brez nje ni mogoče plavati, 22. evropska prestolnica, 24. ocena. 26. zvok pri streljanju, 27. začetek tekmovanja, 29. Državne elektrarne Slovenije, 33. barva, 38. naziv mariborskega teniškega kluba, 39. števnik, 41. kratica za »suma«, 42. učinkovit udarec pni boksu, 44. najboljši slovenski športnik v letu 1957, 45. rekvizit pri kegljanju, 47. borbeni šport. 49. slikarsko delo, 51. kazalni zaimek, 32. kratice znanega slovenskega športnega novinarja, 54. pri-trdilnica, 55. živalski glas, 60 zasilni m ost, 63. nadarjen športnik, 65. kratica za glavni odbor, 66. barva, 67. kajakaški čoln. 68. nikalnica, 70. skrajšano žensko ime, 71. predlog,
73.	rekvizit pri namiznem tenisu, 74. z njo merimo čas, 76. brez njega ne vidimo, 77. drevo, 80. kopalcem priljubljena reka na Gorenjskem, 81. telovadno orodje, 82. kraj v Slovenskem Primorju, 84. vzdevek Brani-kovega trenerja, 87. del nogometnega igrišča, 90. brez njega ni drsanja, ^2. kratica za Društvo novinarjev, 93. strelski rekvizit, 94. žensko ime, 96. ljudska republika, 98. kratici ime-
na slovenskega politika, 99. slovenski namiznoteniški igralec.
Posebna komisija bo pregledala vse križanke in bo med tistimi, ki bodo križanke pravilno rešili, z žrebom določila 3 srečne dobitnike. Prva nagrada znaša 1500 din, druga 1000 din, tretja pa 500 din. Zadnji rok za oddajo križank, ki jili pošiljajte na naslov: uprava »Poleta«, Ljubljana, Cankarjeva 4, je torek, 7, januarja 1958.
mednarodne
• •
Pred nami je koledar važnejših med-narodnih smučarskih prireditev v sezoni 3 857/1958. Iz tega obširnega spiska bomo °bjavili najvažnejša tekmovanja. December: 29. Oberstdorf — avstrijsko-nemška skakalna turneja, 29. Chamonix — skoki, 30. Megeve — skoki, 31. Les Contamines ' &koki, januar: 1. Garmisch avstrijsko-nemška skakalna turneja. 1. La Clusaz — skoki, 4. Alpe de Huez — pokal Livacic telpske), 4. Simmering — teki, 5. Inns-ruck —- a strijsko-nemška skakalna tur-5. Oslo — tek 15 km, 5. Bled — teki, 6' Adelboden, 6. Bischofshofen — avstrij-s'konemŠka skakalna turneja, 8. do 10. ^rindelvvald — žensko tekmovanje, 11. d° 12- Wengen — Lauberhornrennen, 11. 12. Le Brassus — teki in skoki, 11. 12. Sczyrk — skoki, 14. Villars — sla-nm na 4 progah, 17. do 19. Kitzbuhl — tiahnenkammrennen, 17. do 18. Megeve P°kal Emile Allais, 18. do 19. Gortina ~~ Pokal Eli o Golli, 18. do 19. Kouvola — teki in skoki, 26. Saalfelden — velesla-°m’ februar: 1. Ljubljana — skoki, 2. ° 8- Badgastein — svetovno prvenstvo a3P»ke discipline, 2. Maribor — skoki, 8.
les Bains — pokal Karrikala, 9. Garmisch — pokal Kongsberg, 11. Gardist, h — slalom, 12. do 16. Oberhof — teki n skoki, 14. do 16. Madonna di Campiglio ' re* 14. Davos Parsen — derby, 15. rynica — ženske tekme, 16. St. Moritz 7* sk°ki, 21. do 23. St. Moritz — beli Oh^’ 21'~-23, Chamonix — velika nagrada cnamonixa, 23. Falun — skoki, 23. Kranj-® a gora —- alpske, 28. Polana — alpske, *ec: i. <t0 9. Lahti — svetovno prven-nVo ktesične discipline, 2. Pon te dl Leg-0 skoki, 7. do 9. St. Anton — kanda-ar» 13. do 16. Holmenkollen, 14. do 15, ermatt — Gornergrat derby, 14. Hara-
šov — teki in skoki, 15. do 16. pokal Ja-horine, 16. Kuopio — skoki, 17. do 20. Zakopani — teki in skoki, 21. do 23. Etna, 22. do 23. Nuria — alpske, 22. Aro-sa — Dreigpfelrennen, 22. do 25. Visoke Tatre — nagrada Slovaške, 23. Feldberg — skoki, 23. Planica — skoki, april: 5. A bet on e — Čopa Femnina, 6. Plata k — veleslalom.
Davisov pokal ostane v Avstraliji
V četrtek se je v Melbournu pričelo odločilno srečanje letošnjega Davisovega pokala med teniškima reprezentancama Avstralije : i ZDA. Kot je bilo pričakovati, si je Avstralija že po dveh dneh zagotovila to naj večjo teniško trofejo zopet za leto dni. Strokovnjaki so si bili edini v tem, da Amerikanci ne bodo mogli nuditi resnejšega odpora odličnim igralcem petega kontinenta. Zato je pravzaprav še presenetljivo, da sta Avstralca Anderson ln Cooper dobila prve dve posamezni partiji šele po ogorčeni borbi v petih nizih. Anderson je premagal Mc Kaya s 6:3, 7:5, 3:6, 7:9 ln 6:3. Cooper pa Seixasa s 3:6, 7:5, 6:1, 1:6 in 6:3. Srečanje dvojic, ki je bilo že odločilno, pa je prineslo zmago Avstralcema Andersonu in Rose ju nad Seixasom in Mc Kayem s 6:4, 6:4 in 8:6. Obe zadnji posamezni srečanji sta seveda samo še formalnost, saj si je Avstralija že zagotovila končno zmago.
Boksarska reprezentanca Vzhodne Nemčije je v Berlinu premagala Izbrano ekipo romunskih boksarjev z 12:8. Srečanje B reprezentanc istih držav v Bukarešti pa se je končalo neodločeno 10:10.
Nogometna prvenstva evropskih držav
Anglija — XXIII. kolo: Arsenal : Sun-derland 3:0, Aston Vlila : Birmingham 0:2, Bolton • Luton 1:2, Burnley : Portsmouth 3:1, Chelsea :	Tottenham 2:4,
Leeds : Blackpool 2:1, Manchester U. : Lelcester 4:0, Newcastle : West Brom-wich 3:0, Preston : Nottingham 2:0, Sheffield : Manchester C. 4:5, Volverhamp-ton : Everton 2:0. vrstni red: VVolver-hampton 37, West Bromwich 29, Preston 27, Manchester U. 27, Manchester C. 27, Luton 26, Arsenal 25, Nottingham 24, Bolton 24, Tottenham 23, Burnley 23, Cheal-sea 23, Blackpool 22, Everton 22, Birmingham 21, Portsmouth 18, Leeds 18, New-castle 17, Sunderland 17, Aston Vlila 16, Sheffield 13, Leicester 13.
Francija — XVIII. kolo: Lyon : Reims 1:2, Sochaux : Lens 0:1, Monaco : Be-ziers 2:0, Nimes : Racing 0:1, Toulouse : St. Etienne 2:3, Lille : Aleš 1:0, Sedan : Valenciennes 2:1, Angers : Nice 2:1, Marseille : Metz 2:2, vrstni red: Reims 28, Monaco 23, St. Etienne 23, Lens 22, Racing 21, Nimes 21.
Italija — zaostale telcme: Lanerossl : Genoa 3:3, Sampdorla : Internazionale 0:2, Alessandria : Napoli 0:0, vrstni red: Juventus 21, Fiorentina 20, Padova 18, Roma 18, Napoli 17.
Španija — XIV. kolo: Valencia : Granada 3:1, Jaen : Saragossa 3:0, Sociedad : Cel ta 1:1, Bilbao : Valladolid 1:0, Las Palmas : Sevilla 5:1, Gljon : Espanol 2:0, Barcelona : Osasuna 3:0, Real : Atletico 0:0, vrstni red: Real 21, Atletico 19. Barcelona 19, Cel ta 18.
V	Argentini so zaključili letošnje prvenstvo. Končni vrst red je naslednji: River Plate 46, San Lorenzo 38, Racing 34, Boca Juniors 34, Sarsflelds 34 itd.
V	prvenstvu Urugvaja je v vodstvu Nazional e 24 točkami pred Penarolom 20 ln Depensorjem 17.
V	osmini finala švicarskega nogometnega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: Bellinzona : Blel 1:0, Grass-hoppers : Chiasso 1:1, Grenchen : Fri-bourg 5:1, Lausanne : Servette 2:1, Leng-nau : Bern 2:1, Lugano : Thun 1:1, Urama : Luzern 3:1.
Argentinsko moštvu Indipendente iz Buenos Airesa je doma premagalo dunajsko Vicnuo s 6:1.
Francija:Bolgarija 2:2
V	sredo sta se v Parizu pred 40.000 gle-
dalci srečali nogometni reprezentanci Francije in Bolgarije. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:0), kar ni najboljše spričevalo za Francoze. Začetka so domačini ostro napadali in v 11. minuti po Wisnieskem dosegli vodstvo. Proti koncu prvega polčasa so Bolgari nekoliko spremenili taktiko in krenili v protinapad. V 65. minuti je Dijev iz neposredne bližine izenačil, komaj dve minuti kasneje pa so bili Francozi zopet v vodstvu po zaslugi Douisa. Končni rezultat je bil dosežen v 76. minuti, gol pa je dosegel po odlični solo akciji Nestor ov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:	Francija:	Colonna, Kaelbel,
Jonquet, Lerond, Pen verne, Cahuzac, Wisnieski (Mekluofi), Douis, Bruey, Pian-toni, Vincent, Bolgarija:	Dervenski,
Rakarov, Manolov, Kobačev, Božgov, Ne-storov, Dijev (Dimitrov), Ilijev, Pana-jotov, Janev, Kolev,
V	zadnjih dneh je bilo odigranih tudi večje število prijateljskih mednarodnih tekem, ki so dal. naslednje rezultate: Reggiana : Lokomotiva (Zgb) 2:1, Crvena Zvezda : Monaco 3:1, Barcelona : Wiener Sportklub 4:1, Palermo : Simmering 3:3, Rouen : WAC 1:1, Fedit : Vojvodina 2:4, Modena : Vojvodina 2:2, Rotation (Leipzig) : Dinamo (Zgb) 0:3, Rapid (Harlem) : Partizan 1:1, Motoryena : Dinamo (Zgb) 2:2, Vorvvarts (Berlin) : Velež 0:4, Espanol : A -strla (Dunaj) 5:2, Surabaya : Wacker 0:2.
Španska nogometna zveza je sporočila francoski nogometni zvezi, da bo Real iz Madrida dal francoski reprezentanci na razpolago za svetovno nogometno prvenstvo svojega napadalca Ravmonda Kopo.
6:3, 0:6 in I3:llv potem pa še McKay Coo-perja s 6:4, 1:6, 4:6, 6:4 in 6:3. Končni rezultat je torej 3:2 za Avstralijo, pri čemer so imeli Avstralci mnogo več težav kot so pričakovali strokovnjaki.
V	Davosu se je pričelo tekmovanje v hokeju na ledu za pokal Spengler. V prvi tekmi je Milan - In ter premagal Tigrene iz Osla z 9:3.
V	petek se je v Bologni pričel mednarodni košarkarski turnir, ki se ga udeležuje tudi zagrebška Lokomotiva, ojačena z igralcem OIympije Kristančičem. V prvem srečanju je domači Virtus premagal Lokomotivo z 79:50. Kristančič je bil najboljši med domačini in je dosegel 15 točk. V drugi tekmi je Spar-tak iz Brna premagal Fenerbakče iz Carigrada z 72:70. V nadaljevanju je Spariak premagal Lokomotivo z 82:61, Virtus pa Fenerbakče z 85:36.
Loi ostal evropski prvak
V	Milanu sta se v borbi za naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije pomerila dosedanji prvak, Italijan Duilio Loi in francoski izzivalec Felix Chiozza. Skoraj v vseh rundah je bil Loi boljši nasprotnik in je zmagal dokaj visoko po točkah. Italijan je sedaj že trt leta evropski prvak in je že sedemkrat uspešno branil svoj naslov.
V	Londonu so podpisali pogodbo za srečanje za naslov prvaka Evrope v težki kategoriji med dosedanjim prvakom kot profesionalcem, še ne premaganim Švedom Ingemarjem Johanssonom, in uradnim izzivalcem, Angležem Joem Er-sktnom. Borba bo 14. februarja v Stockholmu ali Goteborgu.
Avstralija : ZDA 3:2
Zadnji dan finalnega srečanja za Davisov pokal je prinesel uspeh Ametikancem. Najprej je Seinas premagal Andersona s 6:3, 4:6,

