Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 6. - LETO XII.	17. FEBRUARJA 1973
Učenci poklicne šole slednjič pod novo
Pravzaprav ni še tako dolgo, ko je na mnogih šojah naših samoupravnih organov tekla razprava o usodi Iskrine poklicne šole v Ljubljani, ki bi se morala iz zasilnih prostorov na Linhartovi cesti čimprej odseliti. O tom, kako in kaj bo s to našo, prepotrebno šolo, je bilo v tem obdobju nešteto inačic, vendar pri vseh je kazalo le na začasno, provizorično rešitev.
Tako je bila njena usoda ves ta čas zelo negativna, kar se jc nedvomno odražalo tudi v samih učnih uspehih.
Slednjič je prišla ustrezna rešitev. Litostroj in Iskra sta se sporazumela, da učence kovinarskih poklicev prevza me Izobraževalni center Litostroj, za učence elektrostrok pa naij bi ob obstoječi lito-strojski šoli čimprej zgradili ustrezen prizidek, v katerem bi tudi ta del šole naše! potrebne prostore. Kljub težavam so se našla tudi potrebna finannča sredstva. Stekla je gradnja prizidka, o čemer smo sicer že poročali, z majhno zamudo sicer pa so bila gradbena deia v glavnem zaključena in na Prešernov dan, 8. t. m. je bila že slavnost ob otvoritvi nove šole.
Ob tej priložnosti so se v pritlični avli Poklicne kovinarske in elektro šole Izobraževalnega centra Litrostroj razen učencev zbrali številni gostje, da bi skromno proslavili tako pomemben dogodek — otvoritev nove šole za vzgojo mladih strokovnih delavcev'. Uvodno besedo je imel direktor IC Litrostroj Hrabrpslav Premic, ki je med gosti pozdravil tudi predsednika Občinske skupščine Ljubljana-šiška Daniia Zbri-zaja in generalnega direktorja ZP Iskra Vladimira Logarja. Za njim pa sta govorila še pomočnik generalnega direktorja Litostroja Darinko Kolbl ter direktor Šolskega centra Iskra Gabrijel Perko.
Posebej predsednik ObS Ljubljana-šiška Danilo Zbri-zaj je .poudaril zadovoljstvo, da prisostvuje tako pomembnemu dogodku, kot je otvoritev nove poklicne šole, ki jih pri naših naporih za vzgojo strokovnega kadra dejansko primanjkuje.
Ker je bila otvoritev nove šole hkrati povezana tudi s proslavo Prešernovega dne, je učenec II. letnika kovinarske stroke Srečko Bizjak lepo deklamiral Prešernovo »Zdravljico«, ža kar je bil na-
grajen z zasluženim aplavzom prisotnih na slavnostni otvoritvi šole.
Izrabimo to priložnost še za bežen pregled polletnih uspehov šole. na kateri se za razne kovinske poklice izobražuje v treh letnikih skupno 360 gojencev, za poklice v eldktrostroki pa 177. V polletju je od skupno 537-učen- . cev obeh oddelkov šole doseglo pozitiven učni uspeh 64% učencev, kar je pravzaprav zadovoljiv rezultat. Pri tem se je-pokazalo, da so bili ob polletju po doseženem uspehu nekoliko boljši kovinarji, slabši pa učenci elektro stroke. To je tudi opra-vičiljivo, kajti kovinarji so se ves ta čas šolali pod ugodnejšimi pogoji v lito-strojski šoji, učenci elektro stroke pa so bili v starih prostorih na Linhartovi, manjkal pa jim je tudi stalni učitelj za teoretični pouk elektrostroke, katerega je šoli končno le uspelo pridobiti. S preselitvijo v nove, sodobno urejene šolske prostore in ob končanih negotovostih, pa vodstvo šole z zaupanjem pričakuje, da bo tudi v oddelku elektro stroke učni uspeh ob koncu tekočega šolskega leta bistveno boj j ši.
Že danes obljubljamo, da bomo v eni izmed naslednjih številk napisali kaj več o šoli in počutju naših učencev v njej.
Predsednik IS SRS Andrej Marinc si z zanimanjem ogleduje v spremstvu predstavnikov Elek-tromehanike proizvodnjo v tej naši največji delovni Organizaciji
Predsednik IS SHS Andrej Klarine v Iskri
V ponedeljek, 12. februarja je na povabilo gorenjskih poslancev obiskal Kranj predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, ki si je najprej ogledal Iskro in Savo, popoldan pa se je v kranjski občinski skupščini pogovarjal z gorenjskimi poslanci in predstavniki družbenopolitičnega ter gospodarskega življenja. Predsednika so spremljali šef kabineta Brane Musar, republiški sekretar za delo Pavle Gantar ter predstavnik; političnega in gospodarskega aktiva na Gorenjskem.
Goste je pozdravil glavni direktor tovarne Jože Hujs. Najprej je predstavil svoje sodelavce, nato pa povabil goste na ogled tovarne. Pred-
sednik Andrej Marinc si je tako s svo-jim spremstvom ogledal proizvodnjo sestavnih delov, telefonije, števcev, električnega ročnega orodja' plastike, bakelita itd.
Po ogledu tovarne so gostje in predstavniki »Elektrome-hanike« imeli razgovore v sejni sobi. Glavni direktor Jože Hujs je v. zgoščeni obliki prikazal celotno zgodovine tovarne, težave, ki so zajele podjetje v posameznih obdobjih in prešel na ekonomske rezultate zadnjih poslovnih let.
Na temelju teh podatkov je predsednik Andrej Marinc zastavil različna vprašanja, na katera . so odgovarjali predstavniki tovarne, vsak iz svoje dejavnosti: Ivan Cvar s kadrovskega področja, delav-
skega izobraževanja in štipendiranja ter stanovanjska gradnje, Henrik Peternelj s področja samoupravljanja. Stane Kavčič o delu komunistov v tovarni in Vinko Šarabon o sindikalni organizaciji.
Razgovor je potekal docela spontano, med katerim je predsednik Andrej Marinc nanizal tudi nekatere gospodarske in politične ugotovitve ter ukrepe, s katerimi se bo nemara skupščina v prihodnje ukvarjala, z • namenom poglabljanja stabilizacije.
Proti koncu obiska so gostom zavrteli še film o Iskri, nato pa se je predsednik vpisal v knjigo gostov z naslednjim besedilom:
»Prvič sem obiskal ta naš veliki delovni kolektiv, čestitam delavcem in vodstvu za dosežene uspehe in za jasno dolgoročno usmeritev, ki odpira vašim delavcem in celotni družbi perspektivo. Z zadovoljstvom ugotavljam sočasno uspešno razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.«
M. K.
Direktor Izobraževalnega centra Litostroj Hrabroslav Premic in generalni direktor ZP Vladimir Logar med ogledom novih šolskih prostorov
Na 3. in 6. strani današnje številke Iskra objavljamo sestavek o predvidenem petletnem razvoju ZP Iskra. Zaradi obširnosti sestavka smo morali zadržati nekatere članke, ki jih bomo v celoti objavili v prihodnji številki — 24. februarja.
Ite€teiiewsmi@ saerten® poti
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA Savska loka 4, KRANJ
Ob vašem sporočilu delavskega sveta ZP ISKRA, da so nam bila odobrena finančna sredstva v znesku 30.000 din za nabavo učil in šolskih pripomočkov iz proizvodnega programa vaše ugledne tovarne — spoznavamo in občutimo skrb ter povezanost med našimi prizadevanji, ki koristijo družbeni skupnosti.
Prav zaradi teh spoznanj, da nam skušate pri odgovornem vzgojno-izobraževalnem delu pomagati, izražam v imenu dijakov, celotnega profesorskega zbora", organov upravljanja in v svojem imenu globoko in iskreno zahvalo za odobreno denarno pomoč.
Prepričani bodite, da se bomo potrudili odobrena denarna sredstva zelo koristno uporabiti. Nabavili bomo nujno potrebna učila, s katerimi bomo popestrili in posodobili naše delo in tako dvignili kakovost pouka.
Obljubljamo, da bomo kot že do sedaj, tudi v bodoče sledili vašemu proizvodnemu programu in poslovni usmeritvi in to vključevali v svoje delo pri vzgoji bodočih elektrotehnikov.
Izražamo zadovoljstvo k vaši akciji dajanja pomoči šolam kot aktualni in perspektivni kadrovski politiki, saj je z njo moč pričakovati še učinkovitejšo usmeritev naših absolventov za zaposlitev v organizaciji ZP Iskra.
Ravnatelj:
Janez Terka j, dipl. ing. stroj.
»Ežektroir.ehanika« Kranj
Seminar za novo
sprejete člane ZK
Dne 6. in 7. februarja letos je bilo v Beogradu posvetovanje o idejno političnih vprašanjih izvajanja XXI., XXII. in XXIII. ustavnega dopolnila. Ker so bili materiali s tega posvetovanja predhodno pripravljeni, samo posvetovanje pa je bilo obilno publicirano v sredstvih javnega obveščanja, bi želela predstavnika Združe-
nega podjetja Iskra o tem posvetovanju podati nekaj temeljnih ugotovitev in osebnih vtisov.
Kot prvo velja poudariti trdno odločenost vseh čini-teljev, da se ustavna dopolnila realizirajo tako kot so zamišljena, to je, da se dejansko upravljanje nad ustvarjenim dohodkom pre-
nese skozi novo organizirano organizacijo združenega dela na neposredne proizvajalce. Obsojeni so bili kot nesprejemljivi poskusi, da se pristopi k realizaciji ustavnih dopolnilih s formalnim ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela brez upoštevanja novih kvalitet, prav tako pa tudi poskusi dezintegracije sedanjih delovnih organizacij v niz manjših. Vrsta referatov in diskusij je obdelala vse sfere družbene reprodukcije in bila soglasna, da predstavlja uveljavitev ustavnih amandmajev vsestranski razvoj in novo etapo uveljavljanja delavskega razreda. Ob upoštevanju, da so še vedno močni interesi, ki temu nasprotujejo tako pri nas, kakor v tujini, ni mogoče tega razvoja prepustiti stihiji, pač pa ga morajo s polno odgovornostjo in zavestjo voditi komunisti. Program Zveze komunistov Jugoslavije, sklepi VIII. in IX. kongresa ZKJ ter pismo predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ, so bili dokumenti, ki terjajo razvijanje samoupravne prakse in definiranje takih samoupravnih odnosov, da bo delavski razred v celoti odločal o rezultatih svojega dela.
