SESTAVIL MARTIIT POČ VAŠKI ŽUPNIK. KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO' V LJUBLJANI, 1892 TISEK ..KATOLIŠKE TISKARNE' sr Zvezek II. in III. ,,Poslovnika'‘ obsegata zaradi poštnine pri razpošiljanju § 142. O spreminjavah v plačilih. 305 § 142. O spreminjavah v plačilih. Včasih jc potrebno, da se kaj spremeni v dajatvah, ali v čem drugem. Take spreminjave naj se vselej narede pismeno, na¬ pravi se namreč pogodba ali nagodba. Nagodbe so enake pogod¬ bam. — Vzorec: Nagodba. Ker je bil med gospodom župnikom na Iverji in sosesko Leskovec vže is starih časov prepir radi gor- ščine (vinske bire) in opravljanja treh sv. maš v cerkvi M. B. na Leskovcu, zato ste obe stranki sklenili vso stvar s lepa poravnati, ter ste določili sledečo nagodbo: 1. Vsak posestnik soseske Leskovec bo dajal vpri- hodnje is svojega posestva v vinski gorici „Sviže“ ime¬ novani v jeseni iz kadi vinskega mošta po 1 liter od vsake postati. Ta pravica ostane za vse prihodnje čase vsakokratnemu gosp. župniku, ko bi tudi kdo izmed po¬ sestnikov svoje posestvo prodal kakemu nesoseščanu so¬ seske Leskovec. 2. Gospod župnik se pa zaveže, da se bodo brale vsako leto za sosesko Leskovec ob delavnikih tri sv. maše v cerkvi M. B. na Leskovcu brez vsakega druzega od¬ škodovanja. 3. Teo nagodba se pošlje v potrdilo cerkveni in po¬ litični oblasti. To potrjujejo naši lastnoročni podpisi in podpisi v to naprošenih prič. Podpisa dveh prič. Podpisi župnika. Podpisi občinskega predstojnika in njegovih svetovalcev ali pa pooblaščencev soseske. § 143 . Izterjatev duhovskih plačil. Dajatve in druge doneske, katere morajo župnijam duhov¬ nikom odrajtovati z dovoljenjem vlade, ravno tako stalne štolninske pristojbine (fixe Gcbiihren), kakor so: plačila za oklice, poroke, pogrebe in pristojbine za izpise iz župnih matic mora, če treba, politična gosposka izterjati. Izvzeti teh plačil so ubožni, kateri se morajo pokopavati brezplačno. Kateri pa so taki ubožni ? Postava 7. maja 1874, § 23 ') pravi: tisti, ki imajo pravico do ubožne oskrbe (Armenrecht). Po ukazu deželne vlade pod Anižo z dne ‘) Ukazn. 1. str. 26(5. i, Poslovnik. “ 20 306 Duhovski Poslovnik. 3I.januvarja 1783 pa tisti, ki no zapustijo razven malega pohištva ničesar, ter je njih ubožnost potrdila gosposka ali županija: Take ubožne stranke plačujejo tudi za izpise iz matic samo kolek, pristojbine pa ne. Za nobeno opravilo ne sme župnik naprej terjati štolnine, tako da bi ga sicer ne opravil, ko bi se mu naprej ne plačalo, razven če stranka hoče imeti opravilo večje, slovesneje. kakor ga naznanja najnižja štolnina (n. pr. asistenco več duhovnikov pri po¬ grebu). A tudi v tem slučaji se sme terjati samo, da se naprej plača 1 ) višji znesek od najnižje štolnine. Ko bi se bilo bati, da se bo stranka terjajoča svečaneje opra¬ vilo, pozneje branila plačati višji znesek od štolnine, in ga naprej ne plača, naj se napravi ž njo zapisnik, v katerem izjavi, da je ' zadovoljna z višjimi pristojbinami, da jih hoče v gotovem obroku odrajtati, ker sicer bi se smela sodnijsko na lastne stroške terjati in rubiti. Vloga za izterjatev na okrajno glavarstvo se kolekuje s 50 kr., ker to ne zadeva duhovniške službe, ampak duhovnikovo osebo. Ako sc je prošnji priložil poseben izpis dolžnikov, sc ta kolekuje s 15 kr. § 144. K o n g r u a. Vže kanonično pravo terja, da morajo biti z vsako duhovniško službo sklenjeni dohodki za vse življenje. Brez taccga zagotovlje¬ nega dohodka se ne sme ustanoviti nobena duhovniška služba, niti ustanovljena podeliti. V Avstriji je bila s postavo 19. aprila 1885 2 i začasno določena kongrua samostojnim duhovnikom-pa¬ stirjem delujočim v dušnem pastirstvu, zistemovanim pomočnikom, duhovnim oskrbnikom Iprovizorjem) in dušnim pastirjem, nezmož¬ nim za službo. Ne zadeva pa ta postava duhovnikov-pastirjev redovnikov in duhovnij utelešenih društvom svetnih duhovnikov. Dokler imajo ta društva zadostnih pomočkov, morajo sama skr¬ beti za plačila svojih oskrbnikov in za pokojninarje. Ta postava je kongruo po deželah določila, in sicer za Šta¬ jersko, Koroško. Kranjsko, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko: 1 . 2 . ;■!. V deželnem glavnem mestu.. . . V mestih in trgih nad 5000 prebivalcev in v večjih zdraviliščih . . V drugih krajih: а) župnije z zistemizovanimi pomočniki . . . . б) župnije brez zistemovanih pomočnikov . . . . ‘) Ukazni list § 25. 2 ) Škof. 1. 1885, str. 40 — 58, 57—64. § 145 • Priznatek. 307 Za Istro, Trst z okolico, Gorico, Gradiško in Bukovino: 1 . 2 . 3. Duhovniki-pomočniki zistemovani (sistemisierte Hilfspriester), kateri imajo izven župnijskega kraja z dušnim oskrbovanjem opra¬ viti pri kaki cerkvi, in imajo pri tej svoj služben sedež, dobivajo po 100 gld. več na leto, ko navadni duhovni pomočniki. 1 ) § 145 . Priznatek. Vsled gori imenovane postavo o kongrui je določeno, da naj duhovniki dobivajo svoja plačila najprej iz krajevnih dohodkov, a kar še h kongrui manjka, se doda iz verskega zaloga, oziroma iz državne blagajnice. Dohodki vsake duhovniške službe so raz- videti iz priznatka (fasije) potrjenega od vlado. Duhovniki hoteči dobiti po gorenji postavi še kaj doklade, so morali priznatek potom ordinarijata na deželno vlado predložiti, in potem se je določilo, koliko doklade gre še vsaki duhovniški službi. A minister ima pravico ukazati nov priznatek, kedar hoče; vselej se pa mora nov predložiti, kedar se zgodi spreminjava v osebi duhovnika-pastirja 2 ) in sicer v dveh mesecih po nastopu službe. Za podaljšanje te dobe se vloži 14 dni pred pretekom te dobe prošnja pri deželni vladi, katera sme obrok podaljšati za štiri tedne. Novo nastopli nadarbinar sme prositi, da se mu nakažejo za¬ časno dohodki nakazani njegovemu predniku, dokler se mu ne določi kongrua. če pa v predpisanem času ne predloži priznatka, se mu plačilo ustavi in se vpelje potrebno, da naj nazaj plača vže izplačane svote. Zato je potreba, da imamo pred očmi priznatek in njegovo izdelavo. a) Dohodki. V dohodek se smejo vračunati : 1. čisti dohodek iz zemljišča, bodisi da je lastina duhovnije, bodisi, da ima duhovnik samo vžitek njegov. Izve se iz posestnega lista, kakoršne je izdala davkarija ob novi uravnavi zemljiščnega davka. Ko bi se-bili kje zgubili ti listi, izve se čisti *) Post. 13. aprila 1890, v škof. 1. 1890, str. 44. a ) § 13 dotične postave. Ukaz min. nauka in financ 20. jan. 90, v škof. 1. 1890, str. 20. 20* 308 Duhovski Poslovnik dohodek pri davkariji. Če se pismeno zato prosi, mora biti prošnja kolekovana s 50 kr. Glasila bi se: * Slavna c. k. davkarija! Za izdelavo fasije ob mojem nastopu župnije v I. potrebujem posestnih listov o pod to župnijo spadajočih parcelah št. 687 njiva, št 739 senožet, št. 522 vinograd. Ker ne najdem med župnijskimi akti niti teh posestnih pol, niti prej položene fasije, prosim tedaj: Naj mi blagovoli slavna c. k. davkarija izdelati nove posestne liste o gorenjih posestvih, ali pa potrdilni list o čistem dohodku. Z v u n a j: Naj prejme slavna c. k. davkarija v I. I. I. župnik v I. prosi izdelave notri imeno¬ vanih posestnih listov, oziroma potrdilnega lista. Posestni ali potrdilni list sc priloži kot priklada.. Kedar je bilo nadarbinarju pripuščeno cerkveno zemljišče in partem congruae proti zmanjšani zakupnini, tedaj vpiše duhovnik v priznatek za prihodke čisti katastralni dohodek po posestnem listu, v stroške pa zakupnino. 2. Najemnina od poslopij v najem danih. Od nje sc odtegne postavni znesek za vzdrževanje in razdolžbo (amorti¬ zacijo!. Tudi o tem daje davkarija potrdilni list. Kedar daje poslopje le začasno v najem, ali za priložnosti, takrat taki dohodki ne spadajo v priznatek. 3. Dohodki iz glavnic, koristonosnih pravic ali obrt- nijskega podjetja. Za izkaz o dohodkih iz glavnic bi se dali porabiti vzorci za cerkvene račune, namreč izkaz o svojinskih glavnicah pri javnih zakladih in pri zasebnikih, se ve da omissis omittendis, ker tu gre zaznamovati visokost glavnice, visokost obresti in druga na- tančneja znamenja dotičnega pisma. Razločijo naj se: v glavnice pri javnih zalogih in pri zasebnikih naložene. Ta izkaz podpiše župnik. Prihodki iz koristonosnih pravic (pravica do drv, paše, ribi¬ štva itd.) se skažejo s pismi, ki morejo dokazati te dohodke du¬ hovnikov, bodisi z zakupnimi pogodbami, ako je bila pravica v zakup dana, potrdilnimi listi o tržnih cenah, ali potrdilnimi listi o cenitvi, katere izda občina. Ako je dohodek razvideti iz davkar- § 14-5 • Priznatek. 309 skih glavnih knjig, mora se potrdilo o dohodku vzeti iz davka¬ rije. Dohodek se vračuna v 1'asijo po poprečni ceni zadnjih šest let. P o t r d i 1 n i list občine naj bi se glasil: Izjava. Podpisano občinsko predstojništvo potrjuje, da ima župna nadarbina sv. Lucije v Ločju pravico do drv v občinskem gozdu, in sicer na leto do šest sežnjev. Zad¬ njih šest let. se je prodajal seženj povprek po 7 gold. Vrednost letne pravice do drv znaša tedaj 42 gold. Ker je pa občinski gozd v „Jelovici“ od vasi Log 5 ur oddaljen, ter se drva sekajo večidel v težko pri¬ stopnih krajih, in je do njih slaba vozna pot, znaša pripravljanje in privožnja drv po 4 gold. na seženj, zato daje omenjena pravica do gozda samo 12 gold. vrednosti. Občinsko predstojništvo . . . Podpisi župana in dveh svetovalcev. 4. S t a 1 n i dohodki (rente) in ustanovljene plače (do¬ tacije) v denarji in denarni vrednosti ali v pridelkih. Dohodek iz ustanovljenih dajatev in pridelkov se vloži po povprečni ceni zadnjih šest let in izkaže ali s pismi ali cenil¬ nimi potrdili itd. Ako se pa more dokazati iz davkarskih glavnih knjig, vzame se od ondot. Za pobiranje in spravljanje pridelkov (birni stroški) se sme zaračunati l()°/ 0 in kar odtegniti. Ce ima duhovnik s pobiranjem rent ali obresti po krajevnih razmerah ne¬ primerno velike, redno se povračujoče stroške, naj jih opraviči v predelu opomnja , da se mu odštejejo. Ravno to velja tudi o do¬ hodkih pod št. 3. Vzorec za potrdilo od strani občine: Izjava. Podpisano občinsko predstojništvo s tem potrjuje, da je bila povprečna cena tukajšnjega žitnega pridelka zadnjih šest let, kakor sledi : hektoliter pšenice . 3 gld. 90 kr. „ ječmena . 2 „ 11 „ 1 kilogram prediva . . . . — „ 35 „ Občinsko predstojništvo . . . Podpisi župana in dveh svetovalcev. 