Smelo v leto 19581
(Nadaljevanije s 1. strani)
H Osnovno, česar ne smemo izgubiti izpred oči, je skrb, da telesna vzgoja zajame čim širše plasti naše mladine. To pa bomo dosegli, če bomo vsebino in 6blike telesnovzgo j nega dela v naših društvih kar najbolj približali potrebam, željam in razpoloženje mladine, če bo naša dejavnost tako vsestrana in pestra kot so široke želje in pestro razpoloženje onih, ki naj jim bo telesna vzgoja prvenstveno namenjena. V tej orientaciji nam prihod j e leto ne bo treba »prebijati ledu«, saj bo dovolj, če bomo smelo sledili izkušnjam številnih partizanskih, športnih in ostalih društev, ki jim je množičnost in vsestranost osnovno vodilo v njihovem delu.
Ce ugotavljamo, da v družbi korenini interes za telesno kulturo, potem je prav, da poleg nalog, ki jih imajo naša društva, postavljamo na svoje mesto obveznosti vseh tistih činiteljev, ki jim je 'družba poverila skrb za neposredno izvrševanje telesne vzgoje.
B Največkrat govorimo o šoli in ugotavljamo, tla bomo morali storiti še mnogo, da bo šola kot celota, začenši od osnovne navzgor, sistematično, odgovorno prilagojena potrebam in psihi mladine ter času, izvrševala svojo funkcijo pri telesni krepitvi mladine. Danes šola ne stori dovolj, da bi mladini — zlasti delavski in kmečki — privzgojila smisel in občutek nujnosti za njeno udejstvovanje v telesnovzgoj nih organizacijah tudi po prenehanju šolanja. Vzroke ža to večkrat ugotavljamo, vendar doslej ne bi mogli trditi, da smo na tem področju krenili naprej. Pomanjkanje Učiteljev telesne vzgoje po šolah je eden osnovnih problemov, s katerimi se Ukvarjamo. Zato nam je toliko bolj nerazumljiv ukrep Sveta za šolstvo o ukinitvi' tečajev, v katerih so se doslej usposabljali učitelji osnovnih šol za poučevanje telesne vzgoje. Tudi izdatnejša pomoč sposobnih in požrtvovalnih vaditeljev »Partizana« in športnih društev bo dobrodošla, da bo telesna vzgoja v šolah dobila tisto mesto, ki ji pripada.
B Se eno, za razvoj telesne kulture zelo važno vprašanje, ki ga bomo v prihodnjem letu morali smeleje reševati. Sredstva in objekti, ki so namenjena za razvoj telesne
kulture, se morajo podrediti temu, da služijo ciljem vsestranost! in množičnosti telesne vzgoje. Telovadni ali športni prostor kateregakoli društva naj ne bo last le društva samega, marveč naj postane družbena lastnina in naj bo na razpolago vsem, ki se žele telesno vzgajati. Tudi vsa denarna sredstva, ki so namenjena telesni kulturi, se naj porazdelijo tako, da bodo lahko služila podpiranju telesne vzgoje v celoti, brez kakršnekoli diskriminacije in klubaških navdihov. To zamisel moramo slej ko prej uresničiti, če hočemo podreti žično * ograjo, ki često prav zaradi tega nastaja med posameznimi društvi. Podpreti in uresničiti moramo zahtevo, da se vsi telesno vzgojni objekti podružabijo in odprejo za vse, ki se žele udejstvovati na kateremkoli področju telesne kulture.
H Ne moremo mimo, da ne bi pripisali odgovorne vloge za razvoj telesne kulture vsem političnim in družbenim organom, predvsem pa ljudskim odborom, delavskim svetom in tistim organizacijam, ki zbirajo mladino. Dolžnost vseh teh organov — tudi zborov v o Iličev — naj bo v tem, da ob spoznavanju nujnosti, potrebe in koristnosti telesne vzgoje ustvarjajo in zagotavljajo takšne in tiste pogoje — tako materialne in kadrovske kot politično-organizacijske — ki naj omogočajo čim širšemu krogu mladine in ostalim državljanom ukvarjati se s telesno aktivnostjo in jih k temu vzpodbujajo ter usmerjajo. Tematika s področja telesne vzgoje naj najde mesto tudi na sejah ljudskih odborov, delavskih svetov, upravnih odborov kmečkih zadrug, šolskih odborov in političnih organizacij, pa tudi na . zborih volivcev, saj so vprašanja telesne kulture najtesneje povezana z zdravjem in splošno vzgojo vseh naših ljudi.
B Naši društveni delavci, ki v nelahkih pogojih posvečajo ves svoj prosti čas razvoju telesne kulture, bodo prav gotovo nosilci in organizatorji sistematičnega dela na tem področju ter pobudniki vseh ukrepov, ki bodo v prid širokemu razmahu in razvoju telesne kulture pri nas.
Čestitamo vsem telesnovzgoj nim delavcem, športnikom in telovadcem z željo: smelo v leto 1958!
„Rekorder«dvoživka"
POKALNI ŽENSKI TURNIR V KOŠARKI
5. januarja 1958 bo v Ljubljani v telovadnici »Partizan« — Ilirija pokalni ženski turnir v košarki. Nastopile bodo naslednje ekipe: Ljubljana, Jesenice, Olimpija, Branik, Svoboda, Odred, Celje, Rudar in Triglav. Predtekmovanje bo v treh skupinah, zmagovalne ekipe skupin pa bodo igrale vsaka z vsako.
ZBOR SODNIKOV
12. januarja 1958 bo ob 10 uri v prostorih Športno zveze Ljubljana, Likozarjeva ulica $ skupščina odbojkarskih sodnikov Slovenije. Za ljubljanske sodnike je udaležba obvezna.
PLENARNI SESTANEK NOGOMETNIH SODNIKOV
Pod z Vez a nogometnih sodnikov Ljubljane obvešča vse: svoje člane, naj se zanesljivo udeležijo plenarnega sestanka, ki bo v petek 3. januarja 1958 ob 19.30 uri v prostorih SZS v. Likozarjevi ulici 9. Udeležba je strogo obvezna!
Naročajte se na
POLET,,
Bilo je na nedavnem polfinalnem tekmovanju dvigalcev uteži za pokal FLRJ v Ljubljani. O tem smo že poročali v prejšnji številki, pa vendar se nekoliko povrnimo nazaj in se ustavimo ob novem rekorderju Zvonku Bezjaku. Lahko bi mu rekli, da je to »rekor-der-dvoživka«, kajti ni mu dovolj, da je zablestel samo v atletiki pri metu kladiva, temveč se je močno zagrizel tudi pri dviganju uteži, kjer je dosegel hkrati dva nova tir,žavna rekorda.
Zanimiv je bil kratek razgovor z njim po tej prireditvi.
»Kako združujete obe panogi?« smo ga pobarali.
»Brez dvoma mi je glavna panoga met kladiva, toda ko je v naši domovini bival olimpijski zmagovalec Connolly, mi je prijateljsko svetoval, naj se krepko oprimem tudi dviganja uteži, ki izredno koristi pri metu kladiva. Sicer pa dvigam uteži že od svojega 16. leta dalje.«
>Tn kaj menite storiti v novem letu?«
»Brez dvoma sem pripravljen, da bi se ponovno spoprijel z rekordi v atletiki in dviganju uteži. V metu kladiva bom verjetno dosegel znamko 67 ra, v dviganju uteži pa nov državni rekord težke katergorije okrog 360 kg.«
Prav radi mu verjamemo, kajti ko smo si ogledovali njegovo zares atletsko razvito po-
Tomaševic spet pri Odredu
v soboto 8.0 nogometaši Odreda dvoma _tudi v prihodnje dosegali po več letih doživeli lepo pre-se- zadovoljive uspehe, nečem je. Vodstvo tega kluba je Odred je dobil _ spet novo okre-namree znova sklenilo pogodbo z pite v med vratarji, fe ■dtm-je podan ami.m trenerjem Tomaševiičem. da pisal pristopnico za NK Odred dobo v bodoči sezoni opravljal tre- sedanji vratar Slovana Zabjak un nerske posle pri ligaškem moštvu, tako bo imel Odred prav v vratarka r se bo pri kvaliteti igralcev vse- jih najmočnejšo udarno sito. Kon-
1--- med njimi bo namreč zelo
kakor precej poznalo. Spornim jamo se namreč njegovega prav uspešnega dela, ko je bil Odred še v II. zvezni liigi in je po trenerjevih navodilih privzel zelo dober sistem nogometne igre. Če ga bodo igralci Odreda ubogali, potem bodo brez
RECKNA6EL daleč pred vsemi
Prvo večje letošnje tekmovanje smučarskih skakalcev je bilo v vzhodnonemškem kraju Oberhof. Na domači skakalnici je bil daleč najuspešnejši planiški junak Helmut Recknagel, ki je s skokoma 72 in 70.5 m dosegel 224 točk. Drugi je bil Bolkart (ZN) 221.5, tretji pa Tsakadze (SZ) 210. Skupno je nastopilo 66 tekmovalcev iz vzhodne in Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Poljske, CSR in Avstrije.
Na mednarodnem tekmovanju v skokih na olimpijski skakalnici v St. Moritzu je zmagal Švicar Dascher z 227 točkami in skokoma 68 in 68 m. Drugo mesto si je priboril Italijan Zandanel.
Italijanski smučarski tekači so imeli svoje prvo tekmovanje na Pa s so Rolle. Na 15 km dolgi progi je zmagal De Flo-rian v času 54:11 pred De Dorigom 54:28, Fattorijem 54:33 in Canollijem 54:42.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ITALIJA — XV. KOLO: Atalanta ■ Ales-sandria 1:1, Cenoa : Torino 1:1, Jnventus : Sampdoria preložena, Lanerossi : Bologna 3:2, Milan : Fiorentina 2:1, Napoli : Udinese 3:2, Roma : Internazionale 0:1, Spal : Lazio 3:0, Verona : Padova 1:1. Vrstni red: Juventus 21, Fiorentina 20, Napoli 19, Padova 19, Roma 18, Alessandriia 17, Lanerossi 16, Internazionale 16, Verona 15, Bologna 14, Lazio 13, Torino 13, Spal 13, Sampdoria 12, Udinese 11, Milan 11, Genoa 9, Atalanta 9.
Mednarodna nogometna zveza je potrdila datuma za izločilni tekmi svetovnega prvenstva med Walesom in Izraelom. Prva bo 13. januarja v Tel Avivu, druga pa 5. februarja v Cardiffu.
FRASERJEVA v dobri formi
Svetovna rekorderka v plavanju na 100 m prosto, Avstralka Davvn Fraser, je že spet v zelo dobri formi. V Sydneju je preplavala 100 m prosto v času 1:04.1, še boljši pa je njen rezultat na 55 y prosto 28.6. Oba rezultata je dosegla v 55 yard-skem bazenu.
Na plavalnem tekmovanju v Marseillu se je najbolj izkazal francoski plavalec hrbtnega sloga Christophe, ki je 100 m hrbtno preplaval v času 1:05.0.
Zadnje kolo jesenskega dela košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate:	Benelli :	Varese 71:64,
Cantu : San tip as ta 72:59, StellaAzzurra : Pavia 64:56, Motomorini : Roma 64:42, Simmenthal : Virtus 66:58, S točk : Livorno 75:40, vrstni red: Simmenthal 22, Virtus 21, Cantu 19, Benelli 18, Santipasta 18, Motomorini 16, Varese 16, S točk 16, Stella Azzurra 15, Pavia 13, Roma 12, Livorno 12.
V Budimpešti sta se pomerili mladi telovadni reprezentanci Italije in Madžarske. Madžarska ekipa je zmagala z 374.75 : 265.55 točke. Med posamezniki je bil najuspešnejši Madžar Csanyi, ki je zbral 57.40 točke.
Prvenstvo Zahodne Nemčije v hokeju na ledu igrajo letos v dveh skupinah. V severni skupini je trenutno v vodstvu Mannheim s 14 točkami pred Krefelder EV 12, in DUsseldorfom 11, v južni pa vodi Riesserse s 16 pred Fussenom 16 in Bad Ttilzom 12 točk.
Po povratku iz Pariza, kjer je igrala s Francijo, se je bolgarska nogometna reprezentanca ustavila še v Bruslju, kjer je premagala belgijski klub Anderlecht z 2:1.
VRHNIŠKI STRELCI OB OBRAČUNU
Vrhniška strelska družina je imela v petek svoj občni zbor, tki je pokazal, Ra so bili člani z odborom vred zelo aktivni zlasti v minulem letu. Organizirali so številna tekmovanja, sodelovali pa so tudi na pohodu ob žici okupirane Ljubljane i;n v tekmovanju za »zlato puščico s. ObLO iin SZDL sta pokazala precejšnje razumevanje za- težave strelcev, ki* jih vrhniški strelci tudi imajo. Podprla sta jih finančno in moralno, strelci pa so se dogovorili, da bodo mnogo bolj intenzivno delali na tem, da bi vkl jučili čiiirn več mladincev. Pomanjkanje mladincev in žensk v strelski družini je namreč precejšnje. Želijo si tudi boljšega strelišča a in seveda zimskih prostorov za streljanje z zračno puško. Pripraviti bodo precej tekmovanj, utrdili disciplino din izboljšali svoje delo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kranjc. T. K.
ŠPORTNIKI POZOR!
Novoletna športna oddaja Radia Ljubljana bo na sporedu v četrtek, 2. januarja 1958 ob 11.00.
70 minut za prijatelje športa!
Pred mikrofonom se bo zvrstilo okrog 90 športnikov!
kurenea huda.
In še ena novost pri Odredu. Disciplinski odbor NSZ je te dni kaznoval vodstvo Odreda s 50.000 din kazni zaradi tega, ker je le-ta v republiškem finalu za pokal FLRJ nastopil s kvalitetno zelo slabim moštvom. Kazen je sicer zelo huda, toda tudi precej vzgojna, da bi se takšni primeri ne ponavljali.
Tudi ŽNK Ljubljana si je nekoliko okrepil svoje vrste. V klub je pristopil dosedanji talentirani krilec Grafičarja Kožuh, ki bo lahko uspešno posegal v borbo na zelenem polju.
Nogometaši Maribora se bodo v osmini finala z.a pokal FLRJ srečali z zelo težkim nasprotnikom. Igrali bodo v Splitu s Splitom, kjer nimajo mnogo možnosti, da bi dosegli kakšen u-speh. Nadaljnji pari v osmim« finala so naslednji: Ve-Jež : Radniioki, Željeziničar : Vojvodina, Zagreb : Smederevo, Nimamo : Beograd, Radmiički (Sombor) : Hajduk. Partizan : Pobe d a in C r ven a zvezda : Budučnost Največ zanimanja vlada seveda za srečanje med Dinamom in Beogradom, ki sta bila že nekoč finalista za pokal FLBT. Vprašan ie je, kdo od njiju bo letos prešel prvo oviro in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
stavo in videli tehnično znanje, smo bili prepričani, da bo ta mladi »dvostranski« borec v svojih prizadevanjih uspel.
TUDI CELJANI BI RADI IMELI UMETNO DRSALIŠČE
Celje, 29. dec. Na skupščini HDK Celje so razpravljali o slabih pogojih dela na prirodnem drsališču, ki zaradi slabih sezon ne daje možnosti napredka drsanju in hokeju. Zato se v Celju kaže želja vseh aktivnih športnikov, da bi s pristojnimi organi pričeli organizirati gradnjo umetnega drsališča. Za poletno obdobje pa še kotalkališče. V Celju Je namreč že bogata tradicija v umetnem drsanju. Treba bo mladini priskočiti na pomoč in ji nuditi možnosti za udejstvovanje v teh športnih panogah. Društvo ima 200 članov in je v zadnjih letih na tekmovanjih pokazalo lepe uspehe.
O KONFERENCI PLANINCEV
Celje, 29. dec. Včeraj je bila v Celju okrajna konferenca predstavnikov planinskih organizacij. Konferenci je predsedoval predsednik PD Celje Tine Orel, ki je nakazal potrebo po okrajnem organu planinskih društev, da bi tako prišlo na tem področju do tesnejšega sodelovanja in reševanja različnih problemov. Celjski okraj ima 12 planinskih društev, ki štejejo 4000 članov. Zanimanje za planinstvo pa je veliko, saj je v letu 1957 obiskalo 5 postojank v tem okraju okrog 60.000 ljudi.
KUC
o svojih načrtih
Kot smo že poročali v zadnji številki, je Kuc zmagal z veliko prednostjo v anketi Agencije United Press, ki je izbrala najboljšega športnika 1957. Zanimivo Je, kako je reagiral svetovni rekorder na to lepo priznanje.
»Prav prisrčno se zahvaljujem vsem športnim novinarjem, toda zdi se mi, da bi ta čast prej pripadala Stanislavu Jun-gvvirtu. Ce sem danes morda še na čelu, to ne bo več dolgo trajalo. Star sem trideset let, pravzaprav že star možak. Sedaj so na vrsti .mlajši , da dosegajo svetovne rekorde.«
Po mnenju Kuca imajo največ možnosti za dosego njegovih rekordov njegov rojak Peter Bolotnikov in Angleža Gor-don Pirie in Derek Ibbotson. Seveda ne misli Kuc kar brez borbe opustiti svojih naslovov. Redno trenira, deloma v dvorani, deloma zunaj, s smučanjem pa se ukvarja kot dopolnilnim športom. Njegov cilj je seveda evropsko prvenstvo, pred katerim bo nastopil na številnih domačih in inozemskih tekmovanjih. Pravi, da bosta rekorda na 5 in 10 km v Stockholmu v nevarnosti In tudi čas 13:30.0 ga ne bi presenetil. Do olimpijskih iger 1960 še ne gleda naprej, saj so še tako daleč. Sodi pa, da so bile igre v Melbournu višek njegove kariere. Razen športa ima še en cilj. Zeli priti v vojaško akademijo, saj bo potem ko bo zapustil atletiko, imel res dovolj časa za Izpopolnitev v poklicu. Mimogrede naj še omenimo, da ima v Moskvi lepo stanovanje in pa avto, kar je v Sovjetski zvezi za privatnika menda že precejšen luksuz.
Enotnost ne more naprej
O tem, da je smučarski klub Enotnost, večkratni državni prvak v hudi gmotni stiski, smo v našem listu že pisali. Pisali pa so prejšnji teden tudi dnevni listi, tako da je danes vsakomur jasno, da smučarji ljubljanske Enotnosti stojijo pred resnimi problemi. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, vemo samo to, da je Enotnost svojo nalogo, ki ni
Nagradni odrezek
PRIIMEK IN IME: ......................................
TOČEN NASLOV: ...............................................
1.	nagrada —	zapestna švicarska ura, vrednost	.......	14.000 din
2.	nagrada —	lcc-npletne smuči s palicami,	vrednost	.	.	.	.	:	10.000 din
3.	nagrada —	usnjen kovček, vrednost ........ 8.009	din
•I. nagrada —	čevlji po izbiri, vrednost..........  6.000	din
5. nagrada —	usnjena aktovka, vrednost	 .  4.00!)	din
8. do 15. nagrada — celoletna naročnina na »Polet«, skupaj . .	8.000 din
bila samo športna, ampak tudi vzgojna, vedno dobro opravljala. Če pogledamo mimo tega letošnji koledar tekmovanj, bomo ugotovili, da bo Enotnost opešala sredi poti, če ji merodajni krogi ne bodo priskočili na pomoč. Enotnost ima v programu vrsto mednarodnih tekmovanj. Ker ima klub številne državne reprezentante, bodo ti nastopili v okviru svojega kluba ali pa kot člani jugoslovanske smučarske reprezentance. Enotnost bo organizirala tudi tečaje za začetnike in za tiste, ki so že z uspehom opravili začetniški tečaj. Vemo tudi, da ima tudi najboljše strokovnjake, torej smučarske učitelje, trenerje in inštruktorje, zato bodo ti tečaji nrav gotovo uspešno zaključeni. In če sedaj pogledamo blagajno Enotnosti? Zastopnik kluba nam je zaupal, da Enotnost nima denarja, zato so tudi društveni funkcionarji v velikih skrbeh. Res je, da so Enotnosti merodajni forumi obljubili pomoč, toda če ta pomoč ne bo prišla nravocas-no. bodo šli veliki načrti in upi po vodi.
Kegljači ŽKK Ljubljana so imeli ob koncu tedna svoj redni letni občni zbor, ki sicer ni bil tako zadovoljivo obiskan, kot bi po številu članstva moral biiti — klub šteje z vsemi krožki vred okrog 130 članov — in pa je tembolj ploden po svojem poteku in glede na sprejete sklepe za bodočo sezono. Predvsem so navzoči člani dokaj samokritično ugotovili pomanjkljivosti v dosedanjem delu, velika kritika pa je bila izrečena na račun dokaj nedelavnega klubskega odbora, ki ni izpolnil niti nekaterih osnovnih nalog, kot na primer ureditev registracij ter članskih izkaznic in podobno.
Zato štejemo tembolj članstvu v prid v preteklem letu dosežene uspehe, ki so plod požrtvovalnosti tekmovalcev in njihove tovariške enotnosti. Moška ekipa je dosegla nam« teč svoj največji uspeh z osvojitvijo 2. mesta na državnem prvenstvu in z nekaj zmagami na različnih turnirjih ter prijateljskih dvobojih, med posamezniki pa se je znova najbolje uveljavil Likovnik, ki je sodeloval v državni reprezentanci na svetovnem prven-
Vsi ti uspehi pa so bili doseženi pravzaprav na tujih tleh. Ljubljana namreč še sedaj nima lastnega kegljišča, kljub temu, da ima dokaj kvalitetni tekmovalni kader it* precej članstva v krožkih Lokomotiva, F°' staja - Ljubljana, Narodna banka in Prijatelj. Klub se mora seliti $ kegljišča na keg' ljišče in šele letos so se razmere toliko uredile, da imajo prost termin za treninge nft kegljišču Gradisa, za kar je skupščina iz' rekla kolektivu Gradisa posebno zahvalo, žalostno je, da se mora klub, ki ga uvrščam^ med najboljše v Sloveniji, že od svoje ustanovitve potikati po tujih kegljiščih. Zato naj izrečemo vodstvu centralnega društva grajo« ker kegljačem že leta obljublja ta prepotrebni objekt. Mnenja smo, da se z obljubami športni objekti ne dajo graditi . . .
V sklepih za bodoče delo zasledimo skrb za utrditev discipline, ki je bila med Članstvom dokaj rahla, borbo za nadaljnjo kvaliteto in borbo za uresničitev velike želje —’ dograditev kegljišča. Zborovalci so prav paradi tega izvolili tudi precej novih in, upaj' mo, delavoljnih funkcionarjev v novi odbor, ki ga bo vodil kot predsednik lov. Blaznik*
Na beraški palici
Železničarski atletski kolektiv »1 jubljana« je v petek na obenem zboru obračunal z delom v minulem letu. Zaključni račun tega kluba za 1. 195? ni nič kaj razveseljiv, saj je članstvo moralo ugotoviti, da v zadnji sezoni ni napredovalo toliko kakor prejšnja leta. Vzrokov je seveda več, poglavitni pa je ta, da so maloštevilni prizadevni klubski voditelji morali posvetiti več pozornosti izredno slabi materialni osnovi, kakor pa splošni vzgoji mladih atletinj in atletov. Zborovalci so se zato odločno zavzeli, da bi merodajni oblastveni forumi končno vendarle že morali zagotoviti telesni kulturi in hkrati tudi atle-
tiki pravo mesto in podpreti koristno del športnih delavcev. Klub zaradi teh dnevni*1 skrbi ni utegnil storiti kaj več, kakor P* vzgajati samo peščico dobrih atletinj in ai*e' tov. Pa še za te ni imel dovolj rekvizitov«
Sa-
z izredno požrtvovalnostjo je klubu v razmerah uspelo, da je v 1. 195? ostal
družbi najboljših jugoslovans-
kih naprej moštev.
V novo klubsko vodstvo so zborovalci izV° liili samo »stare« prizadevne športne dela' in	aktivne tekmovalce	s predsednika1
dr, Hladetom na čelu.