Ob primerjanju dosedaj opravljenega dela in zasnov v drugih večjih jugoslovanskih podjetjih z našimi v Iskri, lahko ugotovimo, da so naša izhodišča pravilno postavljena, celo bi lahko rekli, da imamo določeno prednost pred mnogimi. Naša dosedanja pot decentralizacije je kljub mnogim pomanjkljivostim, dejanska usmeritev, h kateri težijo dames vsi, sistem . povezovanja temeljnih, organizacij združenega dela kot tehnološko in ekonomsko samostojnih enot višje . organizirane interesne skupnosti — »branže« pa ima mnogo »vzornikov.«
Te ugotovitve nas lahko ohrabrujejo, obenem pa nam velevajo, da naše načrte s predvidenimi sporazumi do kraja realiziramo in sistem v praksi potrdimo načela in vsebino socialističnih družbeno ekonomskih odnosov.
V. M.
Tovarniški komite ZK Elektromehanske je organiziral skupaj z DU v Kranju dvodnevni seminar za člane ZK, ki so bili na novo sprejeti v organizacijo ZKJ. Namen seminarja je bil, da se novo sprejeti člani ZK seznanijo z delom ZK v vsakdanjem življenju naše samoupravne družbe.
Skrbno pripravi j en program seminarja je v prvem delu obravnaval dve zelo zanimivi temi s področja:
a)	gospodarjenja ter perspektivne dejavnosti tovarne Elektromehanske;
b)	formiranje TOZD v naši tovarni, njihov. položaj in vloga TOZD v združenem podjetju Iskra.
O gospodarskem položaju tovarne in- njenem perspektivnem razvoju je govoril glavni direktor Jože Hujs, ki je vsem navzočim obširno orisal pomen poslovne politike, ki jo tovarna uspešno vodi v dokaj . težki gospodarski situaciji v jugoslovanskem prostoru, kakor tudi na tujem z vključevanjem v mednarodno delitev dela. Poseben poudarek v svojem izla-ganju je glavni direktor dal panogi telekomunikacije in naložbi v panogo električnega ročnega orodja, ki bo v bližnji prihodnosti zelo zanimiva dejavnost za tovarno, kakor tudi za jugoslovansko tržišče. Seveda pa ne smemo mimo ostalih panog, ki so visoko akumulativne, te pa moramo še vedno tehnološko dopolnjevati in slediti njihov razvoj v svetovnem tehničnem napredku.
O formiranju TOZD v to vami Elektromehanika je obširno pa poročal Nace Pavlin, ki je navzočim razložil pomen in prednosti TOZD v odnosu na današnjo obliko v tovarni, kakor tudi na relaciji tovarna — ZP.
Drugi dan so udeleženci seminarja poslušali predavanje Poldeta Kejžarja, medobčinskega sekretarja ZK za Gorenjsko, na temo »vloga članov ZK v moderni samoupravni dmžbi«.
Obširno je govoril o liku komunistov v vsakodnevnem življenju, o nalogah in idej-no-političnem usposabljanju članov ZK, da bomo sposobni kljubovati vsem težavam, ki jih prinaša jutrišnji dan.
Na temo religija in ZKJ, ki pa jo je podal Tone Miklavčič, predsednik komisije pri občinskem odbora SZDL Kranj za verska vprašanja, se je med udeleženci seminarja razvila zelo živa diskusija, kar potrjuje visoko politično prepričanje vseh udeležencev, saj so se določenih problemov dotaknili zelo kritično.
Na koncu seminarja je bil z vsemi udeleženci nevezan razgovor o programu seminarja, saj pred organizacijo ZK v Eiektromehaniki stoji velika naloga: obnova in razvoj članstva ZK. Zadevno bo potrebno seminarje še organizirati ali pa določiti kakršnakoli drugo obliko večkratnega srečanja ali dogovarjanja, posebno med mladimi oz. novo sprejetimi člani ZK. Takšno je bilo tudi mnenje udeležencev seminarja.
Stanc Kavčič
Skupna seja sekretariata CSC ZKS in BO ZS Slovenile
Gradnja stanovanj za delavce, varčevanje in delavska kontrola — stalna skrb
Na skupni seji sekretariata CK ZKS in republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije 12. t. m. so razpravljali o naporih za gospodarsko stabilizacijo, razen tega. pa tudi o potrebi po učinkovitejši gradnji stanovanj za delavce, o varčevanju in delavski kontroli, kar vse mora biti naša stalna skrb.
Prav problem gradnja stanovanj za delavce, je kljub ustrezni resoluciji, ki jo je lani sprejela skupščina SRS, prav spodbudilo šele pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
Na skupni seji je bilo v zvezi s stanovanjsko izgradnjo za delavce ugotovljeno, da se tu stvari že ugodneje razvijajo. Prvi odraz naporov za hitrejšo gradnjo delavskih stanovanj so vsekakor sporazumi -med organizacijami združenega dela, da bodo od bruto osebnih dohodkov v solidarnostni fond za izgradnjo delavskih stanovanj odvajali višji odstotek kot doslej. Drug dokaz za to je tudi sprememba kriterijev za kreditiranje stanovanjske gradnje v poslovnih bankah, zlasti pa to, da bo odslej poraba sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo za delavce bolj smotrna in bodo iz njih gradili sodobna, funkcionalna fn ustrezna delavska stanovanja, ne pa razkošnih, ki bi bila zlasti za kategorije delavcev.z nižjimi osebnimi dohodki nedosegljiva. Na področju gradnje delavskih stanovanj. bo treba najti vse možnosti in to gradnjo ob danih možnostih kar se da pospešiti, saj potrebe niso majhne.
Na seji so dos-ršen del razprave posvetili še čiru- • gemu, prav tako pomembnemu vprašanju — varčevanju in prizadevanjem za dobro gospodarjenje. Z vsem tem naj bi hitreje rasli skladi gospodarskih organizacij iz osebnih dohodkov, iz le-teh pa naj bi več sredstev na-meniii za gradnjo stanovanj in izobraževanje.
Na koncu so na seji razpravljali tudi o delavski kontroli. Nedvomno je uvedba delavske kontrole potrebna, vendar je okrog tega še vrsta dilem in različnih pogledov. Temu vprašanju bo treba posvetiti vso pozornost in uskladiti stališča, da bo delavska kontrola učinkovita in bo zagotovila delavcem, da bodo lahko prevzeli upravljanje temeljnih organizacij združenega dela in družbene reprodukcije dejansko v svoje roke in se ob tem razvijali v dobre, skrbne gospodarje. Delavska kontrola mora biti v rokah proizvajalcev, ki so v neposrednem odnosu do samoupravnih organov, delavskega sveta in sveta delovnih ljudi, kakšne pa bodo njene naloge, nam bo pokazala vsakdanja praksa in pobude, ki bodo prihajale od strani delavstva.
KAKOVOST — POGOJ ZA USPEH NA TRŽIŠČU DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE KAKOVOST — VIZUM ZA SVETOVNO TRŽIŠČE
OBRISI PETLETNEGA RAZVOJA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
■	' m	'gr^m	■ v:M- -
Delavskemu svetu ZP so bile 26. decembra lani predložene smernice razvoja ZP ISKRA za obdobje od leta 1972 do 1976. Njihov osnovni namen je bil v tem, da smo z njimi začrtali okvirne dimenzije našega bodočega razvoja. V teh okvirih bo vsaka organizacija sama za sebe določila svojo vlogo in dimenzije. Zbir vseh teh bo predstavljal petletni plan ISKRE; seveda, če ne bo kazalo ponekod proj nekaj odrezati ali drugje kaj dodati.
Zavajali bi se, če bi računali s tem, da bodo tu nakazani okviri razvoja ostali v prihodnjih lelih nespremenjeni, saj ne moremo vedeti, s kakšno hitrostjo bo potekal splošni družbeno ekonomski razvoj. Uverjeni smo, da bo do določenih sprememb, morda celo bistvenili, moralo priti, bodisi zaradi raznih ukrepov v državnem merilu, bodisi zaradi konjunktumih nihanj na domačem in svetovnem trgu, bodisi zaradi integracijskih procesov.
Očiten primer je -medtem že nastopil:	integracija z
EMO. V teh smernicah še ni upoštevana, vendar se je . tu postavljeni okvir zaradi nje razširil za celo petino in to prav istega dne, ko so bile smernice sprejete. Sploh pa bomo morali v obdobju, ki je pred nami, posvetiti integracijam posebno pozornost. Zadnja leta postaja v naši državi vse bolj prisotno intenzivno poslovno - povezovanje in ekonomska koncentracija. V Sloveniji je dobilo to povezovanje še poseben pomen prav zadnje mesece. Ta proces je izrazit zlasti v nekaterih panogah, med kateri-m je tudi naša. Če presojamo razvojne možnosti ISKRE samo z vidika obsega proizvodnje, širine programa in kadrovskega potenciala, potem smo najbrž prvo podjetje, ki se lahko izoblikuje v izrazitega nosilca razvoja v naši republiki. Vse tako kaže, da bomo prav zaradi integracij naše meje pred iztekom te petletne dobe še nekajkrat na novo zakoličili.
Za to petletno obdobje smo si postavili več ciljev, med njimi nekaj temeljnih: hitro rast proizvodnje, pospešitev razvoj no-raziskovalne dejavnosti, izboljšanje kadrovske strukture, bistveno povečanje zunanje trgovine, izpeljavo nove organizacije Združenega podjetja.