5. Dohodki iz prebitkov krajevnega cerkvenega premoženja, kolikor se smejo v dotacijo porabiti. Z listinami se mora dokazati, da ima duhovnik do takih prejemkov pravico. Ko bi se bila listina o tem zgubila, naj se prosi ordinarijat po¬ trdila o opravičenosti takega prejemka. 310 Duhovski Poslovnik 6. Š to 1 ni na v povprečnem znesku zadnjih šest let po odbitih 30 gld. Konečno določi dohodke iz štole deželna vlada v sporazumu s škofom, in ko bi se sporazumeti ne mogla, določi naučno ministerstvo. V priznatek se vračunajo samo ona opravila, za katera je določena štolnina (stollpflichtige Acte), druga ne, n. pr. kar se dobi za pot, za večjo slovesnost. Tudi ne spadajo v priznatek pristoj¬ bine od matičnih izpisov. 1 ) V dokaz dohodkov iz štolnine je treba donesti od dekanije potrjen povprečen izkaz o opravilih štolnini podvrženih iz zadnjih 6 let razdeljenih po razredih, in pristojbine za-nje plačane; pa tudi povprečno število in visokost pristojbin, neizterljivih radi revščine, ali iz kakega drugega vzroka. — Ukaz ministerstva z dne 20. janu- varija 1890 dovoljuje, da se semkaj vstavi potrjeni znesek iz zad¬ njega po postavi z dne 19. aprila 1885 položenega priznatka, tedaj ni treba novega izkaza. Izkaz o stolnih dohodkih v župniji I. v sledečih letih : Povprečni letni dohodek 29 ijold. 47 kr. Župni urad . . . Potrjuje Podpis župnikov. Dekanija v . . . ‘) Razglas nauč. min. 30. oktobra 1885, št. 1114, v škof. 1. 1885, str. 104. § 145- Priznatek. 311 Ako je bil vže kaki priznatek po postavi z dne 19. aprila potrjen, ni treba v desetih letih po potrdilu dosedaj navedenih prilog, razven de jih terja deželna vlada. 7. Dohodki iz ustanov za sv. maše z določenim šti- pendijem in za bogoslužna opravila, če ni bilo v ustanovnem pismu določeno, da se ne smejo vračunati. Dohodki iz ustanov, napravljenih od dne 15. junija 1885 naprej, se ne jemljo v fasijo. Pridejo pa dohodki iz ustanov v lasi j o brez razločka, je li bilo ustanovno pismo narejeno ali ne. Skazujejo se ti dohodki z izkazom, za katerega se lahko po¬ rabi obrazec iz cerkvenih računov izkaz o stanji ustanovinskih glavnic. Ministerski ukaz terja ta-le naznanila: število opravil, dan opravila, ustanovna glavnica, dohodek in njegova razdelitev, pisma, na katera se ustanova opira. Pri gori imenovanem izkazu bi se naredile po tej terjatvi potrebne izpremembe v predelih. Ako je ustanovnik v ustanovnem pismu izrekel, da se do¬ hodek iz ustanove ne sme vračunati v plačo, se mora tako usta¬ novno pismo fasiji priložiti v izvirniku. A ravno to velja, če je cerkveno predstojništvo ustanovo v sprejemnem pismu pod tem pogojem sprejelo in jo tudi škofijstvo pod takim pogojem potr¬ dilo. 1 ) Ako je bil vže kak priznatek potrjen, se sprejme v novega samo prej potrjena svota, in ni treba nobene priloge. b) Stroški. 1. Semkaj se vpišejo vsi c. k. davki; deželni, okrajni občinski nakladi, 2 ) katere odrajtuje duhovnik, in drugi do-, neski za javne namene plačevani vsled kake postave, kakor tudi pristojbinski nadomestek in dohodninski davek za tiste, katerih kongrua presega 600 gold. Po občinskem redu za Kranjsko (dež. zak. 1. II., letnik 1866, ij 75) no morejo občinske naloge du¬ hovnika zadeti; ako jih davkarija terja, se sme duhovnik pritožiti. Deželna vlada jih tudi ne sprejemlje v priznatek kot stroške. Tako je določilo ministerstvo na pritožbo z odlokom z dne 24. oktobra 1888, št. 56.006. Dokazujejo se ti stroški ali z davčnimi knjižicami ali z izkazi in plačilnimi nalogi. A davčna knjižica se pač težko more pridejati; ker ni upati, da bode vloga kaj hitro rešena, zato je najbolje, ako se izdela potrdilni list (Certificat) o plačanih dav¬ ščinah ter se da potrditi davkariji, ali se pa davkarija poprosi za tako potrdilo. Ko bi imela občina še take naklade, ki jih ne po¬ bira davkarija, izdela potrdilo zanje občinski urad. *) Razsodba upravn. sod. 9. decembra 1887, št. 2757, v Ouartalschrift 1888, str. 490, št. XLIII. 2 ) Škof. 1. 1888, str. 30. 312 Duhovski Poslovnik, 2. Pisarniški stroški za spisovanje matic (ako se no plačujejo iz cerkvene blagajnice) in izdajki za vodstvo deka- nijstva. Določeno je, 1 ) da na župnijah do tisoč duš dobe župniki pisarniških stroškov povrnjenih za vsakih 100 duš 50 kr. a. v., čez tisoč duš za prvi tisoč 5 gld., za vsakih 500 duš čez tisoč 1 gld. 50 kr., vendar le do najvišjega zneska 100 gld. Število pod 100 oziroma 500 se ne šteje. Za oskrbovanje dekanijstev je plačilo za razne dekanije do¬ ločeno različno. 2 3 * ) 3. Dajatve v denarji ali denarni vrednosti za¬ voljo dolžnosti izvirajoče iz dohodkov. Tem dajatvam prište¬ vamo: vzdrževanje zistemovanega 8 ) duhovnika-pomočnika, ako lastni dohodki kapelanske službe ne pokrijejo njegove kongrue. Tudi se med stroške stavijo pokojnine, če se plačujejo celoma ali deloma iz nadarbinskega dohodka. Ti stroški se izkažejo z dotičnimi listinami, ako se dolžnosti ne opirajo na kako postavo. Semkaj bi tudi šteli zakupnino, katero daje duhovnik za njemu prepuščena cerkvena zemljišča. 4. Ako ustanovljene maše, katere se imajo vsako leto v župniji opraviti, presegajo neko gotovo število, in se morajo drugam oddajati v opravljanje, se stavi med stroške tudi znesek, ki ga izplača za te oddane sv. maše. To gotovo število sv. maš določi za vsako škofijo vlada v sporazumljenji s škofom. Ako bi se sporazumljenje doseči ne dalo, se vzame število 200, katero naj se opravlja doma. Ce pri katerih ustanovah ni določen šti¬ pendij, se vzame v škofiji navadno mašno darilo. Ta strošek, oziroma prejemek, potrdi duhovnik, kateri je sv. maše prejel in opravil. Vzorec za potrdilo: Potrdilo. Podpisani duhovnik v pokoji potrjuje s tem, da prejema v opravljanje vsako leto od. župnijske cerkve v L 38 ustanovljenih sv. niaš, katerih ondi ne morejo opra¬ viti, in da dobiva za vsako 1 gld. a. v. Datum. Podpis. 5. Še neki odhodek časih nastopi, kateri se pa navadno ne stavi v priznatek, namreč: večji iz davki za gradnje, ako po obstoječih postavah zadevajo beneficij ata; in tudi v tem slučaji le tedaj, kedar gre za dopolnitev kongrue duhovnika-pomočnika zistemovanega pri jduhovniji. To niso postavni stroški za vzdrže¬ vanje poslopij ali tako imenovana sarta tecta , ampak izvanredni Ukaz naučil, min. 8. decembra 1885, v škof. 1. 1885, str. 8. ‘- 1 ) Ukaz min. 19. junija 1886, v škof. 1. 1886, str. 49. 3 ) Po dvornem dekretu 16. marca 1789 se je spoznala potreba kaplana, kedar presega število duš v župniji 1100. § 145- Priznatelc. 313 večji stroški prikrajšujoči kongruo. Taki stroški se naznanijo seveda samo takrat, kedar se namerijo, in odškodovanje se terja iz ver¬ skega zaloga, pa le toliko, kolikor ni kongrua pokrita. Izdavki za gradnjo v najem danih poslopij ali njih delov se ne povračujejo, ker se pri dohodkih vže tako odbije znesek za vzdrževanje in amortizacijo. Dovoljenje za izplačevanje drugih izvanrednih stroškov daje naučni minister, n. pr. stroške za vodo, kolikor je je treba. Stroški za osebno strežbo, za hišno oskrbovanje, za oskrbo¬ vanje zemljišča, torej plača poslom, dimnikarju in enaki drugi stroški, tikajoči se župnika samega, vsi ti se ne povračujejo. Prošnja za dovoljenje izplače, oziroma vračunanja dopuščenih stroškov: Visoko c. k. ministerstvo ! Visoko c. k. deželno poglavarstvo v I. je z dnem 30. maja 1887, št. 3580, pod. A) dovolilo , naj se za gradnjo gospodarskih hlevov pri župniji v I. razpiše konkurenca za pokritje stroškov te gradnje. Ravno tako je potrdilo preudarek stroškov in načrt.. Po priloženem računu Janeza Blažka, pod B) znašajo stroški za gradnjo 2505 gold. Pri plačilu konkurirajo po pridejanem zapisniku c. k. okrajnega glavarstva v I. pod C) patron, občina in ponižno podpisani župnik, katerega zadene po konku¬ renčni postavi za Kranjsko z dne 20. julija 1863 po njegovem priznatku od 8000 gld. sedmi del vseh stroškov, t. j. 415 gld , katere mu je dovoljeno izplačati v štirih letnih obrokih. Ker postava, o provizorični uravnavi duhovniških plač z dne 19. aprila 1885 , § 3, II. e) in določila vi¬ sokega ministerstva o izvršitvi te postave z dne 19. aprila 1885, drž. zak. št. 47, dovoljuje, da se pri odmeri kon- grue večji izdavki za gradnje stavijo v odbitek, meni ponižno podpisani, da ima pravico oglasiti, naj se mu do¬ voli po 103 gld. 75 kr. na leto do izplačila, staviti v stroške. Ponižno podpisani torej prosi: Visoko c. k. naučno ministerstvo naj blagovoli po¬ trditi, da se letni izdavki za gradnjo gospodarskih hlevov v župniji I. v znesku 103 gld. 75 kr. pri odmeri kon- grue stavijo v trosek. Naj prejme visoko c. k. naučno ministerstvo .. na Dunaji. Zunaj: I. I., župnik v I, ■prosi dovoljenja, da sme notri, ime¬ novane gradjevne stroške kot, iz- davek staviti v kongruo. 314 Duhovski Poslovnik § 146 . Kako izdelati priznatek. Izdela se priznatek po formularih naznanjenih v ukazu mini- sterstva z dne ŽO. januvarja 1890. 1 ] Priznatek župnikov podpiše župnik sam; če dobiva duhovnik-pomočnik kaj plačila iz župni¬ kovih dohodkov, podpiše za istinitost dotičnega dohodka priznatek tudi duhovnik-pomočnik. Za duhovnike-pomočnike se izdela do¬ daten priznatek, ter ga podpišeta župnik in duhovnik - pomočnik. Priznatek in vse priloge so koleka proste, a ne prizivi zoper od¬ loke (Erkenntnisse) deželne vlade. 2 ) Priložiti se morajo priznatku vsa pisma in dokazi; izdela sp v dveh istopisih. Prošnji sc še prilože: a) Zadnjič potrjena fasija o dohodkih nadarbine, a le, ko ne bi vže imela deželna vlada enega istopisa 3 ); torej se priloži le, če to terja deželna vlada. Isto tako b) ni treba prikladati zadnjič potrjenega cerkvenega računa, ako ga deželna vlada ne terja. Treba pa je poslati c) izkaz posebej naštetih, kakorkoli se glasečih prejemkov iz verskega zaloga. Priznatek mora biti resničen. Ko bi kdo kak prejemek ve- doma zamolčal, ali kak izdavek vedoma napačno vstavil, zadene ga kazen do visokosti tistega zneska, v do katerega bi bil verski zalog ali državni zaklad oškodovan. Če ni nalašč storjene napake, da okrajno glavarstvo priznatek nazaj v popravo. Ko bi imela go¬ sposka kake pomisleke proti pripoznatku ali njegovim posameznim točkam, mora preiskovati reč zadevno. Ako bi bilo treba ceniti doneske v pridelkih ali poizvediti nestalne prejemke, ki se ne dajo izkazati iz davkarskih spisov, se sme odrediti cenitev, h kateri se pokličeta pod vodstvom politične okrajne gosposke dva zvedenca. Ko bi se pri tem pokazal resultat presegajoč čisti spoznani dohodek za 20°/ o , mora cenitvene stroške nositi duhovnik spoznavalec. Vzorec A za priznatek, Prva stran : Škofija Ljubljanska. Političen okraj: Novumest o. Dekanija Trebanjska. Davčen okraj: Trčimo, Priznatek o dohodkih župnijo I. pod patronatom novomeškega ka- piteljna ob nastopit župnije sedanjega župnika. Stanje dne 1. maja 1888. Pri tej župniji so zistevnovani: 1. župnik , 2. dva duhovnika-pomočnika. Izmed teh ima jed en duhovnik-pomočnik ustanov¬ ljene krajevne dohodke (izkazane v dodatnem priznatku). S ... ■ prilogami. M Škof. 1. 