UPRAVNI ODBOR
ŠPORTNE ZVEZE SLOVENIJE
ieli vsem članom športnih društev in klubov ter vsem pripadnikom ostalih telesnovzgojnih organizacij veliko uspehov, zmag in zadovoljstva
v MH/cm Utu 1958
Jože, pazi da se ne polomiš11
nimi očali jo je res težko spoznati. Torej, pozimi smuči, poleti motor, vedno pa očala! Motor ji je največje razvedrilo po težkem delu v mizarski delavnici.
»Slavica, koliko časa pa že voziš Naš stalni smučarski reprezentant motor?,< smo jo vprašali. Naši; smo d skokih, Jože Langus, je že nekaj jo v delavnici pri delu za »poukom«. časa na Pokljuki na treningu. Toda, »Ja, nekako toliko časa kot smukec imajo v »Šport-hotelu« na Po- čam. Pred 6 leti sem prvič sedla na kljuki telefon, smo ga takoj dobili motor?« smo jo vprašali. Našli smo k roki. Ko smo mu povedali za kaj pila svoje vozilo.« gre, se je veselo nasmejal in rekel:	Ker je tudi na motorju Ziindapp
»Em, kaj naj Dam rečem? Danes 200 tako »divja« kot na smučeh, smo sem pošteno telebnil. Prepričani so j0 še vprašali, če je imela kakšne ne-bili, da bo Joža vrgel za nekaj dni prijetnosti n,a cesti. Odgovorila nam dilce v kot. Toda neti	je v pristni gorenjščini:
»Ne, ne o smučanji, povejte nam »Preveč liudga se mi, pa res še ni kaj bolj zanimivega, saj s skakalnic zgodiu. Pač, enkrat b’se pa kmau Das vsi dobro poznamo.«	na vrh Jelenovga kuanca v Kranju
Nekaj trenutkov ni bilo slišati zaleteva u nek tovorni avtomobil. Z glasu onstran žice. Nato pa se je roko sem nakazava smer, kamor sm zaslišal odločen glas.	misliva zavit. Takrat pa mu je hotu
»Preden sem odšel od doma, mi je prelitet — seveda na križišču, kjer je žena naročila: »Jože, pazi, da se ne prepovedano. Le moja precejšnja Polomiš/« »Saj veste, poročen sem in prisebnost in smučarski refleks sta če imaš 6 mesecev starega otroka, me rešiva, da sm s tega zamotanega Potem moraš že paziti na svoje kosti.« položaja odn-esva cevo kožo.«
»Torej ubogate ženo?«
časa in volje. Izbrati je treba kom- strokovnjak Špic, ki sedaj tako prornis, včasih tudi na škodo športu.« uspešno vodi beograjski Radnički. »Torej vas šport ovira pri študiju?« Prav ta mi je obetal lepo nogometno »Mene prav gotovo. Takrat, ko je kariero..
treba vložiti največ moči za priprave in treninge, imam glavne izpitne roke. Zato tudi nisem pravočasno v takšni formi kot bi bil lahko, če bi treniral s podvojeno silo.«
»No, in kako si potem opustil nogometno igro?«, smo še hoteli vedeti, »K sreči sem se preselil v Ljubljano in to je pomenilo konec moje nogometne kariere.
»No, ja, skušam jo že ubogati in pazim, da se ne bom polomil. Še bolj pa moram paziti, da ga ne bom Polomil na treningu.«
Prvi cilj - poklic
Pravzaprav smo se pošteno ušteli, ko smo menili, da si Simo Važič v letu 1958 želi same take pomembne uspehe.
»Ne, nočem trditi, da hrepenim po zmagah. Že, že, čeprav od prihodnje tekmovalne sezone pravzaprav ne pričakujem ničesar. Seveda bom še naprej redno treniral, toda prav nič si ne belim glave, če bom na tekmah zmagoval in rušil rekorde ali pa ne.«
»Ali zares nimaš nobene skrite želje?«
»Ne, živim od danes do jutri.«
»In Stockholm in evropsko atletsko prvenstvo?«
»No, to pa drži, Švedsko bi pa zelo rad videl. Toda Stockholm me za zdaj sploh ne skrbi, pač pa bolj moj Poklic.«
Simo Važič je finomehanik, doma v Raščanih pri Livnu, zdaj pa v Črnučah. Prav v teh dneh je začel sPet hoditi v šolo. Iz Črnuč se 25-let-ni atlet celjskega Kladivarja redno vsak dan vozi s trojlebusom v Ljub-
Klinarjeva največja želja v letu 1958
Kar čez noč se je pojavil in danes je strah in trepet nasprotnih vratarjev. Klinar Lilo je znani napadalec jeseniških hokejistov. Spraševali smo ga vprek, vendar nam je
Leto 1957 je bilo za slovenski šport zelo uspešno, tako glede množičnega razmaha kakor tudi glede kvalitetnih uspehov. Slovenski športniki so letos v moštvenih tekmovanjih osvojili celo vrsto državnih prvenstev — od smučanja, ženske atletike, drsanja, hokeja na ledu in skokov v Dodo, do košarke, kegljanja, kolesarstva, juda, dviganja uteži in hokeja na kotalkah. Pa tudi v tistih športih, kier Slovenci ne igramo ravno »prve violine«, smo se letos marsikje zelo uspešno uveljavili, kar velja zlasti za plavanje, namizni tenis, boks, maierpolo, tenis in še vrsto drugih športov.
Običaj je, da vsako leto ob zaključku sezone spregovorijo nekateri najboljši športniki. Tudi letos smo se ravnali po tem običaju, le s to razliko, da smo se letos skušali v intervjujih in pripovedovanjih čim bolj izogniti športu. Zato letos 15 športnikov, ki smo jih izbrali v raznih krajih in v raznih športih, ne bo govorilo o svojih prognozah za leto 1958, pač pa več o drugih stvareh. Verjetno pa to ne bo nič manj zanimivo. Sicer pa. berite, kaj so povedali nekateri najboljši slovenski športniki pred novim letom, pa boste sami presodili...
odgovoril samo na tista. vprašanja,
»In še vaše mnenje o novomeški 'ki°zadevajo“njegovpriljubljeni hokej, ekipi? Se boste obdržali v zvezni »Vesel sem, da smo se dokopali do
tako lepega tehničnega znanja. Zahvala gre trenerju g. Blalii.«
»Ste zadovoljni s turnejami, ki vam jih pripravlja uprava kluba?«
»Sem in nisem,. Po eni strani se
»Kot vsi drugi, sem tudi jaz optimist. Imamo precej mladih igralcev in če bi imeli še telovadnico in trenerja in če ne bi bili vsi razkropljeni, bi nam mnogi zavidali. Upam na
Rad U fot v di^tamatsUa foto-
Državnega prvaka Mira Cerarja, 19-letnega ljubljanskega osmošolca,
tovarišev na cedilu, zlasti kadar je šlo za točke. Upam, da se bom v bodoče k iznebil smole, ki me spremlja v nogometnem športu.«
Iz ringa na atletsko stezo
Ni izključeno, da bomo v doglednem času, morda že v spomladanski sezoni zasledili med slovenskimi tekači na dolgih progah ime Draga Strukarja. Ta vest bo vsakogar prav gotovo začudila, kajti Strukarja poznamo kot prvaka Slovenije med boksarji sredn jetežke kategorije in kot zmagovalca v neštetih borbah v ringu. Toda ob zadnjem srečanju, ko smo ga vprašali o njegovih bodočih načrtih, je dejal takole:
»V svojih dosedanjih nastopih, ki jiih imam že nad 100, sem dobil preveč trdih udarcev in zato nameravam zamenjati boksarske rokavice za sprinterice. Če sem znal prenesti težave boksarskega treninga in nastopov, menim, da bom zmogel tudi trening na tekališču. Pljuča, srce in vse ostalo imam zdravo, volje in veselja pa mi tudi ne manjka. Odločil sem se, da bom nastopal na 10.000 metrov.«
Boksu naklonjeno občinstvo, ki ga je Drago ob vsakem svojem nastopu navduševal, bo moralo torej presedlati na atletska tekmovanja. Možu je namreč postal ring premajhen, napete vrvi ga ovirajo, hoče na tckali-šee. Preden pa se bo poslovil od ringa, bo prav gotovo še koga »položil« na tla.
In kakšen je vzrok, da zapušča Strukar boksarski šport? O tem pravi sam tole;
»Moj najtežji nasprotnik v državi
** ........... - ,e*“” “p ed"	« j*™-, s« p-" i=« je ni t kj„ sim M miw llžic
n . .	/T - - me". mjadmskidrzavm prvak, letos delo. V srednje težki kategoriji pa so
bil Hinmeh O Llioncs P®J® najboljši orodni telovadec zhrani najtrši boksarii, ki so tudi
tudi tekem je na takšnih turnejah premalo.«
»In vaša največja želja?«
»Tudi letos osvojiti naslov državnega prvaka.«
C
rObrali so me za zaslužek"
Kegljaški reprezentant Leon Grom iz Rakeka se navdušuje, kot smo že
m o ja edina želja ob novem letu!«
v državi, ki mu vsi prerokujejo še velik napredek.
Obiskal sem ga nedavno, po sre-... bi bil naš državni reprezentant ™nju z Romunijo v Zagrebu. v hokeju na kotalkah, Lojze Pertot, Seveda je pogovor takoj nanesel nadvse zadovoljen. Ker pa te dvo- na telovadbo. Miro je hitel pr.po-rane zaenkrat še ni, nam je Lojze vedovati. kako se bo pripravljal za za to priložnost povedal o sebi tole:	Moskvo, kjer ho prihodnje leto sve-
»Delam v tovarni pohištva, kjer lovno prvenstvo v orodni telovadbi. imajo za šport veliko razumevanje. Povedal je. da bo začel vežhati nove Želite morda nekaj podatkov iz moje prvine, še težje od sedanjih, s ka-športne izkaznice? Lahko vamustre- terimi bo »garniral« svoje vaje za
’ ' Moskvo. Zlasti v prosti vaji in na bradlji bo imel več novih, težkih
ranje kegljev m zato smo ga v P ra- poro^m hokej na kotalkah igram Prvin, pa tudi na drogu in krogih šali, naj nam pove kakšno zgodbico .	, , 7-krat sem oblekel majico Potem je pogovor zavil v druge
Sebenilcovo
razočaranje
že 8 let, F-krat sem oblekel majico z državnim grbom, sem kapetan in vnel igTa]ec Nove Gorice, ki je že trikrat
Seveda poznate enega najboljših naših kolesarjev, Šebenika Marjana.
pove
v zvezi s tem športom
»Zanima vas, kako sem se .	___________, ...	........
za kegljanje? To poteka še iz otroške osvojila naslov državnega prvaka.« dobe. Vsako leto sem odhajal na po- >g(e zadovoljni z rezultati dru-čitnice k stari mami na Lesce. Ko gih športnikov?« sem bil približno 13 let star, me je »Sem! Se najraje pa bi videl, da
nekoč vzel moj stric na kegljišče
J	__ rekoč, da lahko kaj zaslužim, če bom _________
Kdo ga ne~bi poznaW'pani'‘je"od- pomagal postavljati keglje. Bil sem dalci.« ločen na dirkah, v svojih željah pa tega zelo vesel in na kegljišču sem skromen. Toda, ko smo se obrnili zares vneto zgrabil za to delo. lam nanj, naj nam pove kaj veselega, je &ta bila se dva druga postavljaca, z*najal z glavo in rekel:
»Razočaran semt«
»Toda zakaj?«
»Prenehal bom s kolesarstvom.«
»Povsod me zafrkavajo, še najbolj pa carina.«
bi v Gorici imeli dober športni kolektiv, kjer bi uživali igralci in gle-
„Spic je trčil, da sem nadarjen nogometaš
Borisa Kristančiča smo ujeli zad-denar in jo odkurila, jaz pa sem se nji trenutek Odpotoval je v Milano, za ta mn nrvi zaslužek obrisal nod kjer s, bo temeljito ogledal_vse no-
sta bila še nekoliko starejša in bolj nabrita pobalina, kot jaz. Pogruntala sta, da se da lenariti in tako sem delal za oba skoraj vso noč. Ko pa bi moral dobiti ob koncu pristrižene dinarje, sta ta dva postavljava pobrala ves
je pogovor zavil v drugo
smer.
»Kaj pa šola? Letos boš maturiral. Bo šlo?«
Miro je pokimal.
»In potem? Po maturi? Si se že kaj odločil? Te zanima morda tehnika? Medicina?«
Miro je zmajal z glavo. »Ne, tehnika me ne zanima. Nisem se še dokončno odločil. Morda bom študiral pravo.« Malo je pomislil, pa spet nadaljeval: »Rad bi šel na diplomatsko šolo.« Potem je nekoliko v zadregi obmolknil, kakor da ne ve, če se mu bodo želje uresničile.
rojen pod zvezdo
Kaj pa se je zgodilo?«	----- —.	, v , . ,	,
»r,Z', £do‘,l°.£l	moril od- „oh„ ,o,„ jih 'dobil od	M "U'	“la’
govoriti,	je	prišel z	besedo	na	dan.	po zadnji plati, poleg mene	pa je	od mene	kaf	post.bne-
»Letos	h n	spm	hil	na	dirki »Okrog	stric shsal pridigo, ker sva se	toliko	>'~e	nocete c” mene	Kaj	po
- ■■■ ’	k0	Sem	b -	?	dl	-	časa zadrževala na kegljišču.	Nekaj	S*, moram res zapreci	spomin daleč
pa mi je od tega le ostalo: spoznal	nazaj.	Nekatere stvari	pa	so mi se	-	-	n",-v," nonularni Brane
sem kegljaški šport in kasneje zanj vedno živo pred oc,m._če odštejem dobil tudi veliko veselje.«
srečno
Kdo je v Mariboru med nogometaši najbolj priljubljen? Neumorna le-
Siudjig in spori sia dve sivari
teke in »boks« v ringu in ulicah, Elzner. To pa je največ zaradi tega, torej športe, s katerimi se je amater- ker je izvrsten napadalec v moštvu sko ukvarjal bolj ali manj vsak mla- Branika, inia odlično kondicijo m
denič, ostane nogomet kot šport, s katerim sem začel.«
»Torej, tudi ti!« smo ga smeje prekinili.
»Da, in to v Skopju! Na vsakem No- prostoru smo tolkli žogo iz cunj, sem
Miran Simič je odbojkar novega >ua- m to v ,?,KOPJU! ,1>la vsaKem	nrikunmi no,womfaax v: ;e zcl0 Stamejčič ni bilo težko najti. Za
zveznega ligaša »Partizana« iz No- prostoru smo tolkl, žogo iz cunj sem 1 a P	vrteli smo številko podjetja »Tnter-
vega mesta. Je tudi član republiške in ja pa tudi pravo -z usnja. M, b	dober peda^	.q kma]u je ^ ,Jžrtevt za
reprezentance in sploh eden naj- lahko prišli do nje, ce 1 na ira 1 f ‘ vz«*oto in tudi zemltenis Vrh novoletni razgovor pri telefonu, boljših igralcev odbojke v Sloveniji, precej tisoč lesenih ostankov od vži- lesno vz^om m tud, zemlj^. Vrh	pripravljena odgovar-
Tako kot mnoge druge športnike- ga ,c Neko podjetje nam je žogo tega pa vod, se športno solo Bra	E vpraša^ja‘ toda s pripombo:
študente, smo našli tudi njega v obljubilo za nagrado. Zbirali smo m nika	o , Jr»---------Ai.rč.
Liubliaui. Ker je vesten študent, smo zbirali po cestah m po kotih m _ »Nisem rojen pod srečno zvezdo,«
^ vprašali o odnosu športnika do porabili precej časa za to zbiranje, je dejal ob zadnjem razgovoru »Poidi a Takole nam je odgovoril:	toda nikoli nismo zbrali dovolj tega sebno letos sem bil večkrat teze
»Praviio da šport ne more ovirati »materiala«, vendar smo kljub temu poškodovan, toda odnehati ne ma-iidiia. laz se s tem ne strinjam.« dobili usnjeno žogo. Tako. sem prišel ram. Čeprav se nekajkrat po poskod-
zna zelo dobro sodelovati z ostalimi igralci v moštvu. Zato je v Mariboru postala za vsakega igralca, ki je požrtvovalen. zelo znana prislovica, da »vleče kakor Brane«.
Avstrije«, sem s kolesom privozil tudi nekaj šilingov, kar je zadosto-oafo. da sem si kupil motorno kolo.
Minilo je že dva meseca in pol, motornega kolesa pa ni od nikjer. Čakam še na neko potrdilo, kajti ča-Tina je neusmiljena in ne prizna na-grarfg' fežPg prigarane na kolesarski cJ'rki. Počakal bom še nekaj časa, toda, če me bodo še naprej zafrka-°ali... zares ne vem, kaj bi storil!«
Slavica in Ziindapp 200
ko!laodtonoZZSrkoS°Tega jTfe^e Eidlia.Jakole	Svo§:	toda““nMi'nismo “zbrali dovolj tega sebno . letos sem bil večkrat
veste, da je pravi mojster ne samo . »Pravijo, da šp
torisHU™ D°k|liM,‘,°riPai -tudi VISt»Todi 7akaieneS?«lCm	ilo"najrnlajšega moštvm' v'klubu.rkjer bah nisem najbolje' počutil,' me je
'kl; Resi Malokdo bi verjel da	a | dj. t dve raziign; so bili zbrani sami mladi in divji vendarle vleklo na nogometno lgri-
stvrn^ki ™akLzaie zahtevata mnogo nogometaši. Naš trener je bil znani šče, saj nisem mogel pustiti svojih
najtrši
tehnično zelo dobri. V takšni družbi pa v ringu ni najprijetneje.«
BRINOVEC
na snegu
Naš mladi rekorder v plavanju, t5-letni Vlado Brinovec, zelo rad tudi smuča. Vedno ga lahko vidimo na kranjskih smučiščih, na Joštu ali šmarjetni gori.
Letos v januarju smo jo mahnili na Jesenice, od tam pa na Črni vrh, ker v Kranju ni bilo snega. Vlado ni imel svojih smuči. Takoj smo opazili, da v smučanju ni tako doma kot v vodi. Ko smo se spuščali po strmih smučiščih na Črnem vrhu in preizkušali svoje sposobnosti, tudi Vlado ni hotel zaostajati. Krepko se je pognal in takoj po startu kmalu izginil v glavo vred v globok sneg. Slišali smo samo nekaj godrnjanja in precej dolgo je trajalo, da je spet pokukal na plan.
»Fantje, ali nisem odlično zaplaval? Prav gotovo bolje kot poleti v kranjskem bazenu,« se je odrezal mladi Brinovec, čeprav ni bil preveč dobre volje, ker je bil še ves snežen. Smejali smo se mu na ves glas, on pa je nadaljeval:
»Kar režite se, poleti se bom pa jaz vam, ko boste vi gagali po kranjskem bazenu. Potem bomo pa videli, kdo bo bolj smešen.«
Preden smo odšli s Črnega vrha pa je Vlado že kar lepo zarezoval smučine. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je smučanje tudi lep šport.
Nešportni intervju
Znano slovensko atletinjo Drago _tamejčič ni bilo težko najti. Zavrteli smo številko podjetja »Tnter-
»Da ne boš napisal kaj takega, da (Nadaljevanje na 13. str.)
2e takrat, ko so me prvič zavili v plenice, je oče dejal:	»Paglavec bo
takrat ie malo očetov, M bi bili pripravljeni svojemu up in na do vzbujajočemu sinu pripisati Športno bodočnost, ki se danes zdi že vsakemu sama po sebi neizbežna.
In res ga nisem razočaral! Potem ko sem razbil nekaj oken, pretepel vse sosedove mulce in osnoval prvo nogometno moštvo, se je v meni razvil izreden smisel za telesno kulturo, ki se je v tistih časih kazala v spontanem hotenju po uveljavljanju.
Tisto nogometno moštvo je seveda razpadlo kot razpade sčasoma vsako, ki je bilo ustanovljeno samo iz ljubezni do športa. Potem smo se šli »ravbarje in žendarje«, vse dni presedeli v krošnjah dreves in strateško napadali slabšega nasprotnika. Medtem smo rastli kot gobe v dežju in presedlali na tenis. To je bilo v dobi Mitičev, Kukuljevičev in Punčecev. Ker so nekateri od teh dezertirali, smo se tudi mi oprijeli novega konjička — odbojke. Kopališče pri »Štirnu« je postalo naš drugi dom. Gojili smo vse, kar si je kdo izmislil. Tudi ljubezen! Sicer pa, kdo ve, kakšna zgodovinska napaka je bila, da odgovorni pri fizkulturi niso tudi te panoge uvrstili v šport. Morda bi celo dosegli množičnost, za katero se danes tako strokovnjaško borimo. Skratka, povohali smo vsakega nekaj, ker pa smo po naravi bili Še takrat dovzetni za vsako neumnost, smo sl športnih skušenj nabrali toliko, da je postalo splošno znano pravilo: »Brez savskih športnikov ni kruha za nikogar!«
To so bili časi Čistega amaterstva. Ker 'flem tudi sam nabijal žogo, hodil redno k telovadbi in se lotil vsake neumnosti iz čiste ljubezni do stvari, me je življenje marsikaj naučilo. Ker sem gojil vse, o meni niso pisali. Torej bom pisal jaz! O vseh tistih, ki danes predstavljajo elito našega športnega izživljanja, vsak dan razburjajo duhove tisočev navijačev in slovenski Športni javnosti že trinajst let obljubljajo silen razvoj in napredek.
Naj bo tole pisanje majhna psihološka študija o športnikih, ki bijejo danes odločilni boj za svoj obstanek. Včasih smo bili »tata-mata« ali »flit« za vse naše sosede. Danes nas »žagajo«, ker smo v svoji taktiki pristali na to, da nas ujamejo. Ko nam bodo dorasli, tedaj jim bomo neusmiljeno sedli za vrat.
Boj smo sprejeli kot možje! Začel se je pri . . .
O fiziognomiji športnikov
.. nogometnikih
Nogomet je edina panoga, v katero so se »zrinili« samo tisti, ki imajo obe nogi! Trdni kakor vol in hitri kot raketa, predvsem takrat, kadar je treba »nasaditi« nasprotnika. Postava ni važna! Nogometnik naj ima le dolge roke za odrivanje in obračunavanje. Z glavo je takole: dobro je, če jo ima, ni pa nobene škode, če je nima. Praksa je to že neštetokrat dokazala! Mora pa imeti nogometnik junaško in trpežno srce. Ker je nogomet moška igra — kost na kost «— je od srca vedno odvisno, kako se bori. So še druge lastnosti, ki naj bi jih imel nogometnik, ampak prijateljčki, kam pa bi prišli, če bi jih res imel. Tehnika tudi ni tako važna, da bi bilo vredno o njej govoriti. Važna je borbenost. Prav tej lastnosti se moramo zahvaliti, da je nogomet najbolj priljubljena igra na svetu Zato nekaj malega o borbenosti.
Igralec priteče na Igrišče s stegnjenimi nogami, ker s tem dokaže določeno samozavest. Parkrat pritegne žogo v aut, skoči kar se da visoko trikrat od tal, nato pa se postavi na mesto, ki mu ga je določil trener Trenutek pred začetkom tekme ostro pogleda najbližjega nasprotnika in pljune v prah ali travo. To pomeni, da je izvrgel zadnji atom treme. Potem gre v napad! Žoga je orientacijska točka in ji igralec sledi samo zato, da tekanje po igrišču ne izgloda preveč noro. Včasih jo tudi zadene. To je dobro! Se bolje je, če pri tem zadene tudi nasprotnika. V takšnih dvobojih je zmagovalec vedno tisti, ki se obdrži na nogah. Idealna pa je priložnost za nogometnika takrat, kadar po najdaljši poti pripelje žogo pred gol. Zdaj jo lahko poda soigralcu ali pa strelja v vrata. Takšnih poštenjakarjev, ki bi drugim dajali priložnost za dosego gola, seveda ni, zato se vsakdo odloči za strel. Spet sta samo dve »varianti«. Ena je strel v vrata, druga v aut. Največkrat se strelja v aut, ker je
sramežljivo povešajo oči. Temu pravimo — gol! Tega potrdi ali pa razveljavi sodnik, ki tudi leta po igrišču. Zaradi dostojanstva in slabe kondicije vedno po najkrajši poti. Sploh ta predstavnik pravice vse prevečkrat misli drugače, kakor igralec. Ce je siten in vsaj malo pozna pravila, potem žvižga kakor pre-mikač na tranzitni železniški postaji. Njegove odločitve so zakon za igralca. Ni pa izključeno, da ga igralec v mislih ozmerja v svojem materinem jeziku ali pa v srbohrvaščini. Več pravila ne dopuščajo! Lahko pa postane stvar še bolj zanimiva. Recimo, da se igralec sodniku »kulturno« približa in ga »opiči« na zobe! Ce takšno solo-akcijo izpelje igralec brez pomoči soigralcev, potem po pravilniku predčasno odkoraka z igrišča. Na poti do slačilnice izvrže še kakšno mastno — tokrat na glas — na račun barab in oslov. To zavisi od reagiranja slavne publike. Ce je ta ostala hladna, ji izključeni pokaže jezik. S takšno športno gesto igralcu vedno odleže.
Zakomplicira pa se stvar takrat, če v obračun s sodnikom vskočijo ostali igralci in gledalci. Spregovorijo pesti in noge. Ker je napad najboljša obramba, žrtve niso važne! Treba je imeti le odprte oči in ločiti klubske barve. Po bitki se z igrišča odkoraka v skupinah. Zadnji odkorakajo tisti, ki so se borili iz prepričanja.
Sicer pa takšnih obračunov ni veliko. Vsako nedeljo komaj dva primera.
Po tekmi se zmaga proslavi v gostilni. Poraz prav tako! Količina likvidirane pijače zavisi od višine zmage ali poraza. Od želodca in zdravja sploh ne.
Takšen je več ali manj nogometnik-športnik.« Ne smete pozabiti, da je bilo amater. V zvezni ligi je drugače. V moštva teh se infiltrirajo samo tisti, ki so doštudirali do potankosti ves program provincialnega žog obrcan j a. To so umetniki driblinga, ki »sfintirajo« vsakega mesarja. Povzpnejo se med zvezde in denar jim kar sam leti v naročje. Jasno je, da spremenijo tudi način življenja. Zdaj so vedno počesani, umiti in krojaško »doterani« po najnovejši modi. Gostiln se izogibajo, bicikla še povohajo ne! Življenje dobi pravo vrednost le še v baru, avtomobilu in objemu nevarno dekoltiranih muck. Divota, vam pravim. Samozavest se pokaže tudi na zelenem polju. Mnogo več igrajo z glavo in manj z nogami. Vsaka poteza je preštudirana. Igrajo po notah. Umetniki! In denarčki! Joj, kam bi z njimi? Zdaj je igralec na konju in to traja vse dotlej, dokler ne pride nova moč in z njo povelje: »Sjaši, sinko!«
Prve violine najboljših klubov igrajo tudi v izbranem orkestru, ki mu pravimo reprezentanca. Tam se igra samo znanstveno in virtuozno. To pa je že takšna znanost, da je mi navadni smrtniki sploh ne razumemo. Vemo samo to, da imajo naši virtuozi včasih razglašene strune. Ampak za oko igrajo vedno prima. In zato jim tudi marsikaj odpustimo. Saj so po svoje veliki reveži. Toliko morajo garati za tistih par fi-čnkov. In kakšna odgovornost pred razburjeno publiko! Saj ni, da bi govoril!
Redki so tisti, ki igrajo po pravilih in za zdravo zabavo. Zato jih nisem posebej omenjal. Saj ni vredno! Dosegli tako ali tako ne bodo veliko!