ISKRA naj bi se v teh letih razvijala s približno štirikrat večjo stopnjo rasti kot naše celotno gospodarstvo. Primerjajmo osnovne kazalnike iz petletne projekcije razvoja Jugoslavije, Slovenije in našega podjetja:
Letna stopnja rasti Jugoslavija Slovenija	ISKRA
— družb, proizvoda	7,5
— zaposlenosti	3,0
— izvoza	12,0
— uvoza	10,0
— investicij	8,0
Proizvodnja	
Raziskave, ki jih je opravila naša služba za marketing, so pokazale, da lahko računamo v tem petletnem obdobju s tako močnim povečanjem proizvodnje, da,bi znašala njena poprečna letna stopnja rasti 30’%. To možnost smo osvojili fn vgradili kot temeljni element v petletni plan, na katerem stoje oziroma iz njega izhajajo vsi drugi sestavni deli. Naša predvidena rast je dejansko precej ambiciozna, še posebej v primerjavi z republiško in zvezno projekcijo (ki sta 7,1 in 7,5 %). Če bi kot izhodišče našega plana jemali denimo republiško projekcijo, bi nedvomno podcenjevali naše realne gospodarske možnosti.
To stališče lahko zagovarjamo med drugim tudi z našim dosedanjim razvojem, saj je bil mnogo let nazaj nekajkrat hitrejši od razvoja ostalega gospodarstva, seveda
7.1	30
1,7	7
14,4	40
9.2	37
9,5	26
vzetega v celoti. V minulem petletnem obdobju (1967 do 1971) je znašala namreč naša letna stopnja rasti 25 'Vo, v enakem obdobju pred tem (1962 do 1966) pa celo 27 %, medlem ko znašata ustrezna podatka za slovensko gospodarstvo 7,4 odnosno 8,2 %.
Pretežni del povečanja naj bi doprineslo le nekaj proizvodnih grup, predvsem telefonija, televizija, električno ročno orodje, releji, radijski sprejemniki, zaganjalniki in gospodinjski aparati. Daleč največji delež polelektronskih telefonskih central in televizijskih sprejemnikov.
V tem petletnem obdobju moramo osvojiti nekatera nova tehnična področja, predvsem mikroelektroniko, informatiko in računalništvo, elek-trooptiko, elektromedicino, klimatsko tehniko in nekatera področja jakega toka.
Ocenjujemo, da bomo v letih 1972 do 1976 dosegli proizvodnjo v približno naslednjih vrednostih:
	1972	1973	1974	1975	1976	
milijard din	2,2	2,8	3,9	5,0	6,2	rast
letna rast	22	27	39	28	24	30
Kot že rečeno, tovarne EMO v teh številkah še ni, če pa jo upoštevamo, potem se vrednost proizvodnje v letu 1976 poveča na 7,4 mrd din.
Posamezne organizacije v sklopu ZP naj hi se po naši zamisli razvijale v tehle okvirih:
Poprečna stopnja Predvidena
letne	rasti	proizvodnja		v 000 din
1967—71		1972—	76	1972	1976 ■
Elektromchanika	16	35	510.000	1.694.000
Elementi	23	12	202.000	309.000
Avtomatika	26	72	117.000	1.010.000
Sprejemniki	20	41	76.000	301.000
Aparati	31	30	166.000	475.000
Avtoelektrika	19	32	188.000	578.000
Elaktromotrji	33	12	128.000	200.000
Naprave	3	12	67.000	110.000
Elektronika	26	38	29.000	95.000
Kon.denzatorii	19	26	64.000	162.000
Instrumenti	22	21	40.000	84.000
Polprevodniki	6	45	28.000	149.000
Usmerniki	29	32 1	29.000	87.000
Gospodinjski aparati	33	67	79.000	578.00
Industrijska oprema	9	43	11.000	50.000
Orodjarna		19	11.000	18.000
ZZA	14	15	85.000	140.000
IC			360.000	160.000
ZP ISKRA			2.190.000	6.200.G09
Za podrobnejše pojasnjeva-		datka	za tovarno	polprevod-
nje razvoja posameznih	to-	nikov;	le-ta namreč sama	
varn, nam tu primanjkuje		predvideva kar nekajkrat hi-		
prostora. Ne moremo pa	se	trejši	razvoj, kot je nakazan	
izogniti pojasnilu glede	po-	v teh	smernicah.	
Raziskale in razvoj
Ta dejavnost postaja vse-bolj odločilen faktor v svetovni tekmi za tržišče, kajti kdor se na njem hoče trdno zasidrati, mora uspevati v tem, da bo dajal v najkrajšem času najboljšo kvaliteto. Čeprav v manjši meri, pa velja ta princip vedno bolj tudi za domače tržišče.
V ISKR.I vlada na tem področju precejšnja razdrobljenost. Enotnega programiranja ali vsaj koordiniranja že dalj časa nimamo, to pa se odraža v raznoterih koncepcijah in v zastarelosti mnogih izdelkov. Proizvodne zahteve, ki so pred nami v naslednjih letih, pa terjajo bolj smotrno organizacijo dela in bolj smotrno koriščenje raziskovalnega dela. Brez tega se bo naš razkorak z razvitim gospodarstvom še povečal. Naša orientacija mora težiti k povečanju lastne ustvarjalnosti, kajti enostranska usmeritev na uvoz tehničnih dosežkov brez ambicij za lastno sodelovanje, bi ob hitrem razvoju v svetu zagotovo vodila k zaostajanju.
Prvi ukrep, s katerim bi Se lotili sanacije sedanjega stanja v RR dejavnosti, naj bi bilo formiranje centralnega strokovnega in administrativnega organa, ki bi koordiniral delo in preprečeval dupliranje. Ta organ naj bi tudi združeval posebne skupine, ki se naj ustanove na nivoju branž in katere naj bi tvorili ljudje iz razvoja, proizvodnje ih prodaje.
Nadalje bi morali močno povečati obseg skupnih raziskovalnih del (tkzv. dejavnosti 2) in v njem dati prednost nalogam, ki bi uvajale nove panoge ali skupine izdelkov, potem nalogam, ki prinašajo bistven preokret v neki panogi in končno nalogam, ki so splošnega pomena za Združeno podjetje (nove tehnologije in materiali).
Razumljivo je, da bo potrebno še posebno pozornost posvetiti kadrom, ki delajo v raziskovalno razvojni dejavnosti. Naš sedanji kadrovski potencial najbrž ni zadosten. Sedaj razpolagamo s približno 900 delavca, do leta 1976 pa bom» morda uspeli povečati to število na 1.050, kar pa za tedanje naloge ne bo zadostovalo, saj bi z njimi iahko izvršili predvidoma le približno 75% del. Z angažiranjem univerze in inštitutov, bi lahko pridobili maksimalno 100 delavcev, s čimer bi pokrili nadaljnjih 8% nalog. Odprtih ostaja še 17 % nalog, kar bi bilo potrebno pridobiti z nakupom licenc.
Za vsem tem seveda tiči problem — denar! Financiranje raziskav in razvoja nosi v ISKRI že nekaj časa pečat sekundarnosti. Višina' sredstev, danih v ta namen, je pred 8 leti znašala kar 6 % od proizvodnje, zatem je vztrajno upadala in dosegla lani komaj 2,8 °/o. To nazadovanje moramo brezkompro-misno ustaviti in delež za RR dejavnost "s srednjeročnim planom(enostavno zacementirati nekje okrog 4% od vrednosti proizvodnje. To ni veliko, še zlasti ne za našo pai-nogo, kajti velike evropske kompanije (o katerih imamo podatke) dajejo v ta namen še enkrat toliko, v ZDA pa so ta sredstva še večja.
Kasfri
Predvidevamo, da se ho ko-lektiv ZP povečal pd 18.000 delavcev v letu 1972 na 24.000 v letu 1976 (brez EMO in novih integracij). Da bi takšno povečanje lahko sploh izpeljali, bomo morali na kadrovskem področju izvesti radikalno spremembo v kvaliteti in sicer predvsem zaradi menjanja demograiskih pogojev v naši republiki. Študije dolgoročnega razvoja napovedujejo namreč frtro izčrpavanje rezerv delovne sile. Računa se, da sc bo do leta 1976 znižal prirastek aktivnega prebivalstva Slovenije na 0,6 °/o letno. Tendence k zmanjševanju rezerv v slovenskem delovnem potencialu so bile že ob_zadnjih ko-njunkturnih . gibanjih močno prisotne in je logično, da bodo prišle v naslednjih ietihi še bolj do izraza. Na kratko je ugotovitev torej ta, da rezerv skoraj več ni, novi viri pa bodo le minimalni.
Z našim planom predvidevamo poprečno letno povečanje števila zaposlenih za dobrih 7 % oziroma konkretno za 1.400 delavcev vsako leto-To sicer ni mnogo, vendar bo v letih, ki jih obravnavamo^ pomenilo kar .17 % od celotnega aktivnega prirastka Slo-venije! (Danes dela v ISKRI le 3,7 % od vseh v slov. gospodarstvu zaposlenih IjudiL To dejstvo mora naše gledanje seveda temeljito spremeniti, kajti vse to postavlja ISKRO pred težko rešljiv problem, kako naraščajoči proizvodnji zagotoviti nujne kadre.
Pri vsej zadevi je najbolj problematično to, da ne gre za frontalno povečanje, ampak za to, da se doseže najmočnejši premik ravno pri tistih kadrih, ki jih pevsod najbolj primanjkuje, predvsem pri VS, nekaj manj pri (Dalje na 6. strani)
»Elektromotorji« Železniki
Vsakoletni sindikalni občni zbor v Elektromotorjih v Železnikih je že leta nazaj obračun uspehov, problemov in dela vseh tovarniških dejavnosti. Letos je bil občni zbor v kinodvorani na Češnjici. Gotovo je bilo letno poročilo predsednika sindikalne podružnice najzanimivejša točka dnevnega reda. V poročilu je predsednik Janez Rakovec, ki že dolga leta vodi tovarniški sindikat, podal pregled vseh dejavnosti tovarne:
Izvršni odbor je imel v preteklem letu 16 sej, na katerih. so reševali tekoče probleme, poleg tega pa so sa-
moupravnim organom predlagali in pomagali izvesti varčevanje delavcev pri LB, akcijo za gradnjo stanovanj s pomočjo tovarne in LB, urejali so prehrano v tovarniški menzi, pomagali pri proizvodni problematiki v Idriji in še niz drugih akcij.