1885, str. 60, škof. 1. 1890, str. 26. s ) Škof. 1. 1887, str. 19 3 j Ukaz naučn. min. 30. sept. 1885, v škof. 1. 1885, str. 90. § 146 . Kako izdelati priznatek. 315 Druga stran: Dohodki. Tek. štev. 316 Duhovski Poslovnik. Tretja stran: Stroški. Prilog št. število 1-3 3 l. J., župnih. 146 . Kako se izdela priznatek. 317 V z o r e o B. Priznatek o dohodkih . . ■ (prvega) duhovnikovega pomočnika na . . . radi do¬ plačila kongrue iz verskega zaloga po zakonu z dne 19. aprila 1885. Stanja dne . I) o h o d k i 318 Duhovski Poslovnik. Prošnja za dopolnitev kongrue se pošlje potom ordi¬ nariata na deželno vlado, ki bi se glasila: Prečastiti, knezoškofijski ordinarija,t! V smislu § 13 ukaza ministerstva za uk , in onega za denarstvo z dne 2. julija 1885 k postavi 19. aprila 1885 (drž. sak štev. 4) polaga podpisani kot, novovmeščeni župnik na Iverji priznat,ek svojih dohodkov v potrditev dosedanjega dopolnila kongrue, in prilaga pod A) pri- znatka v dvojnem istopisu z desetimi pr ilogami; potem pod B) najnovejši nadarbinarski inventar. Po vzorcu I v smislu § 2 postave 19 aprila 1885 , drž sak. št. 47, mi gre, ker sta pri tej župniji siste- movana dva duhovna pomočnika, kongrua 700 gl. a. v. Kakor se razvidi, iz priznatka poverjenega s pri¬ loženimi pismi, znašajo dohodki moje duhovniške službe 460 gld. 95 kr., kaže se tedaj primanjkljej 239 gld. 5 kr., kateri se ima v smislu gorenje postave dopolniti. Prosim tedaj ponižno: Prečastiti knezoškofijski ordinariat, naj blagovoli priznat,ek predložiti visoki c. k. deželni vladi v nadaljno uradno obravnavo, katera naj odloči, da se mi potrdi dosedajšnje dopolnilo kongrue v znesku 239 gld. 5 kr., in naj se mi, kakor je bilo do sedaj v navadi, izplača, na moje roke. Datum. I. J., župnik. Z v u n a j: Prečastitemu knezoškof. ordinarijatu v I. I. župnik v Iverji , polaga notri omenjeni pri- znatek s prilogami radi potrditve dopolnila kon¬ grue s prošnjo, da se po¬ trebno odredi. Rekurzi zoper odloke deželne vlade se kolekujejo: prva pola 1 gld. vsaka daljna pola s 50 kr. in priloge s 15 kr. 1 ), in se vpošljejo v dveh mesecih po vročeni razsodbi pri okrajnem gla¬ varstvu na ministerstvo. Rekurzu se priloži razsodba, priznatek in vse priloge. . *) Rnzgl. nauč. min. 20. dec. 1886, št. 23.864. §147- Oskrbovanje nadarb. premoženja ob izpraznjeni službi. 319 Ko bi se bilo kaj v dohodkih nadarbine ali v krajevnih do¬ hodkih spremenilo, se mora to, kedar verski zalog kaj plačuje, v treh mesecih po taki spreminjavi potom ordinarijata deželni vladi naznaniti. § 147 . Oskrbovanje (provizija) nadarbinarskega premoženja ob izpraznjeni službi (Nar. §§ 145-147) Kedar je izpraznjena svetno - duhovska župnija ali bodisi katerakoli svelno-duhovska nadarbina, kar sc zgodi navadno ob smrti beneficijata, ob njegovem premeščenju ali odpovedi, tedaj mora škol nevtegoma postaviti sposobnega namestnika 'j (vikarja, administratorja, provizorja). Pri redovniških župnijah tega ni po- potreba, ker ostane samostan kot župnik in pošlje koga druzega izmed svojih udov na oskrbo župnije. Škof izroči oskrbniku duhovsko službo, po navadi pa tudi oskrbovanje cerkveno-lastnega, ustanovnega in nadarbinarskega premoženja. A lahko bi tudi za to oskrbo odločil koga drugega. Da se ta izročitev lahko precej izvrši, morala se je smrt nadarbinarjeva naznaniti dekanu, ki to dalje sporoči in pogreb prevzame. Smrt nadarbinarja naznani kaplan, ali če ga ni. kdo drug za tako opravilo sposoben, ki je bil z nadarbinarjem v zvezi. Če je imel nadarbinar premoženje in se je bati, da bi se razvleklo do obroka, ko pride sodnija popisavat premoženje, naznani naj se smrt tudi sodniji, ter je prositi sodnij ske zapečatbe (enge Sperre). Kaplan naj ključe rajnega sam hrani. Sodnija pride k popisu in tudi dekan, če je mogoče, odposlan od škofije. Oh tem popisu se loči umrlega premoženje od interkalarnega in cerkvenega: pisma in knjige tikajoče se uradnih opravil, matice, zapisniki o cerkvenih rečeh, pisma cerkvena in župnijska, privatna zadevajoča vestne in disciplinarne reči ... se ločijo od zapuščinskih stvari. Tudi se odloči dohodek tistega leta, v katerem se je iz¬ praznil beneficij. To leto se imenuje kanonično in se šteje po različnih deželah različno in sicer od gotovega praznika tega leta do povratka istega praznika v prihodnjem letu; v naših deželah od Jurjevega do Jurjevega, t. j. od 24. aprila do 23. aprila na¬ slednjega leta. Prednik dobi vse dohodke od Jurjevega do nje¬ govega izstopa (smrti), interkalare sega do dneva kanoničnega vmeščenja novega beneficijata. ') Cone. Trid. Sess. 24. cap. 18. de reform. 320 Duhovski Poslovnik. Podlaga ti ločitvi je zadnji potrjeni spoznatek (fasija) in usta¬ novno pismo nadarbine; zadnji potrjeni inventar, zadnji potrjeni cerkveni računi in dnevnik dohodkov in stroškov. Da gre delo bolj hitro od rok, naj oskrbnik vse to prej pregleda in odloči. Sodnija loči le zapuščino od cerkvenega. Dekan ob tej ali drugi priložnosti izroči oskrbniku po inven- taru, cerkvenih računih in dnevniku cerkveno premoženje. Zato naj oskrbnik vže naprej vse pregleda od točke do točke, in če kaj manjka, posebno v inventaru, naj naznani pri izročevanji, kajti takrat se marsikaj prezre radi kratkoče časa. O izročevanji in prejemanji cerkvenega premoženja se naredi dvojen zapisnik; eden ostane v rokah oskrbnikovih, drugi gre na ordinarijat. Pričujoči morajo biti ključarji; dekan povabi tudi patrona. Vzorec zapisnika: Zapisnik sestavljen ob izročevanji cerkveno-svojinskega, ustanovnega, in nadarbinarskega premoženja župnije Jelovec gospodu Matiju Senčar, oskrbniku, povodom smrti gosp. župnika Janeza Valpotič. Jelovec dne .... Pričujoči podpisani. Pregledalo se je najprej cerkveno svojinsko in ustanovno premoženje župne cerkve sv. Matija na Jelovcu, potem premoženje njenih dveh podružnic sv. Marjete na Kamnici in sv. Primoža in Felicijana na Brdu po do- tičnih potrjenih inventarih od leta 1888, po zadnjem po¬ loženem računu leta 1887 in dnevniku dohodkov in stroškov, ter se je našlo sledeče: A) Župna cerkev sv. Matija na Jelovcu. Po inventaru in cerkvenem računu znaša svojinsko premoženje te cerkve naloženo v javnem zalogu. 488 gl. 50 kr. pri zasebnikih.1481 » 14 » in ustanovno premoženje v javnem zalogu . . 2461 » 50 » pri zasebnikih. 1868 » 05 » Po dnevniku o dohodkih in stroških je bilo od 1. januarija do 18. novembra 1888 dohodkov 692 gld. 67'/ 2 kr. stroškov 658 » 20 » ostane tedaj prebitek . 34 gld. 47 1 / 2 kr. § 147- Oskrbovanje nadarb. premoženja ob izpraznjeni službi. 321 B) Podružnica sv. Marjete na Kamnici. Po potrjenem zadnjem cerkvenem računu znaša svojinska glavnica naložena v javnem zalogu.140 gl. in ustanovinsko premoženje naloženo v javnem zalogu 560 » pri zasebnikih.105 » Po dnevniku o dohodkih in stroških znašajo dohodki od 1. janua- rija do 18. novembra 1888 . 47 gld. 96 kr. in stroški , 21 » 62 > tedaj ostane v denarnici . . 26 gld. 34 kr. C) Podružnica sv. Primoža in Felicijana. Ta podružnica nima niti svojinskega niti ustanovnega premoženja, ampak po dnevniku znašajo dohodki.23 gld. 30 kr. in stroški. 5 > — > ostane torej gotovine v blagajnici.18 gld. 30 kr. Vse obligacije in dolžna pisma tikajoča se svojin¬ skega in ustanovnega premoženja župne cerkve in njenih podružnic so se vzela iz cerkvene tružice in se po in- ventaru preiskala, ter se je vse našlo v redu, rasven dolžnega pisma Jožefa Košutnik, pokrivajočega ustanovo Marije Donatclj, poslanega na škofijski ordinarijat v potrjenje dotične ustanove. Vse obligacije in dolžna pisma so se položila nazaj v cerkveno tružico, gotovina pa izro¬ čila g. oskrbniku Matiju Senčar v porabo za tekoče stroške. Itavno tako se je tudi pregledal in ventar o cerkvenih pripravah, ter se je našlo, da ničesar ne manjka rasven vijolčaste kazale pod št. 145, ene mašne srajce, naram¬ nice in prepasnice, katere so se rajnemu dale v grob, in se naznanijo v povračilo iz zapuščine rajnega v znesku 56 golči. I)) Nadarbinarsko premoženje. Župnijski dvorec je bil najden v dobrem stanu razven strehe; ravno tako so tudi druga ncidarbinarska poslopja v dobrem stanu, izvzemši tla v skednju in ži¬ vinskem hlevu. Te pomanjkljivosti se naznanijo ob pri¬ liki pregledovanja stavbeni komisiji v popravo iz zapuščine. Poljske in vinske pridelke je prednik vže pospravil, ter se je izločil nanj pripadajoči delež za 6 mescev in 26 dni; delež za 5 mescev in 4 dni, t. j. do konec kano¬ ničnega leta, do 24. aprila 1889 pa seje izročil oskrbniku v oskrbo, in sicer : pšenice . 40 mernikov ječmena . 15 „ turšice . 