t$r
' £jyy
To je strokovno zafrkavanje nasprotnika v okviru pravil!
Seveda pa košarkarji ne bi bili košarkarji, če bi ne imeli posebnih imen. Resnica je, da košarkarji ob rojstvu niso dobili tako nežno zvenečih imen, da bi jih lahko uporabljali pri svojem umetniškem delu. Natanko tako, kakor pri sedmi umetnosti — filmu! Ker že vsi košarkarji stremijo k zvezdam, sem prepričan, da se bodo v znamenju geo-fizične letine takoj pojavila imena kakor »Raketa«, »Projektil«, »Satelit« in »Lajka«, ki bodo resnično slavo naše košarke ponesla na najbližjo zvezdo’
jateljčki, vpišite se v odbojkarske klube. Življenjska sreča zagotovljena brez inseratov v ljubljanskih dnevnikih!
Rokoborci
Pravzaprav je odprto vprašanje, koliko je deljenje in sprejemanje udarcev še šport. Pretepajo se na različne načine: samo z rokami z nogami in rokami, v zadnjem času pa se je Izločila iz teh pretepaških panog posebna zvrst — z glavo v glavo. Zmaga tisti, ki ima bolj trdo butico Pri nas še nimamo zveze za ta šport, prepričan pa sem, da bi imeli solidne tekmovalce. Osebno so mi najbolj všeč boksarji. 2e zaradi igrišča. Okrog in okrog so vrvi, da slabši ne more pobegniti. Potem obvezno polivanje z vodo Sploh so boksarji silno zanimivi s psihološke plati. Bolj ko jih dobivajo po zobeh, bolj se ponujajo in nastavljajo. Da pretepanje ne izgleda preveč mesarsko, delijo udarce v rokavicah. Boksar gleda vedno izpod čela in skače kot medved na žerjavici. Napada vedno čelno od spredaj in je v tem po-
pozimi te rekorde v tabele, ki jim strokovno pravimo tudi »jakostne lestvice«-Tako imajo vedno dovolj dela. Največji garači so tekači. Ce jih človek gleda, dobi občutek, da vedno pred nekom bežijo. Nikda^ ne veš, kdo koga preganja. Ovinke režejo vedno v levo, razen pri krosu in maratonu.
V	vojski se niso nikdar izkazali, ker ob prvem strelu zbežijo. Dobri vojaki so skakalci, ker na begu preskočijo vsako oviro. Metalci služijo pri bombaših in imajo Še največ razbijaškega duha.
V	ljubezni so zvesti predvsem samemu sebi, potem šele svoji kraljici. So pa vsi brez izjeme čisti amaterji in družbe sploh ne izkoriščajo. Od hazardnih iger poznajo samo tombolo in državno loterijo.
Smučarji
Rokometaši
Za ta šport so se odločili vsi tisti, ki so prenežni za nogomet in preostri za Košarko. Zato tudi tako malo govorimo in pišemo o tej panogi. Seveda to še ne pomeni, da rokometašev ni veliko Pravim vam, da jih je več kot mislimo.
Rokometaši igrajo isti sistem kakor nogometaši, tehniko so pa ukradli košarkarjem. Pravzaprav je težko reči, kdo komu krade blokade in menjave. Res pa je, sentimentalnosti ni nobene.
Poznamo veliki in mali rokomet. Igralci so navadno isti, le da jih pri
gledu pošten. Kadar pade na tla, počiva do deset. Ce borbo nadaljuje, pravimo da ima karakter. Ce obleži in ga odnesejo, si je prihranil par klovnskih poklonov navdušenim gledalcem. Vsi boksarji se radi slikajo do pasu v tradicionalni boksarski preži in z napetimi mišicami. Pri tem gledajo kar se da lepo. Hranijo se zelo nestalno, ker prehrana zavisi od kategorije, v kateri se borijo.
m
malem
»izven
Košarkarji
rokometu vedno ostane nekaj kombinacije«. Žogo mečejo v vrata ali aut. Veliki rokomet igrajo na nogometnem igrišču zato, ker je ceneje. V. zameno posojajo rokometaši nogometnemu klubu svojega vratarja, ki je vedno bolj gibčen od nogometnega. Težje je igrati mali rokomet, ker je gol manjši. Tudi jo pri malem rokometu hitreje skupiš, kar pa je težko dokazati. Sploh je pri rokometu težko nekaj dokazati. Zato so vsi rokometaši melanholiki, vdani v svojo usodo in strašno nezaupljivi. Tega jih je naučila igra. v kateri nikdar ne veš kako in kdaj te bodo »vrgli na fin to«. Teorijo obvladajo bolje od prakse. Tihi in skromni kakor so, vedno .brez denarja, imajo še lepo prihodnost.
Civilno nastopajo samo v skrajni sili in brez rokavic. Ker so udarci z golo roko čistejši, niso nikdar poraženi.
Ostali rokoborci so razviti kot levi in se borijo samo na blazinah. Izjemo predstavljajo le predstavniki mehke umetnosti, ki kljub svoji telesni šibkosti rahljajo kosti brez bolečin.
V Ameriki, kjer so pogruntali razen satelita že marsikaj pametnega, so se rokoborbi posvetile tudi ženske. Seveda samo tiste, ki po teži in obilnosti spominjajo na »šodervaljar«. Borijo se v marmeladi.
Atleti
Ce si dolg kakor prekl j a in imaš dlani velike kakor pokrov od kmečkega stranišča, potem si rojen za košarkarja. Če teh vrlin nimaš, si tudi lahko košarkar. Nimaš pa bodočnosti! Namenjeno ti je samo garanje. Da je takšna garaška prihodnost kaj piškava, ve vsaK tisti, kdor zaman čaka na čudež.
Težko je reči, kako začne kariero košarkar. Največkrat s pobiranjem žog. Pri tem lepo čaka, da zraste do dveh metrov visoko. Tedaj se pojavi čez noč. Na treningu meče v koš z bližine, ker od daleč nič ne zadene. Ce vadi do nezavesti, potem dobi »zlato« rokco in meče brez »kosti«. Prve tekme gleda s klopi in samo ob začetku priteče na igrišče, da lahko v zboru zatuli »Trikrat zdravo!«
Ko prvič nastopi, mu navijači pripovedujejo: »Reva, kaj se pa siliš.« Ko nastopa že lep čas, navijači tulijo: »Nehaj, saj vidiš, da si slabo raščen!« Šele po več letih se navijači navdušijo: »Madona jih šnira!«
Na igrišču košarkar ne more »zabu-šavati«. Neprestano lovi in meče žogo. Ce je »klasa«, potem meče z vsake raz-
Odbojkarji
Menda je to igro pogruntal neki Američan, ki je hotel igralce obvarovati medsebojnega obračunavanja s tem, da je med obe polovici igrišča postavil visok zid. Nasprotniki se
Klobuk doi! To so športniki brez madežu, razen če nastopajo v blatu. So najbolj skromni, najbolj disciplinirani in najbolj fair. Skratka vse naj........Tre-
nirajo najbolj vzorno in bi člo-vek lahko mislil, da so neuničljivi. In kakšna blazna vztrajnost! Vse zaradi ljubega zdravja.
Atletu je vsakodnevna hrana čisti zrak! Pije samo vodo in mleko. Od slaščic uživa samo lizike in torte.
Atleti živijo v zadrugi, ki ji pravimo atletski klub ali sekcija. Dobiček te zadruge potem delijo vsako leto enkrat na redni letni skupščini. Zadružne rekvizite uporabljajo složno in vztrajno skrbijo za naraščaj. Zaslužijo malo, ker prodajajo samo brezplačne vstopnice. Zaslužiti pa tudi ne smejo, ker si kraljica Športa ne sme mazati rok z grabežljivostjo
Predstavniki tega kraljevskega športa trenirajo samo podnevi in na planem. Ce pada dež, trening odpade. Pozimi spijo na zapečku, poleti pa naskakujejo in rušijo rekorde. Razen spanja vpisujejo
Pravijo, da je smučanje naš narodni šport. V sosednjih republikah celo natolcujejo: »Slovenci su rodjeni na ski-jama!« Mi jim to seveda primerno vračamo na vseh državnih prvenstvih. Mi imamo najboljše smučarje, najboljšo in naj večjo skakalnico, tri zvezne kapetane in najmanj denarja! Smuči nam prinaša »Dedek Mraz«, sezono pa zaključimo s »Tetko Plundro«. Ker smo alpska dežela, imamo največ alpskih smučarjev, ker pa pozimi sneg sploh ne pade# skrbimo predvsem za teke. Skakalcev imamo malo, zato gradimo povsod nove skakalnice in tako skrbimo za množi 6' n,ost. Skratka, v smučanju se ne damo1-
Čeprav predstavniki vseh treh panog uporabljajo smuči, so sl po karakterju tako različni, da je vredno ogledati si vsakega posebej.
Alpski smučar se imenuje tako zato# ker živi v bližini Alp. Zaradi kamenja in skal ima smuči okovane. Uporablja tudi palice, s katerimi si pomaga pri hoji v breg in za zavoro pri vožnji navzdol« Opremo ima domačo, ker je dražja, zato tudi boljša. Ce se kje le najde kakšen posameznik, ki ima na opremi napisano »Made in inozemstvo«, potem se je do tega rekvizita dokopal samo z izigravanjem carinskih predpisov. Smuča samU navzdol, po ravnem in v breg dosledno hodi!
Smučanje je pravzaprav širok pojem* V Zagrebu na primer smučajo na pro~ menadi. V Kranjski gori so posebno pri' ljubljeni tereni za smučanje v »Razorju*# »Eriki« in drugih hotelih. Najtežje se smuča na snegu. Posebno nerodno Je, če neprestano riješ z glavo v sneg. Takšnim pravimo »plazilci« ali »sidraš!«« Boljši se souščajo naravnost in padajo samo takrat, kadar je treba zaustaviti« Naprednejši se spuščajo v zavojih ln P8' dajo samo za zabavo. Najboljši se spU' ščajo med koli in predstavljajo špico našega smučanja. Svojo kariero zaključijo kot invalidi. Pokopala jih je brzina! S° edini tekmovalci, ki za svoje klube IO0 mijo tudi kosti. V zameno dobijo klubske puloverje. Alpsko smučanje nima bodočnosti, ker je snega vedno manj-vzpenjač pa vedno več.
Smučar-tekač. Vsi tisti, ki se nlkak°r ne morejo naučiti smučati, se vpišej0 med tekače. Da delajo največ, se najbolj trudijo ln žrtvujejo dober del svojeg3 časa in zdravja, to že vemo. Tako sm° pred leti nekega — takrat perspektivnega — tekača naprosili, naj odnese pošt° s Pokljuke na Gorjuše, da ne bo letal zastonj. Fant se je pognal kakor antilopa, v dveh urah je prinesel odgovor in nas lepo prosil, naj ga še enkrat po§' ljemo na Gorjuše. Bil je neuničljiv. K sreči je popustil! Tekači pravijo, da tečejo za zabavo, ker je tek uživanje. Kako tudi ne? Toliko lepega doživi tek8^ na poti. Vozi se po zadnjici, jaha palice in preganja zajce. Tekmuje vestna *** uživa, če na progi koga prehiti. Smrdi vso zimo po klistru in ima roke žulj8" ve od mazanja. V osebni izkaznici ima ^ rubriki »posebni znaki« zapisano — te' kač! Sicer pa so tekači fejst fantje irl uživajo simpatije tudi med dekleti.
(Konec prihodnjič)
lažje! Ker pa nesreča nikoli ne počiva, se zgodi, da žoga le najde pot v mrežo. Tedaj nastane vsesplošno poljubljanje, pred katerim dobro vzgojena dekleta
LETO XIII
štev. 52 Stran 10