Poleg tega pa je sindikat dal marsikako pobudo samoupravnim organom. Aktivno je sodeloval pri novem pravilniku samoupravnih organov in dodelitvi večjih kompetenc odborom DS, tako da je reševanje samoupravnih aktov precej pospešeno. Predsednik se je dotaknil po-
slovnih uspehov in načrtov za bodoče delo tovarne. Naštel je uspehe služb in tudi pohvalil proizvodne novosti in tehnične izpopolnitve. Z zanimanjem so člani kolektiva sledili podatkom o gibanju OD, izobraževanju in rekreativni dejavnosti. Povsod je bil ugotovljen napredek.
Ob koncu se je zahvalil družbenopolitičnim organizacijam, upravi in samoupravnim organom za sodelovanje in zaželel novemu odboru čimveč uspeha.
Med razpravo je bilo nekaj vprašanj zaradi letošnjega zaostanka v planu. Odgovorila sta vodja gospodarskega sektorja in direktor. Težava je z dobavitelji in z obratnimi sredstvi.
(Več o razpravi bomb poročali v naslednji številki).
Navzoče so pozdravili tudi rop. sekretar za delo Pavle Gantar, predsednik sindikata ZP Jože Čebela, tajnik Jar.cz Sile in zastopnik občine.
Zatem je predsednik sindikata iskreno čestita:! Ivsem jubilantom 25, 20, 15 in 10-ietnega dela ter jim podelil zaslužene nagrade.
Ob koncu so izvolili novi odbor in si ogledali film s proslave 25-lotnice železarstva v Železnikih. Za efekten zaključek pa je bila zabava, vesela in sproščena, kakor je lahko le v domačem krogu.
Delovno predsedstvo sindikalne konference
Prek 40Q članov kolektiva je prisostvovalo letni konferenci sindikalne podružnice »Elektromotorji« Železniki
Predsednik sindikata Janez Rakovec ob podeljevanju nagrad jubilantom dela
IMagrajeni jubilanti dela w Železnikih
25 LET
Tolar Francka Gartnar Angela
20 LET
Porenta Rezka Bogataj Franc Šmid Tončka Lotrič Slavko Šuštar Tončka Čufor Anton Gasar Maks Porenta Stane Lušina Franc Petrač Tine Kemprle Stane Kavčič Marjan Cvek Pavle Benedik Franc Blaznik Filip Končar Anica
15 LET
Gartnar Marjeta Rojc Antonija Basaij Lojzka Šturm Franc Kavčič Mici Rihtaršič Janez Rovtar Janez Demšar Marinka Ramovš Anica Kociper Mara Mlakar Francka Veber Francka Gortnar Peter Koblar Vladimir Gasar Lado
10 LET
Rakovec Anica Pintar Minka Frelih Marija Lotrič Francka Demšar Janez
Oman Milena Frelih Jelka Rakovec Anica Lotrič Marija Mohorič Vida Benedik Marica Gartnar Kristina Tratnik Katarina štupnikar Jelka Lotrič Stanka Lavtar Marica Kejžar Ivanka Eržen Francka Valentinčič Amalija Benedičič Štefka Marenk Tončka Lotrič Maruša Bertoncelj Jožica Lavtižar Štefka Kemprle Ivan Nastran Vinko Vrhunc Marjan Kenda Tone Kenda Jure Gartnar Tone Šmid Julka Tolar Pavla Lorber Marija Vidic Jože Rojc Vinko Šmid Nežka Demšar Francka Pikuš Marija Mjže Franc Lotrič Anton Talar Gabrijel Marenk Peter
Pri izplačilu nagrad so bili upoštevani tisti delavci, ki so do 31. 12. 1972 dopolnili 10, 15, 20 in 25 let neprekinjene delovne dobe v tovarni. Odhod v JLA se ne stoje za prekinitev.
#
Odločno proti stihiji
na področju cen
i.... I
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je 6. februarja na pobudo številnih organizacij in organov sindikata razpravljalo o razmerah, ki so nastale zaradi že podvzetih, ali najavljenih ukrepov na področju cen, ker posredno, ali neposredno zadevajo življenjsko raven delavcev.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je ugotovilo:
Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje so z veliko vnemo in zaupanjem sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo bolj stabilna družbeno-ekonomska gibanja, zlasti ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih organizacijah povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali dosedanje napake.
Po sprejetju samoupravnih sporazumov je gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so v zadnjem času vse bolj pogosti ukrepi nekaterih delovnih kolektivov in družbeno-poliličnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v dodatnem obdavčevanju posameznih proizvodov, itd. Menimo, da morajo bili ukrepi za doseganje stabilizacije usklajeni in javno dogovorjeni. Pri vseh ukrepih je nujno treba računati z vsemi posledicami.
Predsedstvo republiškega odbora se pridružuje opozorilom, ki so bila izrečena na seji biroja ZKJ in predsedstva SFRJ in, ki ugotavljajo dejansko nevarnost takega enostranskega ukrepanja. Zato poziva organizacije in or-
gane sindikata, da sc na pod ročjih svojega delovanja zavzemajo za preprečevanje stihije v ukrepih delovnih organizacij in družbeno-poliličnih skupnosti, storilo pa bo to tudi samo na ravni SR Slovenije in zveze.
Predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva poziva skupščinske organe, Gospodarsko zbornico SRS in izvršni svet skupščine SRS, naj v okviru svojih pristojnosti podvzamejo odločne sistemske in druge ukrepe, da se prepreči stihija, ki lahko resno ogrozi osnovni smoter stabilizacijskih ukrepov.
Pred kratkim sla odšla v pokoj AVGUST PRAVHAR in JOŽE SODNIK zaposlena vanju strojev« kranjske tovarne. Obema so sodelavci izročili lepa darila in jima mnogo zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju
v »vzdržs* zaželeli še
Kljub problemom dober uspeh na TSŠ
Direktor Iskrinega šolskega centra v Kranju — Gabrijel PERKO je o polletnem rezultatu tehniške srednje šole povedal naslednje:
»V prvih letnikih je izdelalo 65,3 % dijakov, v drugem 59,1 %. Najslabši so bili v tretjem letniku, kjer je izdelalo le 55,8'Vo učencev, najboljši pa četrti s 74,6 % uspe. bom. Skupno je na šoli izdelalo 63 "/o učencev.«
Na splošno lahko rečem, da je letošnja polletna redovalna konferenca pokazala dober rezultat,. predvsem če vzamemo v poštev rezultate prejšnjih let. Poleg tega ima mnogo učencev, ki imajo eno, dve ali tri nezadostne, možnost, da do konca leta to popravijo. Lahko omenim, da so bili tokrat tudi prvi letniki zelo dobri, saj so ob polletju navadno najsiabši!
Od disciplinskih problemov, ki smo jih obravnavali na redovalni konferenci, je bilo le nekaj kritičnih primerov. Ukorov celotnega uči-
teljskega zbora in razrednega zbora je bilo zato zelo malo. Večjih disciplinskih prekrškov ni bilo, zato so tudi ocene iz vedenja v glavnem odlične in prav dobre. Le v 3 primerih je bila predlagana ocena zadostno in dobro, zaradi neopravičenih izostankov.
Kot posebno vprašanje smo obravnavali problem upravljanja s pohištvom, stroji itd. Tudi letos se pojavlja problem polomljenega pohištva. Ta problem smo do sedaj reševali s kavcijo. Letos se je hkrati z ukrepom, da kavcije ne smemo pobirati, pojavilo vprašanje, kako sedaj gospodariti z inventarjem. Ponudbo, da bi to upravljanje vzeli v roke učenci, so na zadnjem sestanku mladinske organizacije in šolske skupnosti odklonili, zaradi prevelike odgovornosti, ki bi jo s tem prevzeli. Razumem, da se zaradi 550 učencev v 7 učilnicah dela prekomerna škoda.
ne razumem pa namernega uničevanja inventarja. Radi bi dosegli, da bi razredne skupnosti same začele reše-vaiti te probleme.
ZMS je zainteresirana, da bi učenci sodelovali pri delitvi dohodkov, ki jih ustvarijo. Tudi mi smo za to, vendar je dohodke treba najprej ustvariti! OK ZMS in RK ZMS sta obljubila, da bosta skupaj z učenci napravila predlog, kako si stvar zamišljajo. Sedaj mi ni jasno, zakaj ni realizacije teh načrtov? Učence bomo ponovno skušali vključiti v • samoupravljanje ob ustanovitvi planinskega društva na šolskem centru in sicer pri upravljanju s kočo na Zelenici. To bo nek začetek samoupravljanja na ŠC.
Sredstva, ki jih dobivamo od republiške izobraževalne skupnosti ne zadostujejo niti za OD jn osnovne potrebe ŠC. Za vso škodo ne dobimo dinarja! Tudi ,za "amortizaci-
: •>	>>	—-.vO'	•	^	■’	:*
jo strojev in stavbe nc dobimo ničesar. Lani je bila celotna dotacija R1SK enaka kot v prejšnjem Jetu. Za Poklicno šolo daje polovico sredstev RISK, drugo polovico dobimo v obliki šolnin, ki jo plačujejo delovne organizacije ZP Iskra Kranj. Drugih dotacij ni!