18 „ ., Poslovnik / 4 21 322 Duhovski Poslovnik. prosa . krompirja pese . korenja . vina . sena . . slame 100 mernikov 100 100 25 12 veder 80 centov 40 „ V inventar nadarbine spada tudi obligacija posojila Kranjske dežele z dne 1. decembra 1857, štev. 1058, s 1000 gold. Obresti so se bile potegnile do 1. junija 1886, od 1. junija do 1. decembra se razdele pro reda temporis. Tudi inventarna posoda je vsa v dobrem stanu, in živine ostane par volov, ter se je vse gosp. oskrbniku v oskrbo izročilo. G. oskrbnik Medija Senčar sprejema vse svojinsko, ustanovno in nadarbinsko premoženje, ter se zavezuje, da bo po svoji vesti in vednosti skrbno ž njim gospodaril in ga o svojem času izročil. Actum ut supra. (Ali:) Zapisnik se sklene in podpiše. Podpis dekana. Podpisi oskrbnika in obeh ključarjev. Na ogled poslopij pride politična stavbena komisija, h kateri je povabljen tudi patron. Oskrbnik si ogleda pomanjkljivosti poslopij že poprej, ter jih naznani komisiji. Naučno ministerstvo je izreklo, 1 ) da pri ogledih poslopij javnega patronstva povodom smrti zadenejo stroški na¬ vadno zapuščino, vendar se o tem ne more nič gotovega določiti, ker morda tak ogled zastopa tudi koristi konkurence, ali pa končen izid pravde še-le določi, kdo bo nosil stroške. Dediči namreč niso dolžni se podvreči izreku politične gosposke in lahko izroče reč sodnijam, katere odločijo pravdo. Ako česa manjka, kar mora prednik povrniti, naj oskrbnik to naznani pri popisovanji zapuščine, ali pri sodnijski obravnavi, ravno tako se naznanijo tudi povračila za popravke določene po stavbeni politični komisiji. Oskrbnik ima dolžnost gledati na korist verskega zaloga, v katerega teko čisti dohodki interkalara, in na korist nadarbine. Ali naj pridelke proda, ali prihrani, dokler pride naslednik, ali naj da zemljišča v zakup, ali naj jih sam obdeluje, o vsem tem ni moč dati splošnjega pravila, ampak ravnati je po okoliščinah, če je pri nadarbini 1'undus instructus, potem bi kazalo obdelovanje ohraniti v svoji oskrbi, sicer pa, posebno če pade interkalare na *) Razglas 30. aprila 1868, št. 972, v ukazn. 1. str. 122. § 148. Interkalarni račun. 323 čas, o katerem je z obdelovanjem veliko stroškov, kaže zemljišče v najem dati za eno leto. Mala dela, ali na malih posestvih bi se pač dala z najemniki opraviti. Če oskrbnik pridelke proda, naj si je na dražbi, pod roko, ali na trgu, naj si da napraviti ob dražbi zapisnik; pri prodaji pod roko uraden izkaz o krajevnih cenah pri županiji; pri prodaji na trgu tržni cenik za prilogo k interkalarnemu računu. § 148 . Interkalarni račun. (Nav. §. 149.) Oskrbnik naj si zapisuje vse dohodke in stroške, kajti vsi čisti dohodki iz nadarbine med časom izpraznjenja pripadajo ver¬ skemu zalogu. Ta čas izpraznjene nadarbine se imenuje interkalare, in oskrbnik mora vselej po končanem oskrbovanji ali če je bila nadarbina dalje časa izpraznjena, šest tednov po doteku ekonomi¬ čnega leta t. j. po sv. Jurji položiti račun za ta interkalare. Podlaga interkalarnemu računu je priznatek in izročevanjski zapisnik. Vanj pridejo vsi dohodki in stroški priznatka, samo da se cene ne stavijo po priznatku, ampak po tem, kakor so se pri¬ delki v resnici prodali. Ravno tako se štolni dohodki ne stavijo po poprečnem znesku, ampak kakor so se res prejemali; špecifi- kujejo se v posebnem izkazu, katerega potrdi dekan. A pomniti je, da pride v račun samo stola nuda , ne pa, če je imel n. pr. oskrbnik pot, kateri se mu je plačal. V interkalare pridejo tudi ustanovljene maše, ker oskrbniki dobivajoči plačo čez 30 gld., jih morajo opravljati brezplačno. V stroške pridejo: 1. Plačilo oskrbnika. To se ravna po kongrui, katera gre dotičnemu nadarbinarju (zak. 19. apr. 1885) in sicer dobiva oskrbnik pri nadarbinah do 500 gld. kongrue na mesec 30 gld., do 600 gld. kongrue 40 gld., od 700 do 900 kongrue 50 gld. in s 1000 gld. kongrue 60 gld. Ako opravlja oskrbnik dvojno službo: župnika in kaplana, sme za kaplansko službo na mesec računati 10 gld., a samo če vže itak ne dobiva plače kaplanske službe. Oskrbnikom-izhodnikom se odločuje nagrada za vsak slučaj posebej, katera pa ne sme nikoli presegati dveh tretjin pravega oskrbnikovega plačila. Prošnja za tako nagrado: Slavno c. k. (fkrajno glavarstvo! Kakor je slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu znano, je bila župnija I.po smrti župnika 1.1. osem mescev ■izpraznjena; s dekretom prečastitega knesoškofijskega ordi- 21* 324 Duhovski Poslovni! navijata z dne 5. avgusta 18S7, št. 741, pod A) sem bil jaz postavljen za oskrbnika - izhodnika. Župnija I. šteje 600 duš, lezi visoko v hribih in so njene hiše zelo raz¬ tresene, ter je težko previdovati posebno zavoljo slabih potov. Oskrbljevanje te župnije je gotovo težavno in zelo neprilično. Kot oskrbniku-izhodniku mi gre po § 5. po¬ stave o kongrui in § 16. ministerskega ukaza za izpe¬ ljavo te postave primerna nagrada. Prosim tedaj: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj blagovoli to mojo prošnjo na znanje vzeti in jo visoki c. kr. deželni vladi v Ljubljani predložiti v sklepanje. Visoka c. kr. deželna vlada pa naj mi v sporazum- Ijenji s prečastitim knezoškofijskim ordinarijatom v Ljub¬ ljani dovoli primerno nagrado za oskrbovanje župnije 1. in naj potrebno naroči radi izplačanja te nagrade. Z v u n a j : Naj prejme sl. c kr. okrajno glavarstvo v I. I. L, oskrbnik-izhodnik za župnijo I., prosi primerne na¬ grade za oskrbovanje župnije I. in naro¬ čilo potrebnega. Pod ta razdelek se stavijo tudi drugi ustanovljeni stroški n. pr. mensalc. 2. Davki kakor v priznatku. 3. Pisarniški iz davki kakor v priznatku. 4. Dajatve v denarji ali denarni vrednosti kakor v priznatku. Semkaj spadajo stroški za kaplansko hrano, za vsacega po 210 gl d.; po okoliščinah bi bilo morda tudi zvišati ta znesek. Ako je bilo treba tujega duhovnika najemali radi Božje službe, ker n. pr. ni kaplana, tedaj se tudi ti stroški semkaj zaračunajo, vendar pa ne smejo dosegati plače kaplanove za čas oskrbovanja, še manj pa jo presegati. 1 ) 5. Ustanovljene maše opravlja oskrbnik, pa si jih sme izplačati le po štipendiji navadnerr^ v škofiji; kar nosi ustanova več, vzame verski zaklad, ako nosi manj, si ne sme doplačati. Če pa dobiva oskrbnik na mesec samo po 30 gld. nagrade, ni *) Dvorni dekret 29. julija 1824. § 148 . Interkalarni račun. 325 dolžen ustanovljenih maš drugače opravljati, ko za štipendij na¬ vaden v škofiji. 6. Stroški za gradnje, ako so bile potrebne. A oskrbnik naj ne popravlja, še manj pa prireja kaj novega, ako ni silno potrebno. 7. Stroški za posle k gospodarstvu potrebne, za delalce, dimnikarja. Če pa ni kmetije pri nadarbini, se ne more v interkalare za nobenega posla nič zaračunati. Posle le osebi njegovi potrebne mora oskrbnik plačati iz svojega. 8. Donesek za konja k previdevanju bolnikov, a le, ako je bil konj v ta namen dovoljen. Ko bi imela nadarbina lastne gospodarske konje, se za to ne more nič zaračunati. 9. Stroški za take gostije, katere niso oskrbnikova dolž¬ nost, ampak nadarbine, n. pripri birmi, vendar ne za več oseb, kakor kolikor je navada. Za Češko, Tirolsko in Predarlsko je bilo dovoljeno za eno osebo 2 gld. 10 kr. 1 ) Drugi nenavadni stroški se ne smejo staviti v račun, razven če se ni za nje prej dobilo privoljenje. II koncu se odštejejo vsi stroški od dohodkov, in ostanek da interkalarni znesek. Na interkalarnem računu mora biti vpisan čas oskrbovanja. Leto se računa na 360 dni, mesec na 30 dni. 2 ) Interkalarni čas se pričenja prvi dan po smrti nadarbinarja, ali pa tisti dan, ko je stopil v pokoj, ali bil vmeščen (investovan) na drugo župnijo, ter traja do dne vmeščenja (investiture) — exclusive — novega na¬ darbinarja. — Na račun pride tudi ime prednikovo, dan njegove smrti ali izstopa, ime okrajnega glavarstva, škofije, dekanije in župnije. Podpisati ga mora prednik ali njegovi dediči, oskrbnik in naslednik, če je službo vže nastopil. Vsi troski morajo biti spričani s kolekovanimi pobotnicami. Ko bi bil župnik plačan samo iz verskega zaklada ali bla- gajnice, se predhodniku itako vstavi plača, tedaj se ne sme oskrb¬ niku spregledati položitev interkalarnega računa, a prositi mora za spregled pri ordinarijatu. V tem slučaji so štolnina, oziroma znesek za ustanovljene maše, kar odšteje. Zadnji odstavek § 149 v navodu več ne velja, da bi se namreč oskrbniku pregledala položitev računa, ko bi se taki položitvi sta¬ vile ovire, ali če je nadarbina slaba in bi se kar oskrbniku pre¬ pustil užitek za nagrado, ampak prav vsak oskrbnik kake nadar¬ bine mora položiti račun. 3 ) l ) Dvorni dekret 30. decembra 1819. ») Škof. 1. 90, str. 95. s ) Nauč. minist. 22. avgusta 1887, št. 12.222, v škof. 1. 1887, str. 92. Priloge 326 Duhovski Poslovnik. Obrazec za interkalarni račun: Interkalarni račun o vseh prejemkih in isdajkih župnije I. izpraznjene povodom izstopa (smrti) g. župnika I. I. skozi 3 mesece, t. j. od 24. novembra 1888 do 24. februvarja 1889 v dekaniji . . . okraji . . . škofiji Celoleten prejem tedaj znaša . . 966 gld. 30 kr. Celoletni stroški.196 » — > Ostane tedaj letni Cist dohodek . 770 gld. 30 kr. § 148 . Interkalarni račun. 327 Poravnanje med prednikom (zapuščino), oskrbnikom in naslednikom. Kakor je med prejemi izkazano, je prednik prejel gotovine.541 gld. 95 kr. in izdal. . 118 > — > torej je v njegovih rokah ostalo. 423 gld. 95 kr. od čistega letnega dohodka pa njemu gre za sedem mesecev.. . 449 » 33 > tedaj mu mora oskrbnik kot polagatelj računa še plačati.25 gld. 38 kr. Naslednik je pobral.16 gld. 50 kr. in izdal. 6 » — » ima torej gotovega v rokah.10 gld. 50 kr. terjati ima pa iz čistega dohodka za dva mes eca 128 » 39 » ima torej oskrbnik še plačati.117 gld. 89 kr. Oskrbnik je pobral. 407 gld. 85 kr. in izdal. . 72 » — » tedaj je še ostalo v njegovih rokah .... 335 gld. 85 kr. Od teh 335 gold. 85 kr. ima oskrbnik še plačati predniku 25 gld. 38 kr. in nasledniku.117 » 89 » Skup . 143 » 27 » Ko se ta svota od gorenjega ostanka odbije, ostane za verski zalog še delež.192 gld. 58 kr. Verski zalog dobi poleg tega deleža še po zapis¬ niku E štolne prihodke iz interkalarnega časa v znesku. 10 gld. 30 kr. in dohodke iz petih v interkalarnem času oprav¬ ljenih ustanovljenih maš z oficijem.18 » 90 » Interkalare tedaj skupaj.221 gld. 78 kr. oskrbniku pa plača interkalare pet ustanovljenih maš z oficijem, za vsako od škofije določeni znesek ... 