dalje enako dobro v koš. Ce je dober, potem samo z bližine. Ce Je slab — v roke nasprotnika. Sicer pa glavno je, da v določenem roku odda žogo.
Dober košarkar je tisti, ki ima 5 osebnih napak in se umakne iz Igre. Kajti, kdor ostane v igri do kraja, nič ne tvega. To je slabo. Včasih se zgodi, da je nasprotnik tako slab, da je tveganje odveč. Takrat udarijo košarkarji »ševo«.
sploh niso videli! Šaljivo, kajne? No, s Časom so popustili in danes nam je ostala samo še mreža. Ampak zanimivo je to, da so se te igre oprijeli samo tisti, katerim je težko delo vedno smrdelo. Nič napora in nobene nevarnosti, da jo v moški igri skupiš! To je bilo geslo že prvih Sokolov, ki so jo prinesli v domovino. Vsa sreča pa je v tem, da so se spremenila pravila in se tudi zdaj vedno spreminjajo. Danes igrajo odbojko sodobno Vsi tolčejo z obema rokama največ t meter od mreže v nasprotnikovo polje. Servirajo vsi čez glavo in podajajo na centimeter točno. Skratka, zabeležili smo siln' napredek, predvsem v naši ožji domovini. Prstna igra je čista kot Radenska voda. Samo zmagujejo naši odbojkarji težko. Pa to je razumljivo. Dolga leta smo druge učili, čas je že, da so se nekaj naučili. Slab je učitelj, ki ga učenec ne prekosi. Stanje pa ni obupno! V zvezni ligi imamo stalnega predstavnika in enega, ki ga iz leta v leto menjavamo. Tako smo vedno na tekočem.
To je edini šport z žogo, pri katerem so pokazale celega človeka tudi naše ženske. Te so iz leta v leto boljše, čim starejše so. Spet dokaz, da v športu ne pomeni vse samo mladost. In vse imajo lepe drese. Svilene! Pri-
UPRAVNI ODBOR »Pj| 11 \ fl | fl«
SLOVENIJE
ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO
čestita vsem svojim društvom in članstvu ter iim želi srečno in uspehov polno
Novo leto 1958
.PARTIZAN' SLOVENIJE
xvera za telesne vzgoje LJUBLJANA
	
um	<
LU
ULJ
O.
Tovarna
Irlkolažnega
perila
Ljubljana, Zaloška cesta 14
izdeluje vse vrste bombažnega, svilenega in sintetičnega triko perila
Športnike in športna društva opozarjamo na naše priznane trenirke za odrasle in otroke
Avtoobnova
MEDLOG - CELJE
se priporoča cenjenim odjemalcem in jim obenem želi
SUCM MM Ufo 1958

Lesno-indusfrojslco podjetje
MARIBOR
Ulica talcev 5, tel. 36-56
priporoča
svoje
vlsokokvalitetne
Izdelke

IZVOZNO PODJETJE
Slovenija vino
Ljubljano, Frankopanska 11
želi vsem svojim poslovnim prijateljem mnogo uspehov in sreče
V NOVEM LETU 1958
it*.