Sredstva pridobivamo dol o. ma s proizvodno dejavnostjo, ki nam daje le majhen dohodek (8 do 10%). Večji dohodek se nam kaže pri funkcionalnem izobraževanju. Prirejamo razne seminarje, dopolnilno izobraževanje za Iskra Commerce itd. Iz teh sredstev smo nabavili npr. razmnoževalni stroj ter razne druge aparate, ki so v uporabi celotnega šolskega centra. Poleg tega nam je tani ZP Iskra dalo 4 milijone s. din za opremo laboratorija za električne meritve. Letos pa smo dobili tri milijone iz sklada za kadre.«
Boc
BE$$E$Š^!a
Stališča in pripombe RS ZSS k predlogu smernic o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1973
Stabilnejšega gospodarjenja ni brez enotnega odnosa do omejevanja vseh vrst potrošnje v stvarne okvire
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 21. decembra 1972 razpravljal o predlogu smernic o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1973. O predloženem dokumentu je sprejel naslednja stališča in predloge:
Izhodišča za ekonomsko politiko v letu 1973 morajo temeljiti na stvarni oceni in bilanci doseženih in nedoseženih predpostavk za razvoj v letu 1972 in ne na želenih trendih razvoja, kar je bilo v mnogočem značilno za osnove ekonomske politike v letu 1972 in kar se odraža tudi v gradivu o predvidenem razvoju za leto 1973.
Gospodarstvo bo delovalo v letu 1973 v spremenjenih gospodarskih pogojih. Zaradi tega bo tudi dohodek kot finančni odraz gospodarjenja pod močnim vplivom dogo-voricnesa oziroma spreme-
njenega gospodarskega in-strumentarijja. Zlasti bodo na gospodarjenje in dohodek vplivali nov sistem prispevkov in davkov, zunanjetrgovinski in kreditno-monetarni sistem pa tudi vsi materialni ukrepi iz skupine predpisov za odpravo nelikvidnosti. Zaenkrat še nimamo kompletnih izračunov o materialnih učinkih celovitega delovanja vseh teh novosti in sprememb, kar bi šele bila osnova za dokončno oceno položaja gospodarstva v letu 1973.
Ob sprejemanju resolucije za leto 1973 ugotavljamo, da bodo v tem letu na učinkovi-
vitost v uresničevanju sicer že večkrat postavljenih ciljev vplivali kompletnejši ukrepi, večja organiziranost družbe in zlasti večja odločnost subjektivnih sil enako enotno sprejemati in se po dogovorih tudi ravnati.
Bistvena predpostavka za uresničevanje resolucije so socialni programi na vseh nivojih uresničevanja ekonomske politike. Ti socialni programi naj omogočajo izvedbo radikalnejših ekonomskih ukrepov, ne da bi to izzvalo zaostrene socialne in poli-_tične odnose.
Sindikati izražajo podporo smernicam družbenoekonomske politike in razvoja Slovenije v letu 1973. Ob tem pa opozarjajo na nekatere točke v njih, katerih dopolnitev bi
bistveno pripomogla h kakovosti dokumenta. Te točke so:
1.	Bolj kritično in zlasti bolj analitično bi morali obravnavati predpostavke o gospodarjenju v letu 1972 in dosežene rezultate. To bi nam omogočilo spoznati medsebojno odvisnost predpostavk o ukrepih in doseženih rezultatov ter nas obvarovalo ponavljanja napak iz preteklosti.
2.	Smernice nalagajo dobršen del bremena za dosego stabilnejših tokov na osebne dohodke, zlasti na osebne dohodke iz rednega delovnega ga razmerja. Del osebnih dohodkov je »zamrznjen«, osebni dohodki enega dela zaposlenih pa bodo v letu 1973 zaradi delovanja stabilizacijskih ukrepov celo na ravni 90% iz leta 1972, Ob takem stanju pa ugotavljamo:
—	veliko različnost v predvidevanjih o gibanju osebnih dohodkov med zvezno in republiško resolucijo;
—	da bo treba čimprej najti
izhod iz sedanje nestimulativ. ne »zamrznitve« osebnih dohodkov;
—	ob predvidenem štiriod-stotnem povečanju storullno-sti in istočasno omejenem gibanju osebnih dohodkov so bistveno zmanjšane materialne možnosti za spodbujanje ali stimulacijo delavcev pri premagovanju naporov;
—	enotni smo v oceni, da bi vsaj enako težo kot restriktivni ukrepi, morali dobiti tudi ekonomski ukrepi, ki 'bi spodbujali rast proizvodnje in zagotavljali usklajenost med ponudbo in povpraševanjem.
3.	Ob predvideni stopnji rasti investicij jo treba pred videt i tudi ukrepe za njihovo čimbolj gospodarno usmeritev. Pri tem bi bilo treba določiti načine koncentracije družbenih sredstev. Kakorkoli so investicije tudi po obsegu lahko vprašljive, je nedvoumno najbolj vprašljiva njihova struktura. Očitno je, da je treba nekatere investicije spodbujali, druge pa za-
Obrisi petletnega razvoja
Združenega podjetja Iskra
(Nadaljevanje s 3. strani)
VŠ in SS. Tej usmeritvi bomo zato morali podrediti našo kadrovsko politiko.
Iz nakazanega se nujng rodi vprašanje: kaj storiti, da nas ne udari problem pomanjkanje kadrov. Odgovorov je polno, nekaj jih lahko kar zapišemo: Najosnovnejši način je angažiranje mladih ljudi s pomočjo štipendiranja na šolah vseh nivojev. Naslednji, marsikdaj še učinkovitejši način je odkrivanje notranjih rezerv, predvsem rezerv v slabo izkoriščenem delovnem času, v razmeroma nizki storilnosti in v obsežnih izostankih od dela. Organizacijo dela je treba še zelo zelo dodelati in delovna mesta tehnično bolje opremiti. Predvsem pa ne bi bilo smotrno, da bi predvidevali nadaljnjo koncentracijo .proizvodnje v področjih s primanjkljajem delovne sile, ampak bi morali pri načrtovanju in razmestitvi novih kapacitet bolj upoštevati agrarno prenaseljene regije (Dolenjska, Prekmurje, Kozjansko).
Osebni dohodki
Politiko osebnih dohodkov je treba pravilno obravnavati v povezavi s kadrovsko problematiko. Na tem področju nam do neke mere vežejo roke razne družbeno omejitvene norme in pretirano dviganje življenjskih stroškov. Vendar, če računamo v prihodnjih letih z zmerno stopnjo inflacije in s predpostavko, da se bo gospodarska stabilizacija le čvrsteje zasidrala, bi mogli predvidevati, da bodo osebni dohodki v Zdru-
ženem podjetju naraščali s poprečno letno stopnjo 13 %. Prevedeno v denar, bi znašal potemtakem leta 1976 poprečni mesečni neto prejemek na delavca 3.000.— din.
Obratna sredstva
Obratna sredstva so prav gotovo največja neznanka v tej projekciji in, če je dolgoročno napovedovanje kje tvegano, potem je prav tu. Izkušnje zadnjega desetletja nam kažejo, da je razvoj na tem področju ignoriral vsa logična sklepanja. Vprašanje obratnih sredstev je predvsem vprašanje obsega zalog in hitrosti njihovega" obračanja. Analize so pokazale, da celotne zaloge (repr. materiala, gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje skupaj) v ISKRI že dobrih 10 let relativno upadajo. Pred 5 leti je znašala vrednost vseh zalog toliko kot naša šestmesečna proizvodnja, lani pa le še toliko kot štirimesečna proizvodnja. Tudi za prihodnjih pet let računamo z upadanjem zalog, vendar le v manjši meri kot doslej. Bistveno je, da bo proizvodnja naraščala hitreje kot zaloge in tako smo si postavili za cilj, da bodo ob 30 odstotni poprečni letni, rasti proizvodnje naraščale zaloge le za 26 % letno. .
Skladno s tem računamo, da bodo tudi denarni viri za obratna sredstva- naraščali v istem smislu, torej nekoliko počasneje od proizvodnje.
Proces stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva bo narekoval tudi kreditne omejitve, zato v novih razmerah ne bomo mogli računati na
polno bančno podporo. Naša perspektiva bo očividno vedno bolj odvisna od lastnih mobilizacijskih sposobnosti, se pravi od vlaganja dobička v obratna sredstva in od učinkovitega zniževanja terjatev. V zadnjih 5 letih smo izločali za obratna sredstva poprečno eno tretjino dobička, v prihodnje bomo morali ta delež povečati najmanj na polovico.
Že nekaj mesecev smo priče energičnemu posegu proti .nelikvidnosti, saj je vanj v polni meri vprežena že zakonodaja. Rezultati morda ne bodo briljantni, vendar neki rezultati bodo. Glede na dejstvo, da že celo desetletje naraščajo naše terjatve hitreje od proizvodnje, si seveda ne umišljamo, da bi lahko obseg terjatev v nekaj letih spravili na nivo, ki je ustaljen v zunanjem poslovnem svetu. Prepričani pa smo, da bi čas vezave terjatev, ki je trajal pred 5 leti 80 dni in je sedaj 90—100 dni, bilo mogoče do leta 1976 znižati na 60 dni. S tem bi dosegli, da bi bilo naraščanje terjatev že občutno počasnejše od proizvodnje, kajti letno bi se v poprečju povečale le za 20 0/o. Razvoja v nakazanem smislu najbrž ne bomo dosegli zgolj zaradi delovanja ekonomskih ukrepov, ki jih bo diktirala postopna stabilizacija, ampak bo za znižanje terjatev treba aktivirati tudi lastne sile in sicer predvsem v smeri selekcije kupcev.
Zunanja trgovina
Do leta 1976 moramo izvesti temeljit preobrat v naši zunanji trgovini, zlasti v iz-
vozu. Usmeritev na svetovni trg postaja že nekaj časa vse-bolj odločilen imperativ našega razvoja, ki bo terjal od nas iz leta v leto večjo intenzivnost, ki jo diktirajo predvsem tile faktorji: možnost otpt imalšzacij e proizvodnih serij z istočasnim zniževanjem proizvodnih stroškov, hitro naraščajoča potreba po devizah, izenačevanje naše kvalitete s tisto, ki se zahteva v mednarodni menjavi, hitrejša aplikacija nove tehnologije itd.