3 gld. 15 kr. 215 gld. 75 kr. in postavno plačilo za tri me¬ sece po 30 gld.90 > — > 105 » 75 » ostane za interkalare še. 116 gld. 03 kr. Tu potrjujejo naši podpisi. Datum. Podpisi dedičev ali prednika, oskrbnika in naslednika. Tako napravljen interkalarni račun se vloži pri dekanu za pošiljatev na ordinarijat, kateri ga predloži deželni vladi. Pregleda ga državno računarstvo, ga potrdi ali zavrne radi pomanjkljivosti, ali pa naloži oskrbniku kako povračilo. Ako se mu račun vrne zaradi kake pomanjkljivosti, dati mora oskrbnik potrebno pojasnilo, kar je brez koleka. Ako meni oskrbnik, da se mu z rešitvijo računa po danem pojasnilu dela krivica, se 328 Duhovski Poslovnik. sme pritožiti v šestih tednih, ali če se bavi zvunaj dežele, v dvanajstih tednih po prejeti rešitvi. Sme pa tudi ob enem pri deželni vladi prositi, da se mu prizanese. Dotična pritožba, ker se obrača proti razsodbi višje stopinjo, mora biti kolekovana z 72 kr. Ko bi se o pravem času pojasnila ne mogla dati, bi se mo¬ ralo prositi podaljšanja obroka. Ako bi sklep računa kazal tako malo dohodkov, da se z ostankom še celo oskrbnikovo plačilo ne pokrije, se prosi, naj se primanjkljej nakaže iz verskega zaloga; a ko bi se kazal velik preostanek, se sme ob enem prositi nagrade s prošnjo s 50 kr. kolekovano. Interkalarni denar se odrajta tisti gosposki, kateri izročiti ga se je ukazalo polagatelju računa. § 149 . Umeščenje. Brž ko škof izvoljenega ali imenovanega cerkveno umesti (institutio collativa s. authorizabilisj ima ta vže tudi pravico go¬ spodariti s časnim blagom nadarbine, vendar mu mora to še biti izročeno (institutio corporalis s. introductio). To vpeljevanje v službo in ž njim sklenjeno izročenje nadarbine imenujemo kanonično ume¬ ščenje linstallatio). Nadarbinarja umesti dekan v škofovem imenu. Sme se to vršiti kedarkoli, tudi med tednom, radi ljudstva in v pospeševanje dobrega pastirovanja je pa najbolje, ako se godi slovesno v ne¬ deljo. Vendar se sme slovesnost tudi ločiti od pravega umeščenja, posebno zato, ker se to izročevanje med dolgimi slovesnostimi ne more tako natanko opraviti, kakor je potreba. Novi nadarbinar naj za to izročevanje premoženja vže poprej vse pripravi. Vrši se tako, kakor izročevanje oskrbniku, sosebno na podlagi potrjenega cerkvenega in nadarbinskega inventarja. Zato naj novi nadarbinar vse dobro pregleda, da bo vedel pri izroče¬ vanji opozoriti na pogreške. Tudi poslopja naj dobro ogleda, če ni bilo kje kaj zanemarjenega, da se od prednika terja povračilo, ako se ni vže prej terjalo pri izročevanji oskrbniku. Taki po¬ greški se naznanijo okrajnemu glavarstvu, da naj pošlje okrajnega inženerja na preiskavo poslopij. Ce se je pa ta ogled vže prej vršil pri izročevanji oskrbniku, se sme sedaj opustiti. V zapis¬ niku se potem skjicuje na ogled ob izročevanji oskrbniku in na dotični zapisnik. Ako pa poleg vsega vdeleženci še sedaj ogled terjajo, se vrši tudi sedaj. Pri tej priložnosti se izroči tudi premoženje vseh podružnic. Ako so najdene stvari, ki so lastina nadarbine ali cerkve, zelo obrabljene, ali se celo pogrešajo, se to v zapisniku pač zaznamnja, § 149- Umeščenje. 329 a odpisati iz inventara se ne smejo, dokler ni škofija cerkvenega računa rešila in tak odpis dovolila. K izročevanju nadarbine se pokličejo ključarji, in dekan po¬ vabi patrona. ,0 tem izročevanji cerkvenega, nadarbinskega pre¬ moženja in o ogledu poslopij se naredi zapisnik (umestni zapisnik). Podpišejo ga dekan, novi nadarbinar, patron in ključarji. Novi na- darbinar v njem tudi obljubi, da bo cerkveno, ustanovno in na- darbino premoženje hranil in oskrboval po ukazih navada po svoji najboljši vednosti in vesti. Spiše se v dveh istopisih; eden se po¬ šlje na ordinarijat, drugi se hrani v cerkveni tružici. Vzorec: Zapisnik, sestavljen ob izročevanji in prejemanji premoženja župne nadarbine, podložne patronatu verskega zaloga, potem svojinskega in ustanovnega premoženja župne cerkve sv. I. v I. in njene podružnice sv. I. v I., katero pre¬ moženje izročuje gospod I. I., dosedanji upravitelj, go¬ spodu I. I., novo umeščenemu župniku. Župnišče v I., dne . . . Pričujoči so bili podpisani. G. I. I., bivši duhovnik-pomočnik, je bil z dekretom prečastitega knezoškofijskega ordinarijata z dne ... št. .. . imenovan župnikom župnije I., podložne patronstvu ver¬ skega zaloga, izpraznjene po smrti gosp. I. I., in je bil z dekretom preč. knezoškofijskega ordinarijata z dne . . . št. .. . na to župnijo umeščen. Vsled, tega se je odločil današnji dan za izročevanje in prejemanje nadarbinega, cerkveno-svojinskega in založnega premoženja. Za pod¬ lago temu izročevanju, oziroma prejemanju so sc vzeli zadnje potrjeni inventuri z dne . . ., cerkveni računi leta . . ., kakor tudi zapisnik dohodkov in stroškov. Po teh splošnjih opazkah se pričenja izročevanje in preje¬ manje premoženja v tem-le redu: A) Nadarbinsko premoženje. I. Pravice. Po izkazu Stolnih dohodkov, priloženem zadnjemu vložnemu priznatku, potrjenem po visokočastitem de¬ kanatu dne . . . znaša oklicna, poročna in mrtvaška štola na leto poprečno . 26 gld. 84 kr. II. Svojinska posestva, a) Poslopja. 1. Župnišče h.-št. 1., zidano, z opeko krito. Psi okvirji na oknih v hišterni in v obednici so trhli; drugo poslopje je še v dosti dobrem stanji. 330 Duhovski Poslovnik. 2. Živinski hlevi in svinjaki so vsi pod eno streho, zi¬ dani, živinski hlev je obokan. Nad hlevi je skedenj in shramba za slamo. Strehe so s slamo krite. Vsa vrata v živinskem hlevu in strehe na severni strani so slabe, tla v živinskem hlevu so deloma segnjila, , polovico jasel je trhlih. 3. Drvarnica z opeko krita je v dobrem stanji. 4. Kozolec-vezanec v dobrem stanu. Vse pomanjkljivosti na poslopjih so se bile pri ogledu precej po smrti prednika sprejele v zapisnik in naznanile sodniji radi povračila iz zapuščine, samo tla in jasli v hlevih so se bila prezrla, kateri pomanjkljeji se torej sedaj sodniji naznanijo v povračilo iz zapuščine prednikove. b) Zeviljišča Po posestni poli iz leta ... Stavišče . 395[ J° Vrtovi . 1 oral 173[^\ Q itd. Skup . s čistim dohodkom . 93 gld. 32 kr. III. Ustanovna posestva. Gojzd „za hribom■“ v meri 11 oralov 796\jJ u s čistim dohodkom .... 4 gld. 03 kr. IV. Dodatki. Od cerkve na leto . 22 gld. 61 kr. V. Svoj inske glavnice. Pokladni list vinkulovanih obligacij kranjske vojvodine z dne ... št. ... v znesku .... 4820 gld. VI. Ustanovne glavnice. Po gori imenovanem cerkvenem računu znašajo dohodki ustanovljenih maš za župnika 1. pri župni cerkvi . 145 gld. 53 kr. 2. pri podružnicah . 2 „ 10 „ Skup 147 gld. 63 kr. VII. Gospodarske priprave. 1. Miza in klopi v hišterni, police v shrambi za jedi, vredne . — gld. 50 kr. 2. Nov vzidan kotel v kuhinji vreden 2 „ — „ B) Premoženje župne cerlive. I. Pravice. 1. Darila v letnem poprečnem znesku ... 3 gld. 2. Od pogrebov v letnem poprečnem znesku . 8 „ 3. Od cerkvenih sedežev na leto . 60 „ § 149- Umeščenje. 331 II. Svojinska posestva. a) Poslopja. 1. Župna cerkev, kakor je v inventaru popisana v do¬ brem stanu razven strehe na zvoniku 2. Kapela na pokopališči v dobrem stanu. b) Zemljišča. 1. Stavišče, meri 160 2. Njiva, „na grabnu u imenovana, prepuščena župniku proti letni zakupnini 2 gld. 30 kr. za užitek in par- tem congruae meri 1 oral 173 [j°. III. Ustanovna posestva. Jih ni. IV. Dodatki. Jih ni. V. Svojinskc glavnice, a) V javnem zalogu. Držav, obveznica z dne 1. avgusta 1869 št. . . . 2110 gld. b) Pri zasebnikih. Pri 1.1. v I. na dolžnem pismu z dne . . . vknjiž . . . 105 gld. VI. Ustanovne glavnice, a) V javnem zalogu. Državna obveznica z dne ... št . 300 gld. b) Pri zasebnikih. Knjižica kranjske hranilnice št . 600 gld. VII. Cerkvene priprave. Vse priprave, kakor so popisane v gori imenovanem in¬ ventarju razven vijolčastega mašnega plašča s štolo in manipulom, ene mašne srajce z naramnico in pasom, kar se je dalo predniku v grob. V odškodo¬ vanje je zapustil rajni cerkvi po oporoki 200 gld. VIII. Gotovina. 1. Po zapisniku dohodkov in stroškov izt'oča g. upra¬ vitelj v gotovini . 132 gld. 43 kr. 2. Po zapisniku za uboge .... 30 „ 03 „ Potem v cerkveni račun še ne sprejeto hranilno knji¬ žico št. .. . v znesku 100 gld. kot zalogo za usta¬ novljeno mašo po rajnem I. I. C) Premoženje podružnice sv. I. v I. I. Pravice. Darovanje na leto povprek 3 gld. 332 Duhovski Poslovnik. II. Svojinska posestva, a) Poslopju. 1. Cerkveno poslopje v dobrem stanu razven vše zelo slabe strehe. 2. Lesena cerkovnikova hiša, ki je v slabem stanu. III. Ustanovna posestva. Jih ni. IV. Dodatki. Jih ni. V. Svojinske glavnice. Državna obveznica z dne . . . št . 100 gld. VI. Ustanovne glavnice. Jih ni. VII Cerkvene priprave. Vse v gori imenovanem inventarni popisane. VIII. Gotovine Po zapisniku dohodkov in stroškov . . 2 gld. 01 kr. Izročile so se tudi vse župne matice, kolikor sojih tukaj nahaja. Na to se je zapisnik sklenil in so ga pod¬ pisali vsi, kateri so imeli kaj opravila pri tem. Novo izvoljeni gospod župnik obeta, da bo cer¬ kveno, ustanovno in nadarbinsko premoženje po navodil za oskrbovanje cerkvenega premoženja za ljubljansko ško¬ fijo z leta 1860 in po drugih pravoveljavnih ukazih vestno varoval in upravljal po svoji najboljši vednosti. Podpis dekana. Podpisi izroievalca , prejemnika in vseh ključarjev. § 150. Vzdržavanje cerkvenega osebja. Cerkveno predstojništvo ima tudi dolžnost skrbeti za vzdr¬ žavanje cerkvenega osebja: Cerkvenika, organista in grobokopov, če jih je treba. Ta plačila se dajejo v stanovanji, zemljiščih, biri ali denarjih. Kedar dobijo cerkvenci, organisli ali pa tudi ključarji ob nastopu službe kako zemljišče ali stanovanje za vžitek, je za¬ povedano v ljubljanski škofiji 1 ), kar je vselej previdno, da morajo napraviti zavezno pismo (revers), v katerem se zavežejo po izstopu iz službe zemljišče nazaj dati dotičnemu cerkvenemu predstojni- ■) Škof. 1. 1883, str. 101. § 15 i - Duhovski in cerkveni davki 333 štvu v istem stanu, v katerem so ga prejeli. Zavezno pismo se kolekuje s 50 kr. in se glasi: Zavezno pismo. s katerim se podpisani I. I., po domače I. iz I. h. št. . . . cerkovnik (ključar) župne (podrušne) cerkve sv. I zavežem za-se in za svoje dediče in pravne nasled¬ nike, da hočem, od častitega predstojništva župne (po- družne) cerkve sv. I v I. za čas moje zgoraj omenjene cerkovniške (ključarske) službe pri župni (podrušni) cerkvi sv. I. v I. v uživanje mi dano njivino (travniško, paš- niško, gozdno, vrtno itd.) parcelo (parcele), spadajočo k posestvu, ki je last župne (podružne) cerkve sv. I. v I. in se nahaja v zemljiški knjigi I. I. pod. št. .. . ter znašajočo po katastralni površni meri . . . oralov . . . □* in I. imenovano, kedar neha moja omenjena služba, brez obotavljanja nazaj dati imenovanemu predstojništvu župne (podružne) cerkve v istem stanu, v katerem sem jo prejel. V .. . dne . . . Po dp is i cer kov n ika (ključarja) in dveh prič. Biro služabniki pobirajo, kakor je navada; zaostalo pa izter¬ juje politična gosposka, a prošnjo za-to vloži župnik. 