Trgovsko podjetje na veliko
Panonija
P T 0 J
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM I 4 DOBAVITELJEM ŽELIMO USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1950
cUstitna 6aw&CH& in
opravlja usluinostna dela	^ ^ ^
kakor barvanje metrskega tekstilnega blaga v vseh najmodernejših barvah kot so indantrenl, comprantlnl, žveplene barve Itd.
Priporočamo se cenjenim strankam
Vsem
delovnim
kolektivom
MMjMk Jugoslavije
i
S
želimo v novem letu 1958
še mnogo delovnih zmag in uspehov
Obenem priporočamo svoje priznane in kvalitetne bombažne, lanene in konopljene tkanine za dom, obrt in industrijo
mm1
1*

W
nduDlati
JARŠE, p. Domžale
o razstavišče
Ljubljana
Titova cesta 50
želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije in vsem svojim poslovnim prijateljem v NOVEM LETU 19 5 8 še veliko delovnih zmag, zadovoljstva in uspehov
Bombažna
tkalnica
Vižmarje pri Ljubljani
priporoča trgovski mreži in vsem potrošnikom svoje kvalitetne izdelke, zlasti pa prvovrstne kepre, tropikale in flanelaste rjuhe
Vte.ni naUtn adj&maictm in doA-avitoJLjtrn ž&iCfno oA.ita uspt&av v noMttn ž&tu 1958
proizvaja umetne bruse z zaščitnim znakom
Umetni brusi so orodje, ki dobro služi le tedaj, če je pravilno Izbrano in se uporablja v določeni namen. Priporočljivo je, da se pred nabavo posvetujete z dobaviteljem
Uvozno in trgovsko podjetje
—
Tovarna umetnih brusov
MARIBOR
'JOJ
LJUBLJANA Prešernova c. 52 a
Prodaja na veliko
motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles in njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avfomaterialo, avtomobilskega orodja In pribora
ter gradbenih strojev domače proizvodnje
Vsem delovnim ljudem naše domovine želimo mnogo uspehov, sreče in zadovolisfva v NOVEM LETU 1958
Urnimi sem uatiiaHstu nafatnd
Poleg tega je bila Marjanovičeva prva naloga, da dvigne moralo Torina. Začel je namreč svoje delo, ko so že zasukali prvi list v nogometnem koledarju: bila je mimo že tretja nedelja in Torino je tičal na malo zavidljivem zadnjem mestu, družbo Pa mu je delal Palermo in obadva sta milo gledala navzgor. Stara, do lanskega prvenstva nikdar zanikana statistika namreč trdi, da moštvi, ki sta na repu ob koncu jesenskega dela, trdno vztrajata na teh »lovorikah« do konca in si v novem nogometnem letu prezirljivo poiščeta novo družbo. Da bi tej tradiciji pokazali roge, so si igralci s trenerjem vred zavihali rokave in se krepko lotili posla: omagala je Triesti.na, za njo Vicenza, potem Roma... nazadnje je Torino splaval iz motnih voda in do konca tekmovanja prispel z zadnjega mesta v vrtoglave v.šine, ob koncu prvenstva pa je delil peto do osmo mesto. Ce pa vzamemo v Pretres samo drugo polovico tekmovanja — statistika je vedno lepa reč — vidimo, da je bilo moštvo pravzaprav prvo v poletnem delu, saj je iz 17 tekem zbralo 22 točk.
Ligaško tekmovanje v Italiji je za igralce kaj naporno: 18 moštev, 34 tekem, nobenega oddiha med jesenskim in spomladanskim delom, le sem pa tam kakšna prosta nedelja zaradi mednarodnih tekem, pa še ta izpopolnjena s prijateljskimi srečanji, dolga potovanja, saj so športna društva raztresena po celem »škor-nju«, predvsem pa ostra igra v prvenstvenih srečanjih. Nogometni
igralci v Italiji so profesionalci in ne varčujejo ne sami s seboj, ne z nasprotnikom ; to najbolj okušajo igralci južno-ameriškega porekla in teh v italijanskih društvih ni malo: sijajni mojstri z žogo so, fizično pP šibkejši od domačinov in ni malokrat, da trda obramba poseže po najučinkovitejših sredstvih, da prežene nasprotnemu napadu vsako najmanjšo željo za pofoiižnje pogovore.
Bistveni sestavni del nogometnih enajsteric je tudi občinstvo; n? tisto občinstvo, ki pride na tekmo, se čudi
lepi ali slabi igri, odobrava odlične poteze svojih kakor tudi tujih igralcev in nazadnje nagradi z aplavzom vse trpine; ne, ampak tisto občinstvo, ki vidi samo barve svojega kluba, ki odobrava prisojeno enajstmetrovko, če je v korist domačega moštva, in zmerja sodnika, da je prodan izdajalec, če gre odločitev v prid gostujočim. Navijači so sila, ki jo vsak klub tudi upošteva; ponavadi so tudi organizirani v društvo in jih predsednik društva upošteva tudi zato, ker nemalokdaj podpro majave finance. Odločilnega pomena pa so v mestih, ki imajo v prvi ligi po dva kluba; če v Florenci vsi .»športno čuteči« navijajo za Fioren-tino, če se v Ferrari tresejo za usodo Spala, če Napolitanci s svojim žnpari mn vred kot en mož drže za svoje
TOVARNA VOLNENIH IN VI606NE IZDELKOV
MARIBOR
IZDELUJE:
volnene tkanine iz česane preie volnene tkanine iz mikane preje bombažne tkanine volneno mikano prejo vigogne prejo — vatelin — vato
je pa v Rimu, Milanu, Torinu ali Genovi stvar drugačna. Človek bi mislil, da navijač Rome v mestnem der-bvju Roma-Lazio sicer izgubi glas ob kričanju za svoje ljubljence, da bo pa naslednjo nedeljo, ko bo Lazio igral s kakim tretjim moštvom, vendar po svojih močeh (pljučnih) podprl enajsterico iz svojega mesta. Nič takega, nasprotno! Navijači Rome bodo zasedli svojo stran tribune samo zato, da bi videli, kakor ;ih bo Lazio dobil po grbi! Tako najde gostujoče moštvo zmerom zaslombo v delu občinstva, če pride v mesto z nogometnimi dvojčki. »Ni važno, kako ga lomi državna reprezentanca,« mi je nekoč pojasnil mentaliteto navijačev star pripadnik Torina, »važno je, da je bil (toro, znak Torina) na lestvici zmeraj za dva klina više od zebre (Juventus iz Torina ima namreč črno-bele drese), še najbolje pa je, da Juventus pošljemo v II. ligo.«
Pri teh mestih je zanimivo, da je večina ljudi vedno za društvo, ki nosi ime mesta. Tako ima v Torinu Torino 60 %> navdušenih športnikov za seboj, Juventus pa le 40 %>. V Genovi bo razmerje skoro isto v korist Geli oe in na škodo Sampdorie. Milan ima še več pristašev in se mora Intcr zadovoljiti s kakimi 30°/o. Največja premoč pa se kaže v Rimu, kjer navijači Rome »pogoltnejo« tiste od Lazia s • kožo in kostmi vred. Prestopi z ene strani na drugo niso mogoči: ljubljenec delavcev Fiata je Torino in naj njihov gospodar An-gelli zmeče še toliko milijonov v blagajno Juventusa.
Ni verjetno, da bi se nogometna strast v Italiji kaj kmalu pogasila. Vsako nedeljo popoldne se zlijejo cele reke po cestah tja proti stadionom in spravljajo eestno-prometno službo na rob obupa; da so najbolje obiskani mestni derbyji, je gotovo: tista dva v Rimu in v Milanu privabita redno 70 do 90 tisoč obiskovalcev, pač po tem, kako je blagajniku naklonjeno vreme. Klub Torino ima dokaj majhen stadion: če stoje gledalci drug drugemu na glavah, gre noter do 30 tisoč ljudi. No, na lanskem derbyju so spravili na tribune in pod tribune, na streho in pod streho še pet tisoč oseb več, tako da jih je zunaj na cesti ostalo samo 8 tisoč in ti so preklinjali svojo usodo (mnogi seveda s vstopnicami v žepu!!), ko so iz rjovenja »srečnih« ugotavljali, kako padajo goli v Ju-ventusovo mrežo:	ena, dva, tri,
štiri
(Dalje prihodnjič)
»NOGOMETNA« SIMFONIJA
Dunajska radijska oddajna postaja je dajala neko Wagnerjevo opero. Ko je utihnil tudi zadnji akord te opere, se je namesto ploskanja razleglo iz radijskih sprejemnikov glasno vpitje, žvižganje in nazadnje krik tisočev »gol. gol«. Radijski tehnik je namreč namesto magnetofonskega traku s ploskanjem zavrtel izreze z neke nogometne tekme.
Nešportni intervju
(Nadaljevanje z 9. str.) se mi bo smejala cela Ljubljana.« Nazadnje se je zadovoljila z ustno obljubo in prešli smo lahko na stvar. »Zanima me, kaj delaš v prostem času, -ko nosi v službi niti na treningu?«
»Kot najbrž že veš, se zelo zanimam za film, tudi v gledališče često zaidem, razen tega precej berem in ne nazadnje obiskujem skoraj vsak večer višji administrativni tečaj.«
»Ko smo že pri filmu, pa nam povej kaj več o tej svoji zabavi številka 1.«
»Skoraj nobenega filma^ne zamudim. Če me že vprašate po filmu, ki mi je bil doslej najbolj všeč, bi se odločila za dva, in sicer za ,V vrtincu' in .Piknik'.«
»Mnogi ljubitelji filma izpuščajo iz svojega sporeda naše domače filme. Kaj pa ti?«
»Tudi skoraj vse jugoslovanske filme sem videla in reči moram, da m:i je bil doslej še najbolj všeč ,V soboto zvečer'. Ko smo že pri kulturi lahko še povem, da je moja knjiga številka 1 .V vrtincu", ,Ma-daine Butterfly' pa bi poslušala tudi ves dan «
»In za konec v tem nešportnem intervjuju, še eno športno vprašanje. Če bi bila še enkrat na začetku svoje športne poti, ali bi še še enkrat odločala za atletiko?«
»Malo bi morda pomišljala in izbirala med smučanjem in atletiko, nazadnje pa bi se le odločila za slednjo. Vsekakor pa bi v tej drugi varianti vzela stvari bolj resno kot v prvi.«
Palica in tepež za strelske podvige
Znani strelski državni reprezentant Franc Planinc pa nam je za novoletno številko povedal tole zanimivo zgodbico iz svojega življenja:
»Bilo je pred 25 leti. Takrat sem bil star 11 let in kot vsi trboveljski fantalini, sem se tudi jaz navduševal za nogomet. Na neki tekmi med Trbovljami in Ret jem — jaz sem navijal za prvo moštvo — je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Trbovljam. Ker takrat še ni bilo ograje, se je precej gledalcev zdrenjalo okoli gola. Jezilo me je, da bi nasprotnik dosegel gol, potegnil sem fračo iz žepa in ustrelil. Kamen ie zadel žogo ravno v trenutku, ko je nasprotnikov igralec streljal. Seveda je moj »strel« povzročil, da je šla žoga mimo vrat. Zato so kazen ponovili, jaz pa sem jo urno ucvrl stran, da ne bi bil tepen. To je bil moj prvi »center«. Povedati moram, da sem jo zaradi frače marsikdaj izkupil. Nekoč sem s fračo zbil kapo občinskemu policaju, da pa sploh ue govorim o razbitih šipah pri sosedih in celo na šoli. Zaradi tega so me povsod tepli: doma oče in mati kar v izmenah, v šoli učite!iira. pa še sosedje za nameček. Moje prvo udejstvovanje v te vrste »strelskem« športu je bilo tore? zvezano s precejšnjimi bridkostmi ...«
Ned možmi brzine
Znana katastrofa v Le Mansu je sprožila v avtomobilizmu razvoj, ki je ponekod vodil do velikih nepopularnosti tega športa, ki je sicer zanimiv in važen za gospodarstvo. Ko so oktobra 1953 sporočili iz velike tvrdke Daimler Benz, da se ne bodo več udejstvovali na športnem področju, je kazalo, da je to dokončni zaton avtomobilskega športa. Časopisje raznih držav se je z nestro-
»MERKUR«™,™,
LJUBLJANA
Trubarjeva ulica 1
(za domače blago)
Trubarjeva ulica 27
(za uvoženo blago)