V minulih 5 letih je Iskrin izvoz naraščal s poprečno letno stopnjo 24 °/o oz. z enakim tempom kot proizvodnja. Preokret na tem področju mora povečati letno stopnjo rasti na 40 %, kar je občutno več od proizvodne rasti. Po naši projekciji bi se moral v teh 5 letih izvoz približati naslednjim vrednostim:
1972	—-25 mio $,
1973	— 36 mio $,
1974	— 55 mio $,
1975	— 75 mio $,
1976	— 95 mio $.
Leta 1976 bi potemtakem plasirali v inozemstvo nekako 25—30 % od celotne proizvodnje ZP; to je še enkrat več od sedanjega deleža, ki ga prodamo v inozemstvo. To je izredno zahtevna naloga, katere problematičnost poskušajmo ilustrirati z nemškim primerom. Udeležba izvoza v celotni prodaji zahod-nonemške elektroindustrije je znašala leta 1951 10 %, leta 1961 17 °/o in leta 1971 21 %. Izvozni delež se je podvojil torej šele v 20 letih, mi ga želimo v 5 letih. Ta primer nas navaja k zaključku, da povečevanje izvoza na račun domače prodaje še zdaleč rti preprosta stvar.
Doseči moramo tudi spremembo v strukturi izvoza v tem smislu, da sedanji izvoz pretežno sestavnih delov (ki ga je 80 %) postopno nado-
virati. Iz smernic ni razvidno, s kakšnimi ukrepi in kateri nosilci bodo to storili. Posledice, ki izhajajo iz obveznosti gospodarstva oblikovati predvidena obseg trajnih obratnih sredstev, ne bodo enako prizadele vseh panog oziroma delovnih organizacij. To bo vplivalo tudi na obseg in strukturo investicij,
4.	Rast proračunske potrošnje in potrošnje v interesnih skupnostih je omejena. Posledice niso dovolj razvidne in se zaradi tega vsiljuje vprašanje, kakšne bodo možne rešitve, da se v najkrajšem možnem času izravnajo strukturna neskladja in uredijo razmere zlasti v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu, kako rešiti vprašanje združitve kmečkega in delavskega zavarovanja itd. Zavzemamo se za to, da bi ob predvidevanju ukrepov predvideli tudi njihove posledice, oziroma se družbeno tako organizirali, da bi lahko po temelju neposrednega družbenega do-
govarjanja in samoupravnega sporazumevanj a zagotoviiB nujno potrebna sredstva za prednostne naloge na teh področjih.
5.	Gospodarstvo, ali točneje — delavci — so odločeni za stanovanjsko graditev izločiti in nameniti več denarja. Postavlja se vprašanje, ali ne bodo ta prizadevanja razvrednotena, če ne bo skladnosti med tako povečanim povpraševanjem in ponudbo gradbenih materialov in storitev. Razen tega bi morali za že zastavljeni obseg gradnje stanovanj težiti, da se čimprej prilagodi proklamiranim načelom bodočih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V sedanji točki 10 na strani 17 smernic o tem ni ničesar zapisano!
6.	Iz predvidenega gibanja cen ni razvidno, kakšne bodo posledice odpravljanja neskladij v cenovnih odnosih, ki so sicer v dokumentu ugotovljene zlasti v prometu in energetiki. Tudi ni razvidno.
kako se bo dopolnjevala politika maloprodajnih cen s politiko morebitnih kompenzacij povsod tam, kjer bodo republika in občine odrejale maloprodajne cene živilom in cene uslug komunalnih dejavnosti. Znano je, da se to vprašanje vsiljuje že letos.
7.	Načelna izhodišča na strani 7 v točki 2 niso v nadaljnjem besedilu dovolj določna. To velja zlasti za področje stanovanjskega gospodarstva in za sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
8.	Vrsto medsebojnih odnosov naj bi urejali z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem. Iz dokumenta niso razvidni nosilci teh procesov, saj ie-ti ne morejo nastajati in potekati sami po sebi.
9.	Ugotavljamo, da je že ne. kaj let gibanje realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v skladu s proklamiranim odnosom le-teh do produktivnosti. Kljub temu je na 15. strani v 8, točki naveden pose-
ben zakon, ki naj zagotovi takšna gibanja. Čeprav je o tem zakonu težko govoriti, ne da bi ga konkretneje spoznali, bi vendarle bilo treba njegovo družbenoekonomsko funkcijo jasneje opredeliti.
10.	Na 25. seji je v 6. točki načelno zapisano o kritju primanjkljaja in o morebitnih nepredvidenih novih obveznostih z obveznimi posojili. Smernice bi morale biti določnejše in podati, za kakšne vrste posojila gre, kdo bo to vplačeval, na osnovi česa, in tudi zakaj se bo posojilo upo. rahljalo.
To so nekatere pripombe, ki bi po mnenju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije izboljšale predloženi dokument. Istočasno pa poudarjamo, da stabilnejšega gospodarjenje ni mogoče doseči brez enotnega odnosa do omejevanja vseh vrst potrošnje v stvarne okvire. Taka politika bo uspešna le, če bodo v naj večji možni meri sodelovali vsi družbeni, ekonomski in politični dejavniki.
mestimo s finalnimi izdelki. S to spremembo bomo dosegli večjo prodajo vloženega dela in se hkrati otresli nevarnosti in odvisnosti, ki nastajajo v kriznih obdobjih.
Kar se tiče uvoza, je morda presenetljiva informacija, da zmanjšanja niti ne pričakujemo., Naraščanje kooperacij z inozemskimi partnerji, ki nam bo omogočilo hitro rast proizvodnje in izvoza, zahteva tudi posebno povečanje uvoza. Prav iz tega razloga je razvita . industrija praviloma tudi velik uvoznik. Naš uvoz je naraščal v zadnjih 5.lotih za približno 28 % letno, se pravi, hitreje od proizvodnje. - Računamo, da se bo tudi v prihodnje dvigal hitreje od proizvodnje, v obdobju, ki ga tu obravnavamo, predvidevamo njegovo rast s 37 %.
Konkretno naj bi se po posameznih letih gibala njegova vrednost v naslednjih okvirih:
1972	— 25 mio $,
1973	— 32 mio $,
1974	— 45 mio 5,
1975	— 60 mio $,
1976	— 80 mio $.
investicijska oprema v teh podatkih ni upoštevana.
Bistvena pomanjkljivost dosedanjega uvoza je bila v njegovi pretežni orientaciji na zahodne države (90 % vsega uvoza). V prihodnje bomo morali zadevno strukturo uvoza prilagoditi strukturi izvoza, zato bo treba delež zahodnih držav znižati pod 80 °/o.
Finančni rezultat
Izračuni in na njih osnovana sklepanja kažejo, da v tem petletnem obdobju lahko računamo z večjo stopnjo dobička kot v preteklih letih. Delno bo k takem razvoju prispeval novi davčni sistem, ki se uveljavlja že letos in po katerem bodo bolj obremenjeni tisti, ki so akumulativ-nejši. Naša panoga ni med njimi in bo zaradi tega nekoliko pridobila. V večji meri kot to, da bo vplivalo na dobiček dejstvo, da bo število zaposlenih naraščalo s počasnejšim tempom v odnosu na proizvodnjo kot doslej. Torej bo tudi delež skupnih osebnih dohodkov v celotnem dohodku vse bolj upadal.
Sedaj na primer znaša 13 odstotkov, leta 1976 bo le še 10 °/o. Razlika, če ne v celoti, pa vsaj delno, bo tako ostajala za sklade.
Računamo, da smo v letu 1972 ustvarili za cca 160 milijonov din dobička; zadnje leto tega petletnega obdobja t. j. 1976 pa obstajajo izgledi za 700 milijonov din dobička. Na tak razvoj pa bo razen navedenega vplivala še vrsta drugih, ki bodo morali biti vedno bolj prisotni v našem poslovanju; med njimi zlasti boljša organizacija dela, stalno zniževanje proizvodnih stroškov in ne nazadnje opustitev nerentabilnih programov.
Peter Grčar
6
ISKRA — št. 6 — 17. II. 1373
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
(izobraževalni center) in
DRUŠTVO EKONOMISTOV LJUBLJANA
PRIPRAVLJATA V FEBRUARJU IN MARCU 1973 DVODNEVNA DOPOLNILA SEMINARJA -ekonomistov, diplomantov Ekonomske fakultete v Ljubljani vpisnih letnikov 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962 in 1963 oziroma letnikov absolviranja 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967 in 1968,
s temo: »SLOVENSKI GOSPODARSKI PROSTOR V LUCI MEDNARODNIH ODNOSOV« in predavatelji:
1.	Vzpostavljanje poslovnih stikov s tujino (Tone Hrastelj)
2.	Gospodarski stiki Slovenije z zahodno Evropo in državami v razvoju (dr. Stane Pavlič)
3.	Vpliv monetarnih spremmeb na poslovanje gospodarskih organizacij (dr. Hugo Skala)
4.	Tehnične inovacije in mednarodni gospodarski prostor (Rasto Mačus>
Vsaka tema bi obsegala 1 uro predavanj in 1 uro razprave, zanjo pa bi bila pripravljena cca 1 avtorska pola gradiva. Nazivi tem so sicer orientacijski in se lahko neznatno spremene. Predavanja, bodo vsak petek dopoldne in popoldne in ob sobotah dopoldne. S tem bi omogočili večini kandidatov možnost udeležbe. Gradivo bodo udeleženci prejeli vnaprej.
Razpored predavanj:
vpisni letnik , L tnik	predavanja v času termin
absolviranja	.	•
1957	1961	1962	23. in 24. II. 1973			1
1958	1962	1963	2. III.	in	3. III. 1973	2
1959	1963	1964	9. III.	in	10. III. 1973	3
1960	1964	1965	16. IH.	in	17. III. 1973	4
1961	1965	1966	23. III.	in	24. III. 1973	5
1962	1966	1967	30. III.	in	31. HI. 1973	6
1963	' 1967	1968	6. IV.	in	7. IV. 1973	7
V kolikor bo premalo prijavljencev za en termin, bomo združili po dva termina skupaj.