1 ) Ko bi občina, katera plačuje cerkvenca ali organista, usta¬ vila plačilo, so dolžne upravne gosposke začasno naredbo izdati v vseli takih slučajih o dajatvah za bogoslužne namene; tam, kjer gre za nujno korist dušnega pastirstva, na podlagi dosedanje mirne posesti, in ako se ne da ta precej poizvedeti, na podlagi dejanjskih in pravnih razmer. 3 | Poroča se tedaj o tem na okrajno glavarstvo, katero bo ukazalo dajatev še zanaprej, ako spozna, da je te službe za bogoslužne namene treba; če pa okrajno gla¬ varstvo potrebo službe ne prizna, pritožiti se je na deželno vlado ali celo na naučno ministerslvo. § 151 . Duhovski in cerkveni davki. Duhovniki so kakor drugi državljani vsem državnim, deželnim in občinskim davkom podvrženi, razven da so duhovniška poslopja prosta hišnorazrednega in hišnonajemninskega davka, ako ni kaj prostorov morda danih v najem. Tudi stanovanja Cerkvenikov in cerkvenih služabnikov so po nekaterih krajih davka prosta, razven če nima Cerkvenik v hiši kake obrti. *) Razglas nauč. min. 17. maja 1877, št. 3887, v škof. 1. 1877, str. 130. § 56. državne postave 14. maja 1814, drž. zak. 1. št. 50. 334 Duhovski Poslovnik. A. I z p o - za odmero pristojbine!]a nadomestka od vrednosti od 1. januvarija 1881 § 15 r. Duhovski in cerkveni davki. 335 v e d b a nepremakljivih reči s fundus inštructus za čas do konec decembra 1890. 336 Duhovski Poslovnik. Prva stran: B. Izpovedba premakljivega imetja po stanji premoženja dne 1. januvarija 1881. Popravljen znesek § 151 . Duhovski in cerkveni davki. 337 Druga stran. ,,Poslovnik/ 1 22 338 Duhovski Poslovnik. Vsak beneficijat plačuje davke za čas svoje posesti; naslednik ni dolžen plačati zaostalih davkov svojega prednika, ampak urad ga terja za čas posesti; v slučaji smrti se išče pri zapuščini in če ta ni zadostna, se izbriše zaostanek. 1 ; Ob nastopu vsake nove službe mora duhovnik pri davkariji plačati na plačilno povelje pristojbino, in sicer se kaplanu ima- jočemu nestalno službo pristojbina tako odmeri, da se njegov letni dohodek trikrat pomnoži, in od tako najdenega zneska plača pri¬ stojbino po lestvici III. Imenujejo ta davek pristojbino za podelitev službe (Dienstverleihungstaxe). Župnik kot stalno nameščeni pa plačuje od svojega deset¬ letnega dohodka in odkazanega stanovanja (Naturahvohnung), ka¬ teremu se dobi cena po priznatku o najemščini (Zinsfassion) ali pa po dogovoru (Uebereinkommen) pristojbino po lestvici III., to je pristojbina za podelitev nadarbine (Pfrlindenverleihungs- taxe). Upraviteljem župnij se odmeri v naknadno plačilo od triletne upravne plače po lestvici II. Ako so beneficijata ali kaplana premestili, mora plačati pri¬ stojbino le od višega dohodka. Za odmero pristojbine se je treba tedaj vselej skazati, koliko se je vže vplačalo take pristojbine, zato naj nihče ne zavrže prejšnjega davkarskega potrdila o pla¬ čanih pristojbinah, ampak dobro naj je hrani. Gosposka dovoli pristojbine nad 20 gld. plačevati v dvanajstih enakih mesečnih obrokih. 2 ) Poleg tega plačujejo vsi beneficiji in vse cerkve vsled po¬ stave z dne 17. decembra 1862 pristojbeni nadomestek od premakljivega in nepremakljivega blaga. 3 ) Odmerja se za dobo desetih let, in sicer od nepremakljivega premoženja 3%, od pre¬ makljivega l'/ 2 0 /o in 25% doklade, in se plačuje naprej v četrtletnih obrokih. Kdor obrok zamudi, plačuje od dne zapadlega obroka naprej zamudne obresti. Ta odmera velja za celo desetletje in se ne odpiše, razven ko bi se bile nepremakljive reči v tem desetletji odprodale. Za odpis se mora vložiti prošnja. 4 ) V odmero nadomestka morajo zavezanci sami napovedali svoje premoženje na nalašč za to izdane blankete, kateri se do¬ bivajo proti plačilu pri c. kr. davkarijah. Ti obrazci so trojni : *) Dekret dvorne kancelije 29. septembra 1834, št. 302, v Quartalschrift str. 231, 1. 1888. a ) Razglas denarstv. min. 23. junija 1891, št. 45.278, v škof. 1. 1891, str. 63. s ) Ukazn. 1. str. 5, 12 — 19. Post. 18. marca 1872, v ukazn. 1. str. 219. Ukaz. denarstv. min. 26. julija 1880, v škof. I. 1880, str. 106. Ukaz. den. min. 25. maja 1890, št. 101, v škof. 1. 1890, str. 59. 4 ) Ukaz. denarstv. min. 4. okt 1881, v škof. 1. 1884, str. 65. § 15 1 . Duhovski in cerkveni davki. 339 A za nepremakljivo premoženje, B za premakljivo,' C za lovske, ri¬ biške, mlinarske, krčmarske itd. pravice. Poglejmo najprej: J. Izpovedbo o nepremakljivem premoženji. Izdeluje se po formularu A tako-le: 1. Za vsak davkarski okraj se mora izpovedba izdelati in skleniti posebej. Kdor ima n. pr. v dveh ali treh davkarskih okrajih svoja nepremična posestva, mora za vsa- čega po vzorcu A izdelati izpovedbo, jo skleniti ter podpisati. Na prvi strani se taki formulari numerujejo. Vsi sklepi tako nume- rovanih formularov se ali na zadnji strani zadnjega formulara po¬ stavijo v razgled, če pripušča prostor, sicer se pa vzame poseben za to pripravljeni formular in se sklepi na tem sestavijo, seštejejo in podpišejo. 2. Zemljišča enacega obdelavanja se morajo sicer po njih parcelnih številkah navesti, vendar ni potreba od vsakega posebej navajati mere površja, dohodka in davka, ampak skupno (sumarno). Podatki se dobijo iz katastralnih pol, katere naj si dobi zavezanec pri davkariji, če jih že nima. 3. Ako je zavezanec rabo katere reči drugemu prepustil, jo dal n. pr. v zakup ali zajem, mora vendar vse dotično ravno tako napovedati, kakor bi jo sam užival in potem tudi plačevati nadomestek. 4. Vrednost zemljišč se napoveduje po cenah, kakoršne so bile zadnji čas v občini, v kateri loži zemljišče. Vrednost poslopij in gospodarstvenih potrebščin pa po napravnih stroških (Ansčhaffungskosten). Zavezanec pa tudi utegne ceno zemljišč in davkom podvrženih reči tako napovedati, da jo nastavi po lOSkratnem 1 ) pravem (golem) novem zemljiškem davku; ceno poslopij podvrženih hišnemu razrednemu davku po 250kratnem, in ceno hišnonajemnemu davku podvrženih poslopij po lOOkratnem navadnem davku. (Kako se iz zemljiškega davka preračuna čisti katastralni dohodek in iz tega davek glej § 113.) Cerkve in župnijska poslopja navadno ne plačujejo hišnorazred- nega davka. 5. Pri zemljiščih v zakupu se napoveduje zakupnina, in cena se iz nje dobi, če se pomnoži z 20. Od tako dobljenega zneska se odbijejo vse davščine, tudi občinske, in vse naklade. Kar pre¬ ostaja, je vrednost zemljišča. Iz vsega tega sledi, da imajo svetni duhovniki za cerkve in nadarbine samo izpolniti predele 1—11, 19, ,25; če se je za merilo cene sprejel lOSkratni davek ali SOkratna zakupnina, odpade tudi predel 10. Predeli 14—17 nanašajo se na stranska poslopja, ravno tako 20. in 21. Predele 22 in 23 izpolnujejo samo samostanski bene- ‘) Razglas fmanč. min. 30. mareija 1852, v Quartalschrift 1. 1888, str. 741. 22* 340 Duhovski Poslovnik. ficiji in tisti, pri katerih so gospodarske potrebščine. Opomniti pa je tukaj, da tam, kjer se je napovedala vrednost po lOSkratnem zem¬ ljiškem davku, ni potreba posebej navajati gospodarstvenik po¬ trebščin. Pri nadarbinah posvetnih duhovnikov je gospodarsko orodje in živina skoraj skozi in skozi lastina vživalčeva, tedaj jih ni treba napovedovati. Predelke 12, 13, 18, 26 izpolni dotična gosposka. V predelku 27. sc napovedujejo spremembe, katere so se godile pri zemljišči zadnje desetletje. O tem še govorimo. II. Izpovedba premakljivega premoženja. 1. predel. Semkaj se stavi gotovina, ostala koncem pretek¬ lega leta, ravno tako obresti, ki so ostale koncem leta na dolgu. Zelo svetovati je tedaj, če se proti koncu desetletja gotovine po¬ rabijo kolikor možno. 2. predel. Semkaj spadajo vse glavnice, katere je imela kot lastino cerkev ali nadarbina koncem preteklega leta. Vrednost javnih vrednostnih papirjev se ravna po borznem kurzu, kakoršen je bil 31. decembra preteklega leta. Vse glavnice pod tem in 15. predelom se pa morajo popisati posebej na polo za to odmenjeno, ali če take ni, na vzorec za cerkvene račune, in se izpolnijo predeli: leto in dan dolžnega pisma, ime dolžnika, dolžni znesek, ter se podpiše. V oddelek a) alin. 5., predala 2. se vpišejo odkupne glav¬ nice, ko bi tudi ne bile še vplačane. Vplačani in v javnem zalogu naloženi delni zneski se vpišejo v oddelek h). Predele 3, 4, 10 izpolnujejo samo romarske cerkve, katere imajo zakladnice. Predeli 5, 6, 12 in 14 tičejo samo take nadarbine, katerih vživalci nimajo osebnega premoženja, n. pr. župnije vtelesene ka¬ kemu samostanu. Predeli 8 in 9 tičejo samostane, kapiteljnc in one zavode, kateri imajo zbirke umetnin in knjižnice. Dohodki v predelu 11 se po desetletnem povprečnem znesku spremene v glavnice, tako da se letni dohodek pomnoži z 20, n. pr. vsako leto neso sedeži 60 gld. X 20 = 1200 gld. se vstavi v izpovedbo. Pogrebnina, dohodki v škrabljico, nabirke, darovi, darila za maše, štolnina in drugi prostovoljni darovi se ne stavijo v iz¬ povedbo. Predel 13. Vrednost dajatev v pridelkih ali v denarji se ravno tako vpiše po desetletnem povprečnem znesku. Potrdila od občine ni treba. Odštejejo se 10°/ 0 stroški za izterjatev in pobiranje. Prosto¬ voljna bira in darovi ne pridejo v izpovedbo. V 15. predel pridejo vse tiste glavnice, katere so došle po začetku preteklega desetletja kot darila, ustanove, kot prenosi last- § 1 5 1- Duhovski in cerkveni davki. 341 ninskih pravic za slučaj smrti. Od takih glavnic se sedaj še ne plačuje nadomestek. Izkazati se pa morajo vse eno posamezno. 16. Dolgovi. Ako je dolg na cerkvi ali nadarbini, se semkaj zaračuna po stanji 31. decembra preteklega leta, na zadnji strani se pa posamezno razpiše. Ako je dolg na nadarbini, pride v od¬ bitek samo tisti del, kateri se bo plačal v tem desetletji, n. pr. be- neficijat mora plačati stavbenih stroškov 5000 gld., in te plačuje v letnih obrokih po 250 gld., sme tedaj samo 2500 gld. staviti v dolgove, ne pa vseh 5000 gld. Izdajki za kaplana, davki itd. ne pridejo med dolgove, tudi ne dolžnosti, katere mora kdo opravljati vsled ustanove. III. Pravico do lova, ribištva itd. menda malo kdo ima med našimi nadarbinarji. Opomniti je samo, ko bi bili kje ribniki, ki so v kataslralni poli pod svojo parcelno številko navedeni s čistim dohodkom, jih ni treba še tukaj napo¬ vedovati. Navedb se tukaj samo pravice do ribištva, katere ima beneficijat na tujem posestvu n. pr. na potoku, reki. Oproščenje od pristojbinega nadomestka. Oproščeni so : 1. Vse nepremakljive reči, katere niso podvržene zemljiškemu ali hišnemu davku, in sicer: pokopališča, nerodovitna tla, močvirja in ribniki, če se poljedelsko ne obdelujejo in ne dajejo dohodka niti v ribištvu, niti s košnjo trsja in rezanjem šote; javni peš in vožnji poti, vlačne steze in ceste, krajevne, cerkvene ploščade in ulice, kanali in vodovodi služeči javnim namenom, struge rek in potokov. Cerkve, bolnišnice, in ona poslopja, katera so lastniki namenili za ubožnice ali za druge dobrodelne naprave, župni dvorci. 