nudi svojim odjemalcem veliko izbiro raznega blaga In sicer
konfekcijo ♦ modno kratko blago ♦ galanterija kozmetične potrebščine ♦ gospodinjske stroje in potrebščine ter razne uvožene artikle po konkurenčnih cenah
Ob&tiU f*&s u* m furefailaj/tc!
kovnimi članki često obračalo proti avtomobilizmu in dadaljnje nesreče, ki so bile večkrat posledica nesposobnosti organizatorjev, so odprle pot ostrim polemikam. Mnogi so omenili, da je le Le Mans vsega kriv. V resnici pa je ta katastrofa krizo samo sprožila. Vzroki za to so predvsem v dejstvu, da se je povsem izpremenil odnos širokih množic do avtomobila. To velja zlasti v Nemčiji, kjer je avto dostopen vedno širšemu krogu. Kar naenkrat je iz luksuznega artikla postal predm.et splošne uporabe, ki služi zato. da izboljša življenjske pogoje, podobno kot hladilnik, stroj za pranje itd. Posledica novega gledanja je bil precejšen padec zanimanja širokih množic za avtomobilske dirke. Danes lahko gledalce delimo v dve skupini: najprej imamo tiste, ki se za ta šport res navdušujejo, potem pa one, ki vidijo v dirkah samo senzacijo.
Precej krivde pri trenutni krizi pa imajo tudi športni forumi, predvsem mednarodna avtomobilska zveza, ki ne drži koraka s tehničnim napredkom. Samo tako je bilo mogoče, da so veliki dirkalni avtomobili s 4 do 5 litri kubature in 400 KS lahko dirkali na odprtih cestah in seveda dosegali tudi blizu 300 km na uro. Takšnega velikana pa obvlada lahko seveda samo nekaj najboljših dirkačev na svetu in na odprtih dirkah, kot na primer »Mille Miglia« v Italiji, je nevarnost za dirkače in gledalce naravnost ogromna.
Po odstopu Mercedesa so Itabjani suvereno obvladali kategorijo Grand Prix dirkalnih avtomobilov, Leta 1956 je le borba med posameznimi dirkači kot so Collins, Moss in Fangio še dajala kolikor toliko zanimivosti tem dirkam. Letos se je obrnilo na bolje. Zato ima na eni strani zasluge neprekosljivi dirkač Juan Ma-nuel Fangio in pa na drugi pojava angleških dirkalnih avtomobilov. Fangio nam je na najtežji dirkalni progi na svetu, Niirburgringu, pokazal takšno vožnjo, ki je skoraj nismo mogli doumeti. Njegova vožnja nam je pokazala, da ni le najboljši dirkač sedaj, ampak tudi vseh časov, z eno besedo, fenomen za volanom. Prav on sam je s svojo vožnjo na Veliki nagradi Nemčije, ko je s slabšim avtomobilom premagal vso elito, ki je vozila tudi na najmočnejših strojih, pridobil mnogo novih ljubiteljev dir-
kalnega športa v Nemčiji. Pokazal. ie, da so dirke tudi brez Mercedesa lahko neverjetno zanimive.
Angleži so s 3 zmagami" svoje znamke Vanwall pričeli ogrožati italijansko premoč. Tudi druga angleška znamka BRM ki je imela doslej malo uspeha, je prišla po zaslugi francoskega dirkača Jeana Behre do prvih uspehov. Kot kaže, so Angleži sposobni nastopiti 'dediščino Mercedesa kot nasprotnik italijanskim avtomobilom. Ferrari v preteklem letu mi prepričal. Vzroke moramo iskati •tako v strojih kot v dirkačih. VS-ci-linderski Ferrari ni bil več tako močan kot leto dni prej, Collins, ki se je 1956 krepko boril s Fangiom, je padel v formi, manjkala pa sta tudi ponesrečeni Castellotti iin seveda Fangio. Maserati je osvojil svetovno prvenstvo le zaradi Fangia, če bi bil ta dirkač pri Ferrariju, bi bil končni izid najbrž, drugačen.
Na avtomobilski šport je ugodno vplivalo tudi novo gorsko prvenstvo Evrope in pa nova formula 2 (avtomobili z manjšo kubaturo), kajti v teh dveh konkurencah nastopa mnogo več tovarn avtomobilov, ki se za najvišjo dirkalno skupino ne zanimajo.
Če pogledamo leto 1958 in avtomobilski šport, lahko najdemo nekaj ugodnih znakov. V kategoriji Grand Prix (formula 1) bodo nastopali Van-wall, BRM in Ferrari. Slednji bodo preizkusili nov V6-cilindrski avto, ki so ga razvili iz formule 2. S tem vozilom bo najbrž tudi Ferrar; lahko zopet posegel v borbo. Pričakujemo lahko tore j ostro borbo med Ferrari-jem in Vanwallom za svetovno prvenstvo. Pozitiven je tudi sklep mednarodne zveze, ki predpisuje za dirke obvezno uporabo običajnega letalskega bencina brez primesi in pa omejitev kubature na 3 litre, kar je predvsem povzročilo odstop Masera-tija. Njihovi avtomobili s tem bencinom namreč nimajo več večjih možnosti, zato so se umaknili. Pripravljajo nove modele, ki pa prihodnje leto najbrž še ne bodo dovolj preizkušeni. Zelo zanimivo bo tudi gorsko prvenstvo, na katerem lahko sodelujejo avtomobili do 1500 ccm. Tu bo prišlo do velike borbe med Porschejem in Borgvvardom, morda pa se bodo pojavili še stroji znamke Os ca in Lotus. Pravijo, da se celo Fangio zanima za te dirke, ki bi jih rad vozil na Porscheju.
Avtomobilski šport še ni ozdravljen. Najrazličnejše stvari bi morali še popraviti, da bi bilo vse v redu. Vsi ljubitelji tega športa, ki se je pojavil z dnem, ko se je na cesti predstavil voz brez konjske vprege, si seveda popolnega »ozdravljenja« zelo želijo.
Gunther Mol ter
Ali ste že poravnali
TOBAČNA TOVARNA
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 2 vszht pathoSnikam Skočna, no-va doba 1958/
Veletrgovsko podjetje
‘Potresnih
CELJE, TOMŠIČEV TRG 3
Priporočamo sledeče izdelke: cigah&tt:
Emona, Bled, Tivoli, Ljubljana, Drina, Vardar Moravo, Planica, Sutjeska, Zeta, Ibar, Drava
cipah*:
Havana, Trabuko, Brazilka, Karavanka, Cigarilos, kratke domače
aitoJU. to&ačite. Ozdtžk*:
tobak za pipo eksfra, tobak za pipo navadni, žvečilni tobak, nosljanec, kolekcije
Hetit uz.dLe.ike. la&ko kupil« v vSeA titafikaA
Večja naročila spreiema Tobačna tovarna. Tržaška cesta 2
priporoča cenjenim odjemalcem
svoje kvalitetno špecerijsko ter kolonialno
blago in jim obenem želi
mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1 9 S S
AGENCIJA SLOVENIJA
LJUBLJANA, KOTNIKOVA 16
želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije
mnogo uspehov in sreče v novem letu 1958
Tovarna tiskanega blaga
TISKANINA
vam nudi
KPAIVI T“.,.,ra
1 A Mm. Im JL m K	komerciala 175
svoje priznane Izdelke v bombažnih In stanlčmh tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti
Naročila izvršujemo točno in solidno
lioltUtiv podjetja žeti vsem delovnim kolektivom ih vsem delovnim truden* v novem Uto 1958 oMo uspehov, štete. in zadovoljstva
»CINKARNA«
METALURŠKO - KEMlCNA INDUSTRIJA
CELJE
«11
«* * * • :
V, c5
h
mmmrnm
______*
V valjarni uslužnostno valjarno tudi svinec, kositer in srebro
Vsem odjemalcem in dobaviteljem želimo srečno novo leto 1958
NAŠI PROIZVODI:
surovi cink - cinkov prah - rafinirani cink - fini cink - redestilirani cink - cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov - cinkovi pro-tektorji za kotle - cinkove pralnice valovite - avtotipijske plošče - off-set plošče - žveplena kislina - cin-kovo belilo - kromov galun - natrijev hidrosulfit - natrijev surovi in čisti sulfid - cinksulfat - natrijev silikofluorid - barijev sulfid - zelena galica - litipon - ultramarin -svinčeni minij - svinčena glajenka čista - superfosfat - modra galica - metalit
VS»
TEKSTILNA
TOVARNA
h In
Zapuže pri Begunjah
NA GORENJSKEM
izdeluje
vse vrste tekstilnega volnenega blaga, predvsem pa visoko kvalitetni loden in raznovrstne volnene odeje
VELEBLAGOVNICA
LJUDSKI MAGAZIN
CELJE, PREŠERNOVA ULICA 10
VAM NUDI NAJVEČJO IZBIRO TEKSTILNEGA BLAGA, .KONFEKCIJE, PERILA, OBUTVE, GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN, KOLES, MOTORNIH KOLES, MODERNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO, BIŽUTERIJE ITD.
VSEM POSLOVNI M PRIJATELJEM ŽELIMO OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1 9 5 8
'gjSZjg
TRGOVSKO PODJETJE
MANUFAKTURA
Ljubljana, Trubarjeva c. l/II
želi vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine mnogo uspehov in delovnih zmag v novem letu 1958
RIBARSTVO SLOVENIJE
LJUBLJANA. HRENOVA ULICA 11
Vsem delovnim ljudem želimo V NOVEM LETU 1958 obilo zadovoljstva, steče in uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine
TOVARNA PLETENIN
v
LJUBLJANA EMONSKA 2
TELEFONI : 20-062, 21-409
PREDILNICE
TKALNICE
BARVARNE
TISKARNA
APRETURA
NAŠI PRIZNANI IZDELKI IZ NAJBOLJŠE VOLNE UŽIVAJO POVSOD VELIK SLOVES!
m ARIBOR
I z d a I u I e m o :
tafta, tiskano blago, podloge, modne svilene tkanlnene, jacguard-brekate, perlon itd.
Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem ielimo v novem letu 1958 mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva
MARIBORSKA
TEKSTILNA
TOVARNA
MARIBOR
Poštni predal: 9 Telefon: 40-11 Telex: 033-17
Brzojavni naslov: Tekstil tvor NB podružnica Maribor št. 640-T-150
Proizvaja:	bombažno prejo, sukance za šivanje
in vezanje, hlačevino, klote, bombažne in umetne svilene podloge, flanele, popeline za srajce-pyjame, tiskanine iz bombaža in stanične volne
Vse naše tkanine iz stanične volne so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju
Izvaža:	sukance za šivanje, klote, svilene serže, po-
peline, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke
Uvaža:	surovine, barve, kemikalije, utenzilije itd.
KRANNSKII
TEKSTILNA
INDUSTRIJA
KRAPINA
VSI NASI IZDELKI SO ZNANI PO DOBRI KVALITETI IN NIZKIH CENAH
Vsem našim poslovnim prijateljem in vsem
delovnim kolektivom želimo
srečno novo leto 1958
Proizvajal
volnene tkanine iz mikane In česane preje za ►- moške zimske plašče
►	ženske zimske plašče
►	moške obleke ◄ ženske obleke
Izdeluje tudi volneno česano predivo za pletenje in tkanje
Prepričajte se o bogatem asorfimanu in visoki kvaliteti vseh naših izdelkovl
Skladišča In predstavništva!
Beograd, ul. 7. julija 70/111 Zagreb, Gunduličeva ul. 34 Ljubljana, Titova c. 63 Sarajevo, Aščiluk št. 1 Novi Sad, Dunavska ul. 27
TEH
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
LJUBLJANA, TITOVA 24
Stalno na zalogi:
valjani in vlečeni proizvodi črne in barvaste metalurgije plemenita jekla vseh vrst kroglični ležaji
orodje in stroji za obdelavo lesa orodje In stroji za obdelavo kovin sanitarni in instalacjski material tesnila
vijačno blago
Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem želimo obilo uspehov v novem letu 1958!

LJUBLJANA, CANKARJEVA ULICA 5/11
• Prodaja naftne derivate preko svojih skladišč, bencinskih servisov in črpalk v vseh večjih mestih Slovenije
• Brezplačno daje strokovne nasvete za pravilno izbiro maziv za vse stroje in njihovo najbolj pravilno uporabo preko svoje tehnične službe
e Vsi, ki potrebujete proizvode naftnih derivatov, se obračajte na naše podjetje. Postreženi boste hitro in solidno 1
Bombi in tkalnica
proizvaja kvalitetne bombažne tkanine:
surove od 76 —155 cm in beljene od 70 — 200 cm
industrijsko pre o do številke Nm 50
prejo za domačo obrt in s;cer mulle, double, knitting in Hardwater .
Predilnica
Sukančarna
tkalnica
Belilmca
Barvarna
Apretnra
l/se«* iUfovnitn tiudem «ase datnovitit žeft«*e steče, zadovoljiva it»ttSfrfUov v Mtvttn Utu 195&f
4
9
>
m
►
«
o
A
X
H
■
e-
K
A
flk
LJUBLJANA, TITOVA C, 19
Telefoni — direktor: 21-053, 21-261, 20-143
Izvažamo ;
mehak rezan les, trd rezan les, gozdne sortimenle in finalne izdelke ier proizvode domače obrti
Uvažamo:
piuto in platine proizvode
Trgovsko podjetje
»TEKSTIL - PROMET«
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 63
priporoča potrošnikom bogato izbiro tekstilnega blaga za zimo, kakor blago za ženske in moške plašče, blago za moške in ženske obleke, vse vrste konfekcije in vse vrste blaga za zimske športe
Naši poslovalnici:
Titova 63, Stritarjeva 5
Trgovsko podjetje na debelo
LJUBLJANA, TITOVA CESTA št. 18
zalaga trgovsko mrežo in potrošnike z vsemi vrstami stekla in steklenih izdelkov
V*szm dzio.vtn.iin ko.ieJhtivo.rn ždimo mnoga uspe&av v novam ietu 1958
B^Tnjm^rjTa/iiiTiitiiar 15 nagrad - 50.000 dinarjev
fCtl |)UL||I lIUull 1! ubili IH piloftulH (Nadaljevanje s 1. strani)	nah na sporedu še celo vrsto elitnih dete do lepih, praktičnih na;
Nedavnim plenom Strelske zveze J-ugoslavije, ki je bil v Beogradu, je sprejel mnogo pomembnih sklepov v zvezi z bodočim delom v strelskih organizacijah. Plenum je namreč ugotovil, da je dosedanji množični način vadbe z vojaškimi puška-
vojaške vzgoje ter na srednjih in drugih šolah, v sindikatih in na podeželju, kjer je zelo veliko mladine.
(Nadaljevanje s 1. strani)	nah na sporedu še celo vrsto elitnih
. Kateri	dogodek bo i, v
kratkem pritegnil pozornost vsega
sveta? Nedvomno svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bp meseca februarja v Badgn-steinu. Prav gotovo so vse vesti
■ Da pa bi družine ne bile pre-
&£££&&
cija za vojaške puške je zelo draga n x|....sf.,,	pak sploh za vse ljubitelje športa.
in zato naj bi jo v bodoče dodelje- '	"	Zato je naš stalni sodelavec, tovariš
vali le najboljšim strelcem v repu- ■ Govorili so tudi o tekmovanjih Boris Kobal, prav te dni zavihtel bilkah, ki bi imeli pravico vadbe in v prihodnjem letu. Republiške zve- smuči na rame in jo svhlaP®nom pote kimovanja z vojaškimi puškami.^ ze bodo morale pravočasno izvesti tegnil skozi karavanški _ predor tja V zvezi s tem so sprejeli takšne republiška tekmovanja, kajti držav-
sklepe:
1 ■ Vsi novi člani strelske organizacije in tudi dosedanji strelci, razen najkvalitetnejših, naj bi se učili streljanja z zračno puško in, ko bodo dovolj izvežbanj ter bodo izpolnili predpisane norme, liodo štre-
no prvenstvo v streljanju bo letos v Sarajevu. Strelci bodo imeli množične proslave 15-letnice borbe na Sutjeski, ob tej priložnosti pa bodo republiške reprezentance imele tradicionalno tekmovanje z vojaško puško. Jugoslovanski strelci bodo
jjali z malokalibrskimi puškami. Ce unela povratni dvoboj s Poljaki na bodo tudi s tem orožjem dosegli Poljskem, od 15. do 25. avgusta se
dobre rezultate, bodo lahko prešli 1)0 *žavna reprezentanca udeležila
-	____rfv;^ svetovnega iprvenstva v Mosikvd, n-ai-
kvalitetnejši strelci, ki bodo kandidirali za državno reprezentanco, pa
v osrčje Visokih Tur, kjer se bodo čez pičla dva meseca borili najboljši alpski smučarji vsega sveta za naslove svetovnih prvakov. Naš reporter bo seveda prevozil vse tekmovalne proge v vseh smereh, navzgor in navzdol, tipamo pa tudi. da bo že te dni v Badgasteinn srečal prve tekmovalce. V novoletni številki ho imel naš reporter Boris dovoli »življenjskega prostora« — določili smo mn kar celo stran — da
v atletiki (Stockholm), plavanju (Budimpešta) in namiznem tenisu (Budimpešta), svetovno prvenstvo v hokeju (Oslo), orodni telovadbi (Moskva) Itd. Tudi na te prireditve smo mislili in jih na svoj način vključili v novoletno številko. Toda tokrat smo posegli daleč izven meja naše ožje domovine. Naše uredništvo se je obrnilo na več kot 20 znanih športnih redakcij v vseh krajih sveta in jih zaprosilo za sodelovanje. Dobili smo že precej odgovorov in danes vam izdamo samo to, da bodo o vseh teh velikih prireditvah, predvsem pa seveda o svetovnem prvenstvu v nogometu, pisali tokrat sami priznani novinarji iz tujine. Pod naslovom »NOVINARJI IZ VSEH KRAJEV SVETA PIŠEJO ZA POLET« boste tokrat lahko čiiali zanimive prispevke športnih novinarjev iz Francije, CSR. Nemčije. Poljske, ZDA, Romunije, Madžarske,
dete do lepih, praktičnih nagrad. Vsak bralec »Poleta« bo na ta nagradni kupon napisal svoje ime, priimek ter točen naslov in bo odrezek oddal osebno v lokalu naše uprave (Pasaža nebotičnika, Cankarjeva 4) ali pa ga bo na isti naslov poslal v kuverti po pošti. Vse dospele nagradne odrezke bomo oštevilčili, nato pa bo posebna komisija izžrebala 15 odrezkov. Za to priložnost smo določili 15 nagrad, katerih skupna vrednost znaša 50.000 din.
Nagrade so sledeče:
1. nagrada zapestna švicarska ura
vidimo, da bo več pozornosti posvečeno streljanju z zračnimi puškami. Jasno pa je. da bo treba temu primerno reorganizirati vadbo in tek-niovanja.
■ Strelska zveza Jugoslavije se bo z republiškimi zvezami vred; še naprej borila za množičnost v svojih organizacijah. Predvsem bo to delala v tesni povezavi s centri pred-
bodo imeli verjetno več tekmovanj tiudi" z Madžari in Romuni.
" , .	. " T	Norveške itd., morda pa bo do no-
bo z reportažo v poln, mer, zadevo-	,e(ft išlo celo £mo iz Kilai.
ljil vse bralce našega listo.	ske nli Brazilije, saj smo tudi v teh
ne bo edini balinih deželah poiskali športne no-
Toda Badgastein
vinarje.
Poravnajte
privlačni dogodek športne sezone 1958. Nič ne dvomimo, da bo po g Istočasno, ko smo prosili tuje popularnosti Švedska zasenčila Bad- redakcije za prispevke, smo ured-rtoctoln c« I Ka 'zii evp^Avim nnsffl-	i: ,<- i_i:___
naročnino?
)
gastein, saj bo za svetovno nogometno prvenstvo prav gotovo, več zanimanja. Razen tega bomo prihodnje leto imeli v mednarodnih are-
Pred nakupom tekstilnega blaga ne pozabite obiskati naše podietje, kier boste vselej solidno postrežem in
/■ k
zadovoljni z nakupom!
Velika izbira nairaznovrsinejšega blaga za vse vrste zimskih športov
Trgovsko podjetje
»SVILA
(bivši Urbanc)
Ljubljana, Trubarjeva 1 f