XI. zimske športne igre
Le še dober teden nas loči od XI. ZŠI Iskre, ki bodo 24. februarja v Kranjski gori. V ta namen je imela komisija za šport in rekreacijo pri Sindikalnem odboru ZP Iskra 13. tm. svojo zadnjo sejo pred to prireditvijo, na kateri so športni referenti naših organizacij izžrebali štartne številke. Skupno je prijavljencev iz vseh naših delovnih organizacij 338, po posameznih razredih pa izglodajo prijave takole:
I.	razred — 27 (ženske do 30. let)
II.	razred — 20 (ženske nad 30 let)
I.	razred — 57 moški do 25 let)
II.	razred —.108 (moški od 25 let — 35)
III.	razred — 75 (moški od 35 — 45 let)
IV.	razred — 29 (moški nad 45 let)
Štipendisti — 22
Letošnje leto je bila razpisana tudi tekmovalna disciplina v smučarskih tekih, vendar je Komisija za šport in rekreacijo pri Sind. odboru ZPI sklenila, da se odpove, zaradi premalega števila prijav.
Za varčevanje gre...
»Tako, tovarišice in tovariši, odslej bomo morali dosledno varčevati. Vse preveč imamo privatnih telefonaž! Telefonski stroški gredo v težke milijone!«
Tovarišice so se zganile. Šef je hotel nadaljevati, a so ga prehitele: »Konkretno tovariš šef, konkretno!« Šef se je odkašljal in s prstom pokazal na tovarišico Pepo: »Recimo vi, tovarišica, kaj vam je treba ob enajstih na-
PIIMETA — nova lokacija za počitniški center Iskre
Po dolgotrajnem (1-letnem) prepričevanju in odločanju po delovnih organizacijah ZP Iskra, da se odločijo za lokacijo v zalivu Dajla, ni uspeha. Šli smo ponovno na SO Novigrad z namenom, da nam dodeli lokacijo na področju Pinete. Za to lokacijo so se predvsem potegovale nekatere organizacije, ker so smatrale, da je .zaliv Dajla v takem stanju kot je, neuporaben za kopanje. Potrebna bi bila zelo velika sredstva za sanacijo zaliva in za obvezne prečiščevalne napra-
ve odpadnih voda.
Predstavniki občinske skupščine so na razgovorih, ki so bili v decembru 1972, načelno pristali na lokacijo v Pineti — desno od obstoječih počitniških domov. Pogoj, da si pridobimo to lokacijo pa je, da Iskra organizira na območju občine proizvodni obrat z do 200 zaposlenih. Pripo. minjamo, da je občina Novigrad zelo majhna, saj ima samo 3000 prebivalcev in je nerazvita. Lokacija na Podbočju Pinete je po občinskih planih rezervirana kot naj-
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO razpisuje naslednji vodilni delovni mesti:
1.	Direktor razvojnega sektorja za avtomatizacijo.
2.	Direktor razvojnega sektorja za elemente za elektroniko.
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba pod L: elektrotehniške smeri, pod 2.: elektrotehniške ali naravoslovne-smeri (kemija, tehn. fizika), 8 let prakse v strokovnem delu, kj spada v področje zadevnega sektorja, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem de-lo\'nem mestu;
—	strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti, ki jih dokaže z referencami o rezultatih svojega dela;
—	moralne in politične kvalitete za opravljanje dolžnosti na vodilnem delovnem mestu.
Razpisni rok poteče 25. 3. 1973.
Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu na naslov:
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO
za razpisno komisijo
61000 LJUBLJANA, Tržaška c. 2.
bolj primerna za komercialni turizem, iz tega razloga so tudi pogojili dodelitev te lokacije Iskri s postavitvijo proizvodnega obrata, v cilju zaposlovanja svojih občanov. O novi lokaciji počitniškega centra je že razpravljal sindikalni odbor ZPI, nadalje poslovni odbor ZPI, oba pa sta zavzela pozitivno stališče. Za organizacijo proizvodnega obrata se je obvezala Iskra — Elektroniehanika, katera je tudi žc predvidela program proizvodnje v prvi fazi za 60 ljudi. Dokončni razgovori s predstavniki SO Novigrad o načinu financiranja proizvodnega obrata in dajatev za lokacijo za počitniški center, bodo še v tem mesecu. Vko-likor se bomo pozitivno dogovorili s sosednjim počitni-• škim domom v Pineti za možnost kampiranja v borovem gozdičku, bomo že v letošnji sezoni organizirali za člane kolektiva Iskra letovanje.	—J—
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez šile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
ročati svoji gospodinjski pomočnici, naj skuha mehko kuhana jajca, ko pa medicina poudarja, da so trda bolj prebavljiva. ..«
Pepa je zardela, hitro je vstala in usekala z besedo: »Jaz?!« Mene vsi vidite in mojo dietno prehrano. Jaz upravičeno telefoniram. Kaj pa tovarišica Mici? Vsak dah sedi po^ ure ob telefonu in se prereka z možem: Ja Gu-sti .. ., ne Gusti . . . daj Gu-sti.. .«.
»Ti me že ne boš opravljala!«, je zakokodajskala Mici: »Ti me že ne boš. Si imela tudi tedaj dietni primer, ko si klicala Munchen in naročala bratrancu transistor s kasetami? Še to naj se ve, da švercata, vajine pomenke pa plačuje podjetje!« . . »
Diskusija bi skoraj prerasla v tepež. Situacijo je rešil šef Štef, ko je pogledal na uro in ugotovil, da mora nujno poklicati ženo.
»Mir tovarišice, mir«, je tulil, ko je vrtel številčnico. Ženske so utihnile, slišati je bilo samo šefov, glas: »Halo ljubica, danes ne kuhaj, rajši pripelji otroke pred Komuno ... ob treh. Gledali, bi Trnjulčico, je tako lep film.«
Ženske pa so spet potiho začele diskusijo med seboj.
Špela
Zmaga ATM
24. januarja so se v Kranju pomerili kegljači ATN in Orodjarne. Najboljši posamezniki so bili: Zevnik (446), Bradaška (431) in Lombar (430).
Rezultati:	
ATN	
1. Petelinkar	401
2. Zevnik	446
3. Šušteršič	396
4. Šilar	420
5. Kert	405
6. Planinc	427
Skupaj	2495
ORODJARNA	
1. Plestenjak	417
2. Bradaška	431
3. Brezar	381
4. Rogelj	394
5. Strnad	418
6. Lombar	430
Skupaj	2471
8van Tepina
Težko je dojeti kruto in neusmiljeno resnico, da dragega prijatelja, iskrenega tovariša in dobrega sodelavca nikoli več ne bomo videli. Vest, da ga je usoda nenadoma iztrgala iz naše sredine in onemogočila uresničitev ciljev, ki si jih je zastavil, se nam je zdela nemogoča.. Ob pogledu ,na njegovo prazno delovno mesto se zavedamo, da ga ne bo več med nami.
Kot otrok delavske družine se je zaposlil v industriji. Njegovo kratko življenje jc povezano z imenom »Iskra« v Kranju. Poleg dela v tovarni, dela v samoupravnih organih, ki ga je vestno in marljivo opravljal, se je dodatno izobraževal, da bi si pridobil še več znanja, potrebnega v poklicu. Čeprav mu je bila družina prva skrb, se je kljub skopo odmerjenemu prostemu času posvečal tudi najmlajšim telovadcem.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Sodelavci
ZAHVALE
1
Ob smrti dragega očeta JANEZA ŠILARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v »Orodjarni«, predvsem pa kalilcem v Elektro mehaniki, za izraze sožalja, venec in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Sin Franc z družino
Ob smrti dragega očeta
FRANCA MOLEKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam na traku števca v kranjski tovarni za izraze sožalja in denarno pomoč.
Hčerka z družino
Ob bridki izgubi dragega očeta
ANTONA STARMANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu »Števci« za izraženo sožalje in denarno pomoč.
Pavla Iljaž
Niti celodnevni dež in pozneje močno sneženje nista mogla odvrniti najbolj zagrizenih tečajnikov, da pridobljenega znanja ne bi utrjevali tudi predzadnji dan tečaja
Uspel tudi drugi smučarski tečaj
V Gozd-Martuljku je bil od 4. do 11. februarja še drugi smučarski tečaj Iskre, na katerem se je zbralo 32 tečajnic in tečajnikov iz nekaterih naših delovnih organizacij, ki so bili to pot nastanjeni v depandansi hotela »špik«. Tudi z organizacijo drugega letošnjega tečaja smo lahko zadovoljni, saj je ob prizadevnosti vaditeljev in vztrajnosti tečajnikov (čeprav je bilo to pot precej popolnih začetnikov) dobro uspel in so udeleženci dodobra obvladali prve veščine smučanja.
Ta tečaj je vodil Pavle Blažič iz Iskra Commerce, dolgoletni smučarski vaditelj, pomagali pa so mu Janez Cevc iz tovarne elektronskih naprav, Janez Škofič iz IEZE, Odon Rančigaj iz Elektrome-hanike in Zdravko Pogačnik iz tovarne instrumentov v Otočah.
Od nedelje do petka je bilo vreme tečajnikom zelo naklonjeno, saj je bilo sončno, sneg -pa, čeprav ga je bilo že bolj malo, za šolanje kar dober. Zato so v teh dneh tečajniki pod skrbnim vodstvom učiteljev zares garali. Kdo bi mogel 'prešteti, po kolikokrat na dan so se z vlečnico potegnili na vrh str-mine.nato pa se ob nenehnem pojasnjevanju in učenju spet spuščali v dolino, počasi
Letošnje izbirne tekme smučark in smučarjev ZZA, tako za sestavo ekipe za zim-sko-športne igre Iskre, kot za ostala sindikalna tekmovanja, je bilo 9. t. m. na pobočju Podles v Kranjski gori. Za tekme se je prijavilo skupno 22 tekmovalk (2) in tekmovalcev (20), tekmovalo pa jih je dejansko le 18.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, doseženi pa so bili naslednji rezultati: ženske - razred I: 1. Mojca Verd-
dojemajoč prvine tega lepega in zdravega zimskega športa. Razumljivo — ob takem, intenzivnem šolanju in ponavljanju osvojenih smuških likov, končni uspeh tečaja ni mogel izostati, saj imajo nekaj pridobljenega znanja in izkušenj pokazati tudi tisti tečajniki, ki jim je vadba smuških likov le počasi lezla v noge. In prav to dokazuje, da so si pri tem učitelji prizadevali v teh dneh dati svojim tečajnikom kar največ, da bi poslej lahko sami odhajali na smučišča in . tam utrjevali pridobljeno znanje.