2. Vse premakljive reči v cerkvah in molitvenih krajih od¬ ločene v Božjo službo. 3. Premakljive reči ustanov namenjenih učnim in humani¬ tarnim namenom. Nepremakljive reči, lastnina takih ustanov, so podvržene nadomestku. 4. Posestniki ne samo kuratnih ampak vseh 1 ) beneficijev, ka¬ terih čisti dohodek ne presega 500 gld. na leto, so za svojo osebo oproščeni plačevanja nadomestka. Tedaj samo za svojo osebo, če umre, mora administrator davkariji odrajtati svoto, katera zadene na čas vakature in jo potem vračuna v interkalare 2 ). Pomniti je tudi, če kdo iz verskega zaloga kaj dobiva kot spopolnitev kon- grue, ali kot osebno doklado, ali kot podporo, se ne smatrajo taki dohodki kot iz beneficija dohajajoči in se tudi ne devajo v izpo¬ vedbo. Ne vračuna se tudi ne, ako kdo kaj dobiva za to, ker na- domestuje kaplana, kajti to plačilo mu ne dohaja iz dohodkov nadarbine, tudi ne dohodih iz štole in pisarniške pristojbine, niti *) Razsodba uprav. sod. 25. febr. 1890, St. 604, v škof. listu 1891, str. 67. 2 ) Razglas fin. min. 18. februvarija 1885, št. 37.138, v Quartalschrift 1885, str. 703. 342 Duhovski Poslovnik. ustanovljene maše oziroma ustanovna glavnica. ’) Ko bi bile komu te reči vračunane in je vže indebite plačeval, naj prosi potom ordinarijata pri deželni vladi povračila, kedar je nadarbina javnega patronata, a kedar je privatnega, pri c. k uradu za odmero pri¬ stojbine. V prošnjah se mora sklicevati na gorenjo razsodbo. Kdor meni, da mu gre oproščenje od nadomestka, mora vse eno vložiti izpovedbo o nepremakljivem in premakljivem premo¬ ženji in prositi oproščenja. K prošnji se priloži tudi priznatek (fa- sija). V stroške v taki fasiji sme potem staviti: a) za vsacega duhovnika-pomočnika 300 gld. oziroma 350 ali 400 gld. a. v.; če je pa dohodek duhovnika - pomočnika usta¬ novljen, tedaj ves ustanovljen znesek, tudi če presega gorenje svote; ako pa znaša manj, se vračuna ta znesek in kar manjka do gorenjih svot. b) Vsi izdajki, katere ima po določbah ustanove na korist drugih iz nadarbinega premoženja, n. pr. za cerkev, šolo, bol¬ nišnico itd. c) Vsi davki in javne dajatve z vsemi dokladami, obrestmi od dolgov itd., katere je beneficijat plačevati dolžen. (Sicer glej Ako tako najdeni nadarbeni dohodki presegajo svoto 500 gld., mora beneficijat plačevati nadomestek samo v tisti svoti, katero pokriva presežek 500 gld., n. pr. po izpovedbi bi bilo plačevati nadomestka 15 gld., priznatek pa kaže samo 507 gld. dohodka, tedaj plača vživalec samo 7 gld. na leto. Nekolekovana prošnja se vloži pri c. kr. uradu za odmero pristojbin in se obloži s priznatkom. Začasno so oproščene tudi nepremakljive reči, pravno prido¬ bljene po izpovedbi preteklega desetletja. Osem dni po preteklih desetih letih pravne pridobitve se morajo naznaniti v odmero nado¬ mestka na predpisanem formularu. A navesti se morajo vendar vže sedaj pri izpovedbi na posebni prilogi, in sicer: predmet, pravno ime pridobitve (kupilo, darilo, menjiloj pri poslopjih stavišče; urad, pri katerem se je pridobitna pristojbina plačala in dotični pla¬ čilni nalog. Ko bi kdo ne napovedal vsega in bi bila na ta način državna blagajna oškodovana, zadene ga kazen, da skozi vse desetletje plačuje dvojno pristojbino, katera bi mu morala odmerjena biti, razven če zavezanec ne izstopi poprej iz nenapovedanega vžitka. Pritožbe proti odmeri ali prošnje za odpust pristojbine v globo naložene radi opuščenja napovedi se vlagajo v prvi stopinji na c. kr. finančno direkcijo, v drugi na finančno ministerstvo. Pri¬ tožbe radi zneskov pod 50 gld. se morajo kolekovati s 15 kr., čez ta znesek za vsako polo 50 kr. ’) Razsodba uprav. sod. 16. januvarija 1883, št. 132. 343 § 15 1 . Duhovski in cerkveni davki. Ako nadarbinar iz nadarbine plačuje predniku pokojnino, in mu vsled odmerjenega nadomestka ne ostane popolna kongrua, utrga nadarbinar pokojninarju pri izplači nadomestek, in ako potem ta nima popolne pokojnine, jo dobi iz verskega zaloga spopolnjeno. J ) Potrebno je vselej, da se takih napovedi prepisi hranijo tudi doma. Prihodninski davek zadene tiste nadarbinarje, kateri imajo priznatka čez 600 gld. in dobivajo doneske iz državnega zaklada, javnega zaloga ali občin. Kogar ta davek zadene, ga dene v pri- znatek kot strošek. — Priznatek na davkarijo za odmero davka se izdela na poslano polo po potrjenem priznatku. Poleg teh davščin imajo duhovniki še plačevati donesek v verski zalog po postavi 7. maja 1874. * 2 ) Podlaga za vračun tega doneska so tudi izpovedbe za pristojbeni nadomestek, in sicer plačujejo nadarbinarji z dohodki do 10.000 za 10 let J / 2 procenta. Samo nadarbinarji, kateri nimajo dohodka presegajočega kompe¬ tenco, so prosti tega davka. Kompetenca je pa za ljubljansko ško¬ fijo, kakor se nahaja v postavi o kongrui z dne 19 aprila 1885. Kar je davka v enem desetletji odmerjenega, se plačuje na posebne pole; in ko je bil odmerjen, se več ne di v tem deset¬ letji prenarediti. Cerkve imajoče kaj premoženja, plačujejo doneske v nor¬ malni šolski zaklad. Oskrbujejo ta zaklad dežele, namreč de¬ želni odbori. Prošnje za odpis tega doneska se torej vlagajo na deželni odbor. 3 ) x ) Razglas nauč. min. 10. marcija 1881, št. 20.410, v škof. 1. 1881, str. 49. a ) Ukazn. L str. 272-292, 297. 3 ) Škof. 1. 1879, str. 72. popn&v n i. Stran 59. V ljubljanski škofiji ne smejo dovoliti duhovnu pokojninarju iz tuje škofije niti dekani niti župniki bivališča v svoji dekaniji ali župniji, ali mu izročiti kako duhovsko službo, ampak se mora vse prej ordinarijatu sporočiti. To velja tudi o pokojninarjih domače škofije. (Škof. list 1892, str. 72.) Stran 222 Ii koncu §.111 ,,konkurenca* 4 . V ljubljanski škofiji je za¬ povedano nameravano stavljenje novih orgelj naznaniti škofijstvu. Naznanilu se priloži tako imenovana „dispozicija“, načrt omare in prevdarek stroškov. To velja tudi, kadar se orgije prenarejajo in presegajo stroški na vsak register 15 gold. Ni pa treba naznanila, kedar se dajo orgije samo vglasbiti. Na podlagi škofijske razsodbe se naredi še-le z mojstrom pogodba. (Škof. list 1892, str. 76.) Stran 309 št'. 4 ,,stalni dohodki**. Na Kranjskem določi okrajno glavar¬ stvo sporazumno z župani pridelkom ceno za cel okraj, tedaj ni treba za to iskati še posebej pri županu izjave. Stran 323. §. 148 „interbalarni račun* 4 . Po novo potrjenih priznatkih je interkalarnemu računu podlaga priznatek, po njem se stavijo v račun dohodki in stroški razen Stolnih dohodkov, kateri se vanj sprejmo po od dekana potrjenem izkazu, kolikor so se res prejemali. • ; 2 Duhovski Poslovnik. Rojstna in krstna knjiga. (Snburts- tmb (kaufbu cb. Liber baptizatorum Obrazci. 3 djfbirrts- unb Caufbucb. Zil * koli '°- Rojstna in krstna knjiga. Z;1 lava " linskl) * kol 'i (1 - 4 Duhovski Poslovnik. Poročna knjiga. fcuungs - it)neb. Liber Matri- Obrazci. 5 ®raumtgs-pucjj. Z * ljubljansko škofijo. Poročna knjiga. Za lavantinsko Škofijo. moniorum. 6 Duhovski Poslovnik. Mrtvaška knjiga. Slerbc - H egu ter. Liber defun- Obrazci. 7 $terbc - ilegister. za ljubljansko škofijo. Mrtvaška knjiga. Za lavantinsko škofijo. ctorum in A e t a s Anni Mens. Dies Sacramenta raoribundo administra ta Za Goriško. Morbus seu Causa mortis Nomen, Cognom. et Character Curati sepelientis 8 Duhovski Poslovnik. K strani 85. Štev.. Leta 18. Zapisnik pri izpraševanji ženinov in nevest pred oklici.*) Izpraševanje poročencev: I. Prašanja za ženina. 1. Krstno ime, priimek, služba, znamek ali rokodelstvo? 2. Rojstni kraj: Dežela, župnija (fara), mesto (trg. vas), hišna štev., dan in leto rojstva, katere vere? 3. Krstno ime, priimek, služba, znamek ali rokodelstvo starišev, katere vere so, kje bivajo, če še žive? 4. če je ženin neoženjen ali vdovec, — in če je sicer opravičen stopiti v zakon? 5. Stanovanje, pravo ali nepravo? ali nobeno? od kedaj? 6. Ali je k ženitvi dobil priv oljenje, ki ga po njegovem stanu ali domovini zahteva politična (vojaška) gosposka? 7. Ali je v krščanskem nauku zadostno podučen? 8. če je polnoleten, ali ima privoljenje starišev? oziroma dovoljenje zakon¬ skega očeta? 9. če je mladoleten, ali je privolil še živi oče ali varstveni urad? 10. če je vojak, ali je — v nujnosti in potrebi — vojaški duhovnik privolil v poroko po civilnem župniku? 11. če nevesta, dasi kristijana, ni ka¬ toličanka, ali se bode spolnovalo, kar katoliška cerkev predpisuje? *) Glej: ,,Laib. Diocesanblatt“ 1877. Obrazci. 9 12. Če se ni s kako drugo osebo razven z nevesto zaročil? s katero? kako? Kaj ga je nagnilo, da je od po¬ prejšnje zaroke ali obljube odstopil? 13. (5e ni znabiti kakega zadržka, vsled katerega s sedanjo nevesto ne sme v zakon stopiti. 14. če se bode zakon sklenil s sedanjo nevesto premišljeno, prosto, brez nasilstva in stavljenih pogojev? 15. Če bosta trikrat oklicana? katere dneve in v katerih župnijskih cer¬ kvah ? 16. Če zamore to, kar je dozdaj govoril, s prisego potrditi? 17. Kdaj in kje bosta poročena? Opazlca: Vsi razodeti zadržki se morajo odstraniti pred poroko. II. Prašanja za nevesto. OPOMBA: Pri izpraševanji neveste se ima paziti na vse pod I navedene točke iz inštrukcije in državljanskega zakonika, istotako tudi na ukaze iz ljubljanskega cerkveno - ukaznega lista in ljubljanskega škofijskega lista, kolikor zadevajo nevesto. 1. Krstno ime, priimek, znamek ali roko¬ delstvo? 2. Rojstni kraj: Dežela, župnija, mesto (trg, vasi, hišna štev., dan in leto rojstva, katere vere? 3. Krstno ime in priimek, služba, zna¬ mek ali rokodelstvo starišev. katere vere so, kje bivajo, če so še živi? 4. Ali je nevesta neomožena ali vdova, — in če je sicer opravičena stopili v zakon? 5 Stanovanje, pravo ali nepravo — od kedaj? Ako ne stanuje ondi šest tednov, kje je stanovala poprej šest tednov? 6. Ali je dobila k omožitvi privoljenje, ki ga po njenem stanu ali domovini zahteva politična ( vojaška) gosposka? 