ništva vseh listov tudi anketirali. Vprašali smo jih, naj nam naštejejo 5 najboljših športnikov na svetn v letu 195?. Tudi ta majhna anketa bo nedvomno zanimiva. Kot vidite na prvi strani, je poljski športni časopis »KURIER SPORTOWY« v svoji zadnji številki na prvi strani priobčil svoj odgovor na našo anketo. Skratka, prepričani smo, da bo vsak bralec našega lista z zanimanjem prebral vse članke, ki smo jih zbral; iz vseh,koncev sveta.
■	Vse to, kar smo doslej omenjali, so v glavnem resne stvari. V novoletni številki pa smo poskrbeli tudi za zabavo. Znani športni humorist, ki se skriva pod imenom »bre Miko«, bo v članku »O FIZIONOM1-JAH ŠPORTNIKOV« povedal marsikaj takšnega, da se ne boste mogli ubraniti smeha.
* S tem pa repertoar naše novoletne številke še ni izčrpan. Pripravili smo vam tudi nagradno križanko, ki bo za nekaj uric zaposlila marljive športnike. Da pa trud ne bo zaman, bomo trem reševalcem, ki bodo križanko pravilno rešili, z žrebom poklonili tri nagrade, in sicer:
1.	nagrada 1500 din,
2.	nagrada 1000 din,
3.	nagrada 500 din.
■	Ob zaključku starega leta smo se seveda spomnili tudi nekaterih naših najbolj znanih športnikov. Vsak vam bo na kratko nekaj povedal — kaj, to pa boste lahko brali prihodnji teden.
'V
■	Razen tega boste v novoletni številki seveda našli vsa poročila o nedeljskih športnih dogodkih na domačih in tujih terenih, mednarodne vesti, nadaljevanje našega podlistka, nadaljevanje članka »DOŽIVEL SEM ITALIJANSKI NOGOMET« in še marsikaj. Torej, beriva za vsakogar več kot dovolj.
■	In za zaključek še ena razveseljiva novica! V novoletni številki bomo priobčili tudi nagradni odrezek, ki vam daje možnost, da pri-
vrednost	14.000 din
2. nagrada — kompletne smuči s palicami, vrednost	10.000 din
3. nagrada — usnjen kovček, vrednost	8.000 din
4. nagrada — čevlji po izbiri, vrednost	6.000 din
5. nagrada — usnjena aktovka, vrednost	4.000 din
6. do 15. nagrada — celoletna naročnina na »Polet«, skupna vrednost	S.000 din

TQVABMA | M| /Z / -------I€$M-------
5PO BTti € £/ OBOD JA
b€ g u riae-i nZgoikmjSKčh
'Aiumum memkj
PALICE!
Sedaj smo vam že nekoliko po-drobneje razodeli vsebino novoletne številke in upamo, da sam izbor gradiva kaže na to, da"Tio številka res močno zanimiva in privlačna z® vsakogar. Seveda pa so tudi nagrade mikavne, saj je mogoče, da bost-' prav vi izžrebani in boste tak® dobili eno od lepih praktičnih na* grad.
Naše bralce v Ljubljani še posebej opozarjamo na to, da bo naša novoletna številka izšla v nedeljo« 29. t. m. že pred 21. uro in jo bodo naši kolporterji prodajali po vseh kavarnah in na znanih prometnih točkah.

vzel vodstvo Finec Stenroos in ga obdržal do cilja. Zmagal je -z več kot 6 minutami prednosti pred drugoplasiranim 'Italijanom Bertinijem. Finec Stenroos je bil svetovni rekorder na 20 in 50 km. Proga je bila dolga 42.195 m.
Samo za nekaj sekund prvi
Olimpiada v Auversn leta 1920 je prinesla še en velik uspeh Hannesu Kolehmainen,, iz Finske. Potem ko je zrušil svetovne rekorde na 3000 in 5000 m ter na 25 km je Koleh-mainen obogatel svojo športno kariero še z najlepšo zmago: v maratonskem teku. Gytsham, drugi na oiimpiadi v Stockholmu leta 1912, je začel teči v zelo ostrem tempu. Hannes ^Kolehmainen je tekel v lahkotnem stilu in se je hitro otresel ‘svojega tekmeca. Vse je kazalo, da bo Finec zmagal v velikem slogu. Toda v zadnjem delu proge je Estonec Lossman hitro povečal tempo- in se približeval Hannesu Kolehmai-nenu. Toda bilo je prepozno. Hannes Kolehmainen je zmagal komaj za nekaj sekund pred Lossmanom. Proga je bila dolga 42.000 m.
1.	Hannes Kolehmainen (Finsko) 2;32:35,8	ure
2.	Lossman (Estonija)	2;32:48,6	ure
3.	Arri (Italija)	2;36:32,8	ure
4.	Broos (Belgija)	2:39:25,8	ure
5.	Toumikoski (Finska)	2;40:18,8	ure
•	6. Rose (Danska)	2;41:18,0 ure
Spet zmaga Fincev
Leta 1924 je na VII. olimpijskih igrah Finec Stenroos precej lahko osvojil naslov olimpijskega prvaka v maratonskem teku. S starta je krenilo 58 tekmovalcev. Vodil je Grk Cranis; želel je spet prinesti zmago Grčiji in tako osvežiti spomin na prvega zmagovalca v maratonu, Louisa. Na 7. km so bili v skupini: Cranis, Brooks, Kirin, El Quafi, Jansen in Manches, Zmagovalec iz leta 1920, Hannes Kolehmainen, in Estonec Lossman, sta bila daleč zadaj. 2e po 21. km je pre-
ti Stenroos (Finska)
2.	Bertini (Italija)
3.	De Mar (ZDA)
4.	Halone,,' (Finska)
5.	Ferris (Velika Britanija)
6.	Plaza (Čile)
2;4t:22,6 ure 2:4-7:19,6 ure "2;4S:I4,0 ure 2;49:47,4 ure 2;52:26,0 ure 2:52:54,0 ure
El Ouafi zmagovalec v Amsterdamu
El Quali, francoski Alžircc, je najdalje obdržal svojo formo in spet nastopi! na oiimpiadi v Amsterdamu leta 1928. Startalo j t 67 maratoncev. Japonec Vamada je začel prehitro in favoriti mu niso sledili. El Quafi in 1'ell sta tekla pametneje in sta bila pri 30. km šele ua 20. mestu. Na obratu sta bila v vodstvu Japonca Vamada in Tsuda, toda 3 km pred ciljem sta zaostala in Alžircc je prišel v vodstvo. Komaj 40 korakov za njim je bil Čilenec Plaza. Zmagal je El Quafi v času 2:32:37.0 ure, Plaza je bil drugi. V maratonskem teku v Amsterdamu je nastopil tudi Jugoslovan Dimitrije Stefanovič. Zasedel je 53. mesto s časom 3:11:35,0 ure. Proga je bila dolga 42,195 km.
1.	El Quafi (Francija)
2.	Plaza (Čile)
3.	Mart tel in (Finska)--'
4.	Vamada (Japonska)
5.	Ray (ZDA)
6.	Tsuda (Japonska)
2:32:57.0 ure 2:33:22,0 ure 2:33:02,0 ure 2;35:29,0 ure 2:35:57,0 ure 2:36:19,0 ure
Nurmi diskvalificiran
Čudoviti in skrivnostni tekač iz finskih gozdov, Pavao Nurmi, je suvereno gospodaril na dolgih progah od leta 1920 do amsterdamske olimpiade 1928 leta. Želja mlade fin-
ske dežele je bila, da njihov tekač in idol konča svojo tekmo* valno kariero v maratonskem teku na olimpijskih igfab 1932. leta v Los Angelesu. Nihče ni dvomil v N ur trnje v uspeh. Nihče ni mogel najti, niti slutiti nasprotnika finskem® tekaču. Štiri leta se je pripravljal in potem, nekaj ur pred odhodom ladje, ko bi se mora! s tovariši atleti vkrcati, j® prispela senzacionalna brzojavka Mednarodnega olimpij' skega komiteja: »Nurmi se je pregrešil zoper amaterska pravila in mu je zato prepovedano sodelovanje na olimpij' škili igrah stop Mednarodni olimpijski komite.«
Med finskimi športniki je zavladalo veliko razburjenje* Prepoved je prišla na prijavo nemškega olimpijskega komi' leja in je zelo škodovala popularnosti Nemcev na Finskem« toda bila je nepreklicna in ladja je odplula brez N urini j®*
V maratonskem teku ga je zamenjal Virtanen. Argenii' nec Zabala, takratni svetovni rekorder v teku na 30 km, j® vodil vse do 25. km. ko ga je prehitel Finec Virtanen; po treh kilometrih je imel že minuto naskoka. Pričakovali so, da b® Virtanen odlično zamenjal Nurmija in postal prvak. Pr* 30. km pa je Finec popustil, ker ni treniral za tako dolg6 proge. Zabala — takrat je bil star komaj 22 let — j6 zmagal v odličnem finišu in v času olimpijskega rekord® (najboljšega časa) v 2 urah 31 minutah in 36 sekundah* Dvajset let pozneje, leta 1932., so bile olimpijske igre * Helsinkih. Takrat so proslavljali ene najlepših olimpijskih iger. Pred prepolnim stadionom, na katerem je sedelo oko« 100.000 gledalcev, pred predsednikom republike, pred celoj' čim mednarodnim olimpijskim komitejem, je nosil- olimpij' sko baklo takrat že ostareli športni idol Finske — Pava® Nurmi To je bil revanš tistim, ki so Nurmiju odvzeli zadnj® zmago, simbolični protest proti odločitvi pred,20. leti. Prog® je bila dolga 42,195 km.
1.	Zabala (Argentina)	2:31:36,0	ure
2.	Ferris (Velika Britanija)	2;3I:55,0	ure
3.	Toivonen (Finska)	2:32:12,0	ure
4.	-Mac Leon Wright (Vel.	Britanija) 2:32:41,0	ure
5.	Tsuda (Japonska)	2;35:42,0	ure
6.	Kin (Japonska)	2;37:28,0	ure

o
O
Q_
O
z
N
O
>
=D
M
O
>
M
želi
vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem, vsem delovnim kolektivom Jugoslavije in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine srečno in uspešno novo leto
1958
KOPER
TELEFON 18 in 25

TRGOVSKO PODJETJE
a industrijskim blagom na veliko
»SLAVICA«
•KOPER
vi

priporoča bogato zalogo industrijskega blaga, zlasti uvoznih tekstilnih tkanin in gospodarskih predmetov
ISTOČASNO ŽELIMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V NOVEM LETU 1958 MNOGO USPEHA1
TEKSTILNA TOVARNA V AJDOVŠČINI
Ajdovščina
'mm
m

priporoča
•v,
potrošnikom, trgovski mreži ter obrtnim in industrijskim podjetjem svoje % priznane izdelke, ki slove po odlični kvaliteti
Vsem delovnim ljudem noše domovine želimo mnogo sreče, usoehov in zadovolistva /
V NOVEM LETU 1958
TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE
//

PTUJ
priporoča svoje kvalitetne Izdelke, zlesti vse vrste perilo, delovnih oblek In moških športnih srajc
Vsem svojim poslovnim prijateljem želimo v novem letu 1958 mnogo uspeha!
-
ISS
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
»ELEKTROTEHNA«
LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 33
želi
vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1958
SPLOSNA
TRGOVSKA
KOPER
d
vv.v.v.
J«
x:::x..t y;x'xvx.
//.•••.v/.v.v
*XyXyX:X
talil
M P O R T
• a e e e e e • • • a e -e a e -• e e, e
.:.*.v.v.v.v.\\W;V.*<M
: a a • a a a a a a a a a a a a a a ■ e e a • a a a.a eeeeaeeeeeeeee eaaeeeaeeeee'eeaeweei aeeeeeeaeaeeaeeea a - e -a veeeeeeeeeeeae ee e e a; *• c • -eeeeeeee e e e e a.a e a a a »a
vx:xvx:xxyxx-i
eeeeeeeeeeeaeeeaeeae eeaeeeeeeeeeae.ee.e e-.e
hmsisčsis
V* »*a*a*a *•*.*,*,*, *,•,*,*,*a*a*a*,*a*a eeeeeaeeeeeeeaeeeea leeeeeaaeeeeeaeeeeee# leaeeeaeeeeeeeeeeeea • •••aeeeeaaaaa-aaaaai '••eaeeeeeeaaeeeee e J/
t a a a e. e eeeeaeee a-"" -eaeeeeeaeaa a j

yx;.;yyi
č e s f i f a
vsem svojim poslovnim prijateljem in jim želi uspehov polno NOVO LETO 1958
-j:
MLINSKO PODJETJE
Istočasno želimo vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem
srečno in uspešno
novo leto 1958
Tovarna volnenih izdelkov
MAJŠPEBK
priporoča svoje kvalitetne volnene izdelke, zlasti priznane kamgarne za moške in ženske obleke iz najfinejše uvožene volne
Tttanina
lelamina
tm
PteianS BsBaa® 1 Drogerija Obutev Jestvine Teksftli
M elan® Ssiag©
V NOVEM LETU 1958
želimo vsem deovnim kolektivom in vsem ljudem naše domovine še mnogo delovnih zmag, uspehov, sreče in zadovoljstva	1
želi
vsem delovnim ljudem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu
19 58
ietle
UBILI«
AJDOVŠČINA