Zaključek tečaja je pokvarilo vreme, ki se je v petek sprevrglo tako, da je v soboto deževalo, popoldne pa se je vsul moker sneg, ki je gosto naletaval še vso noč iz
Zadnjič smo pisali o uspelem prvem letošnjem smučarskem tečaju v Gozd-Martuljku, nismo pa v tem sestavku opisali zaključnega tekmovanja v veleslalomu, ki so se ga udeležili prav vsi tečajniki, od naj s ta rej šega, do naj mlajšega.
Vodja tečaja in vaditelji so pripravili za, vse enako tekmovalno progo, dolgo nekako 200 m, ki je imela 22 vratič in približno 30 m višinske razlike. Ob zadovoljivih Snež-
nik 37,3; razred II: 1. Olga Skubic 44,0; moški - razred I: 1. Marko Milič 39,9, 2. Zdravko Pečan 44,0; razred II: 1. Jože Žakelj 37,0, 2. Mitja Zor-nada 37,2, 3.—4. Marjan Simčič in Marjan Bernard 39,2, 5. Peter Lah 42,9, 6. Vlado Margon 46,1; razred III: 1. Ludvik Dornik 35,2, 2. Pavle Matijašič 38,1, 3. Dušan Pirc
39,0,	4. Jože Hribar 39,6, 5. Marjan Kavalar 43,0; razred IV: 1. Janez Ahačič 39,9, 2. Anton Polajnar 42,7, 3. Silvo Wedam 45,7.
soboto na nedeljo. Toda — najbolj vztrajnih tečajnikov in tečajnic tudi to ni moglo zadržati, da ne bi vsaj popoldne zalezli na smučišče. Zdaj so imeli tu dovolj miru in prostora za vadbo, pa čeprav so bile snežne razmere pravzaprav nemogoče.
Seveda so prijetno in veselo minevali tudi večeri, ob družabnih igrah in razglabljanjih o smučarskih veščinah. Vaditelji so se slednjič izkazali tudi s svojo vedrino, humorističnimi nagnjenji, skratka — tudi na tem področju so se izkazali in pripomogli k popolnemu zadovoljstvu tečajnikov, ki so tako v Gozd-Martuljku preživeli lep teden in si pridobili koristno osnovno znanje v smučarskem športu.
nih razmerah in pridobljenih smučarskih izkušnjah so tečajniki dosegli naslednje rezultate: otroci: 1. Darko Urh
41.0,	2. Damjana Porenta 43,0,
3.	Nevenka Soline 44,0, 4. Dušan Urh 44,5, 5. Boris Oblak
45.0,	6.—7. Gorazd Pikcc in
Saša Treven 47,0, 8. Aleša Carli 47,5, 8. Majda Gamber-ger 51,0, 10. Darka Kamenik 54,5, 11. Tanja Žilič 55,0, 12. Bojana CarlUič.O, 13. Polonca Blaznik 1;06,0, 14. Mateja Fer-kolj 1:12,0, 15. Mateja Makse 1:20,0,	16.	Andrej Ferkolj
1:21,0,	17.	Andreja Tomšič
1:33,0; članice-člani: 1. Snežna Porenta 39,0, 2.—3. Marko Porenta in Franc Ferkolj 40,0,
4.	Božo Žilič 41,0, 5. Janja Carli 42,0, 6. Andrej Gamber-ger 42,5, 7. Milan Soline 44,0, 8. Mirko Urh 45,0, 9. Eta Blaznik 46,0, 10. Bogdan Tomšič 50,0, 11,—12. Marija Mali in Marija Makše 51,0, 13. Dušan Carli 54,0, 14. Nada Soline 55,0, 15. Polde Makše
56.0,	16. Vida Ferkplj 1:05,0,
17.	Lidija Gamberger 1:06,0,
18.	Alenka Kos 1:07,0, 19. Marija Ponikvar 1:08,0, diskvalificirani: Jožica Podreberšek, Polde Blaznik, Ladka Cerv.
Za zaključek tečaja še tekme
Izbirne smučarske tekme ZZA
Smučarji Iskra Commerce drugi
Letošnje sindikalno prvenstvo občine Ljubljana-Center je bilo 10. t. m. na smučišču Kekec v Kranjski gori. Pomanjkanje snega in dež med tekmovanjem sta tekmujočim otežkočila tekmovalne pogoje, kljub temu pa so tekme lepo uspele. Nastopilo je 250 tekmovalk in tekmovalcev iz skupno 28 delovnih organizacij, med njimi tudi
najboljši smučarji iz Iskra Commerce. Le-ti so v močni konkurenci osvojili ekipno drugo mesto za zmagovalno ekipo Emona, posamezniki pa so zasedli naslednja mesta: ženske-razred I: 1. Vrhovec; moški-razred I:	... 4.
Grob 53,6.......... razred	II:
... 4. Lušnic 45,7,___,	razred
III: 1. Ilija 46,1, ...4. Kos 46,5 itd.
Občinsko sindikalno tekmovanje v Trbovljah
V Lontovžu nad Trbovljami je biio letošnje sindikalno smučarsko prvenstvo občine Trbovlje, na katerem je sodelovalo prek 140 tekmovalcev iz malone vseh delovnih organizacij na področju Trbovelj. Razumljivo med njimi ni manjkalo smučark in smučarjev iz naše tovarne polprevodnikov, ki se redno udeležujejo vsakoletnih občinskih sindikalnih tekmovanj v veleslalomu. Proga, na kateri so se pomerili številni tekmovalci je bila dolga 500 m in je imela pri višinski razliki nad 80 m 23 vratič.
Iz skopih podatkov, ki so nam bili na razpolago, povzemamo, da so se izmed tekmovalcev iz naše tovarne polprevodnikov v Trbovljah na letošnjem veleslalomu najbolje odrezali naslednji trije: pri ženskah v razredu do 25 let: ... 2. Barličeva s časom 55,8, pri moških v razredu do 35 let: ... 3. Janez Barlič s časom 43,4 in v razredu moških do 40 let: ... 2. Anton Sladič s časom 46,5 itd., kar je zadostovalo, da smučarji Iskra-Polprevodnikov tudi v ekipni uvrstivi niso bili med slabimi.
Semiški športniki so bili lani zelo marljivi
Športna dejavnost v semiški tovarni postaja vedno bolj živahna in lani je bila prav gotovo doslej najmočnejša. Tudi glede števila športnih disciplin se razvija in širi, o čemer govorijo številna tekmovanja, ki so se jih semiški športniki udeležili lani in na njih dosegli nekatere lepe rezultate. Že lanskega februarja so odbojkarji zasedli odlično 2. mesto na občinskih delavskih igrah. Z dvema ekipama so brž nato sodelovali na odbojkarskem turnirju Iskre v Žužemberku in tu je njihova prva ekipa zasedla 2. mesto, druga pa 4. mesto.
V	Semiču imajo nadalje dve solidni ženski kegljaški ekipi, ki sta na lanskih občinskih delavskih igrah zasedli 1. in 3. mesto. Na splošno so lani na občinskih delavskih igrah zasedli športniki iz Semiča 5 prvih, 3 druga in 3 tretja mesta v raznih disciplinah, prejeli pa so še poseben pokal za množičnost.
Na letnih igrah Iskre v Šentjerneju so sodelovali le v kegljanju in rokometu in
Šahšsti tovarne spet v boju
V	sredo, 7. februarja, se je začelo letošnje sindikalno moštveno tekmovanje Ljubljane, ki je razdeljeno v 5 lig. Kot edini predstavniki Iskre v tretji ligi sodelujejo šahisti tovarne električnih aparatov, medtem ko pa so ostale, prejšnja leta številne in tudi dokaj uspešne ekipe iz ZP ISKRA, letos v celoti izostale.
sicer v kegljanju z žensko in moško ekipo. Med 108 kegljači je Semičan Brane Podgornik zasedel solidno 10. mesto, moška ekipa pa 16. mesto, medtem ko so bile ženske na 4. mestu. Rokometna ekipa se je uvrstila na 7. mesto prav tako kot v celotni Zasavski rokometni ligi, v kateri sodeluje.
Tudi na Iskrinem II. avto- -rallyu s ciljem v Primostku, sta se uspešno borili dve semiški ekipi. Ekipa Dušan Kočevar — Anton Hutar je zasedla 5. mesto, ekipa Rudi Cesar in Ivan Stariha pa v svojem razredu celo prvo mesto.
Kegljači so razen tega imeli še dve srečanji s kegljači iz novomeške Iskre, dve srečanji z ekipami Metlike, sodelovali pa so tudi na širšem metliškem turnirju, povsod pa so dosegli zadovoljive rezultate.
Športna komisija je tudi za letošnje leto pripravila bogat spored raznih srečanj in tekmovanj, na katerih želimo semiškim športnikom najboljše rezultate.
»Aparati«
V prvem kolu je v tretji ligi, kjer razen naših šahistov nastopa še 7 moštev, ekipa Aparati premagala svojega prvega nasprotnika — moštvo Figovec, z rezultatom 5:1. Zmagali so naslednji člani Iskrine ekipe: Pavel Sešek, Dane Črne, Bogdan Brezigar, Janez Kumše in Janez Grčar, poražen pa je bil šesti igralec — Marjan Jerše.