7. Ali je v krščanskem nauku zadostno podučena? 8. Če je polnoletna, ali ima privoljenje starišev? ,,Poslovnik“. 23 10 Duhovski Poslovnik. 9. Če je mladoletna, ali ima privo¬ ljenje še živega očeta ali varstvenega urada? 10. če je vojaških starišev, ali je — v nujnosti ali potrebi — vojaški du¬ hovnik privolil v poroko po civilnem župniku? 11. če je ženin, dasi kristijan. pa ne ka¬ toliškega veroizpovedanja, privolil, da se bode spolnovalo, kar katoliška cerkev predpisuje? 12. Če ni s katero drugo osebo, razun z ženinom se zaročila? s kom in kako? Kaj jo je nagnilo, da je od po¬ prejšnje zaroke odstopila? 13 Če ni kakega zadržka, vsled ka¬ terega bi s sedanjim ženinom ne smela v zakon stopiti? 14. če stopi v zakon s sedanjim ženinom premišljeno, prosto, brez nasilstva in stavljenih pogojev ? 15. če bosta trikrat oklicana? katere dneve in v katerih župnijskih cer¬ kvah? 16. Če zamore to, kar je do zdaj govo¬ rila, s prisego potrditi? 17. Kdaj in kje bosta poročena? Opazka : Vsi razodeti zadržki se morajo odstraniti pred poroko. Župnija dni, 189 župnik ženin. nevesta. Obrazci. 11 K str. 134. Vojvodina Kranjska. Št . Škofija Ljubljanska. Spričevalo krščanskega nauka. -^- Službeno se potrjuje, daje . zak. samsk očeta . in matere rojen . in stanujoč . pod hiš. štev. . za ženine in neveste zapovedano spraševanje iz poglavitnih resnic Icrščansko- katoliške vere in iz nravstvenega na,uka opravil . dne 189 23* 12 Duhovski Poslovnik. Obrazci 13 K str. 191. To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom. To potrjujem s lastnoročnim podpisom in farnim pečatom. Duhovski Poslovnik 14 K str. 191. S 05 % O 'S'. S. Co S Ji I Co ?! Obrazci 15 K str. 191. To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom. 16 Duhovski Poslovnik. K str. 199. Izkaz 9felI)Ctč cepljencev dahovnije iibci itc 3mpfltitgc |)fnm od 1 . aprila — oom 1 . 31pril 18 do istega dne — bisljiu 18 dne arn 18 Obrazci. 17 e ec § 55 rO 8 f >CQ ,0) ‘ 3 ‘CQ •»> F*i 5 « e € s SC s o » 50 «> o 50 K str. 200. 00 § 18 Duhovski Poslovnik. K str. 201. Št. Izkaz nezakonsko rojenih otrok v četrtletji 18 dne 18 Obrazci. 19 K str. 201. Poročila ?lkfiiuftc iz krstne (rojstne), poročne, in mrtvaške knjige za družino nito kit (Dnitf- (ffirlmrto-), Craitmtgs- ttttli Stcrk-ittatrikcln iibcr kr JautHic ko hišna št. — tj.-lir. v — tit kr ©rtfdjnft Ohčina — ©rmciitk dne — ant 18 Da se poročila natanko vjeinajo z maticami potrjuje JFiir iiie uolljidnitigc llcbcrciitfltmntmig uti! kit Jlotrikrin Podpis spisovatelja matic, ltnterfdjrift be§ SRatrifclfiiljrerž. Stvarno kazalo. -- A. Adresa, glej nadpis, 4. Amcrikani, severni, ne potrebujejo politič. dovoljenja v zakon, 105. Angleži ne potrebujejo političnega dovoljenja v zakon, 105. Ara ob zarokah, 118. Arhiv župni, 11 in 236. Asistenca pasivna, 125, 128. B. Babice, postavna določila o njih, 82. Besni, nezmožni privoljenja v za¬ kon, 98, in zaroke, 117. Bira za cerkev, 216, — pri grad¬ njah ali popravkih, 217, 219, — pri prodaji zemljišč se naj gleda, da se porazdeli na prodane par¬ cele: odkup bire, 300, — bira za cerkveno služabništvo, 333. Bivališče, določila o njem radi okli¬ cev, 140, — radi poroke, 162. Blagajna, cerkvena, 236. Blankcti, glej golice. Blazni, nezmožni privoljenja v za¬ kon, 98, in zaroke, 117. Bogočastje, njega motenje nred po¬ roko od strani pohujšljivk, 133, -— zaničevanje bogočastja, 202. Bogokletstvo se kaznuje, 202. Botri, krstni, določila o njih in njih opis, 81. — Botri-namestniki, 82. Botrinstvo provzroči zadržek du¬ hovnega sorodstva, 112. Bratovščine, 209. Brezverci, njih otroci, če niso kr¬ ščeni, se ne vpišejo v krstno knjigo, 66, — se ne morejo s krščenimi radi državnega zadržka poročiti, 102, — pač pa velja tak zakon pred cerkvijo, če je bil brezverec krščen, 131. C. Cena hiš, zemljišč, kakd se zračuna po davkih, 227. Cenitev kot druga sodno-izvršilna stopnja, 258. Cerkvenik, ključarja ga nadzoru¬ jeta, kdo ga postavlja, 225, — njega vzdrževanje, 332. Cesija, glej odstopno pismo. Charta bianca, nje vsebina, 45. Civilno-zakonski, matice za-nje, 64. — Krst njih otrok; opomnja v krstnem listu, 69, — pozakoni- tev njih otrok, 97, — kod njih zakon pred cerkvijo veljaven, kod neveljaven, 99, — njih rojstni listi ne zadostujejo za cerkveno poroko, 137, — od katerih za¬ držkov jim daje škof spregled 22 Duhovski Poslovnik. za zakon v smrtni nevarnosti, 150, — če jim duhovnik odreče zakon radi zgoli cerkvenega za¬ držka, 155, — njih cerkvena po¬ roka, 169, — vpis v mrtvaško knjigo, 184, — njih pogreb, 189. Copia, glej prepis. č. Črna vojska, smrt vsakega uda črne vojske se naznani; koliko let traja dolžnost za črno vojsko, 194. D. Darila v cerkveno pušico ali tru- žico; pri velikonočnem izpraše¬ vanji, 216. Daritev, nje vsebina; daritev med živimi, daritev za slučaj smrti, pismo o daritvi, 39, • — daritev za ustanovo, 266. Davki v cerkvenih računih, 287. Davkov občinskih ne sme na Kranjskem davkarija od duhov¬ nikov terjati, 311, — davki du¬ hovski in cerkveni, 333. Dajatve, prostovoljne, se ne spre¬ jemajo vpriznatek; so notranja cerkvena zadeva; njih odkup, 300, —■ spreminjave v dajatvah, 305. Davščine, 215. Dedščina, postavna, kedaj nastopi, 48. Dnevnik, 240. Dodatki, kaj se vanje prišteva, 228. Dohodki, stalni pri nadarbini, 299, — prostovoljni, 300. Dolg, kedaj se odpovč, 249, — pla- čevan na odbitek, ali na obroke, 253. Dolžnik, kadar hoče odpovedati glavnico, 249, — ugovor dolž¬ nika na plačilno povelje, 255, •— se kliče k cerkvenemu računu, če ni plačal obresti, 277. Dolžno pismo, njega vsebina, 40, 246, — njega plačevanje na od¬ bitek, 253. Dopisi, službeni, glej službeni do¬ pisi. Dovoljenje vpisa na posestvo (Auf- sandung), njega vsebina, 22, vzo¬ rec, 28, — očetovo dovoljenje v zakon mladoletnega otroka, 102 . Dražba, javna, ob prodaji se na¬ znani sodniji, 29, — ob zakupih cerkvenih posestev, 31. Drugoverci, kdo oskrbuje za nje matice, 64, — krst njih otrbk 68, — krst odraščenih drugo¬ vercev, 69, —■ drugoverci ne mo¬ rejo biti krstni botri, 81, ■— se vzcmo na izpraševanje pri me¬ šanih zakonih, 85, — ločeni quo- ad vinculum, če se oglasi za za¬ kon, 100, •— kaj storiti, če se oglasi poročen z nekrščenim za zakon, 100, — spregled od okli¬ cev za drugoverca, 147,— drugo¬ verec protestant, vpis v mrtvaško knjigo, 184, — krščeni drugo¬ verci, kedaj se smejo pokopati na blagoslovljeno pokopališče, 189. Dvobojniki, kedaj se jim odreče cerkven pogreb, 188. E. Eksekucija, glej izvršba sodnijska. F. Fasija, glej priznatek. Financarji se ne prištevajo k vo¬ jakom, 111. 23 Stvarno Finančna prokuratura, glej proku- ratura. Francoski državljani, če kdo umi e v dobrodelnem avstrijskem ustavu, 195 . G. Gluhonemi, kak6 dajejo privoljenje za zakon, 98, 187. Golice, kdo jih kupuje, 288. Gradnje, cerkvene, 21(5, 243. Grešniki, očitni, kedaj se jim od¬ reče cerkven pogreb, 188. Grob, kako globoko se koplje, 18(5. — grob, lastni, 189. Grobnina, 215. Grobokope nastavlja cerkveno pred- stojništvo, 186, 225, — kdo jih vzdržuje, 332. H. Hipoteke, posojila na nje, 245. Hranilno pismo, njega vsebina, 42. Hrovatje potrebujejo političnega dovoljenja za zakon, 106. I. Ime se ne sme pri vpisu v ma¬ tice spreminjati, razun po zapis¬ niku, 62. — Kakšno se daje otroku pri krstu, 67, — se po¬ zneje ne sme spremeniti ali drugo dodati, 68, — nezakonski otroci vdove dobe materno rodovinsko ime, 75. — Vpis imena nezakon¬ ske matere v krstno knjigo, 77. — Ime nezakonskega očeta, 78. Inostranci. Vpis na inostranskem sklenjenega zakona. 84, — do¬ voljenje za zakon mladoletnih inostrancev, 104, — politično dovoljenje za zakon inostrancev, 105, — morajo donesti krstni list kazalo. svobodnega stanu in mrtvaški list, legalizovan od ordinarijata, 108, 137, — njih listine za za¬ kon mora preiskati okrajno gla¬ varstvo, 140. Interkalaren račun, 323. Inventar, 226, 297, — inventari- jalni izkaz, 295. Investitura, kanonična, prošnja za njo. ustmena, 56. Izcelenje zakona (sanatio in radice), 168, 171, 172. Izdatki, cerkveni, 242, 243. Izjava, 18. — Izjava o pomotah v pogodbi, 27, — za spregled za¬ konskega zadržka, 158, — izjava za izknjižbo, 251, — izjava žu¬ panstva o prihodkih iz pravic in o cenah pridelkov za prizna- tek, 309. Izkaz iz matic za cepljenje koz, za nabor vojakov, 199, — o mrličih, o gibanju ljudstva, 200, izkazi inventarijalni, vanje se sta¬ vijo svote iz inventara 236, — o nepremičninah, 278, —- o sta¬ nji ustanovnih glavnic, 280, — o stanji svojinskih glavnic, 283, — o priraščaji in odpadku in- ventarijalne imovine, 295, — iz¬ kaz štolnih dohodkov za prizna- tek, 310. Izpis, 20, 21. — Izpis iz zemljiške knjige pri kupnih pogodbah, 23. — Izpis zapisa civilnega ali meša¬ nega zakona, 83, — izpisi Iz ma¬ tic, splošno o njih, 190, se ne dajejo brez vzroka, kolek za nje, v cerkveno - uradnih zadevah so koleka prosti, revščina ali vbožni list ne oproščata takih izpisov, niti koleka, niti pristojbin; no¬ tarji ali advokati jih ne morejo terjati nekolekovanih, razven brez podpisa in pečata; dajo se na 24 Duhovski Poslovnik. gosposke službeno, a ne na občin¬ ske urade, 191, — za šolo se dajo le krajnim šolskim svetom; iz¬ pisi matic za ljudsko štetje; za poštno - hranilnico, za vojake, 192, prepisi izpisov iz matic; iz¬ pisi matic na urade za vojaštvo, 198, za inozemce, 194, — izpis iz zemljiške knjige za posojila, 245. Izpraševanje zaročencev, 84. — Iz¬ praševanje iz krščanskega na¬ uka, 133. Izpustnica iz škofije, prošnja za njo, 53. Izracliti, glej Judje. Izrazi, tehnični, 1, — dvornosti v dopisih na urade, 2. Izrečenje, glej izjava Izročevanje cerkvenega premože¬ nja oskrbniku, 320, — benefici- jatu, 328. Izročilno pismo, njega vsebina, 42. Izselitev iz države, podvrženi vo¬ jaški dolžnosti morajo za njo prositi, 53. Izterjatev cerkvi dovoljenih dav¬ ščin, 216, cerkvenih dohodkov, glavnic in pravic, 253, obresti, 255, duhovskih plačil, 305, — plačil za cerkveno osebstvo, 333. Izvršba, sodnijska, 257. J- Judje, matice za nje, 64, njih pre¬ stop k veri, 70, — njih smrt se ne vpiše v mrtvaško knjigo, 182, ne morejo izvrševati pravic pa- tronstva, 224. K. Kanonično leto, kako se šteje, 319. Kapele se ne smejo brez dovolje¬ nja staviti, 222 Kapitalizovanje za inventar, 227. Katehet, kateri se je dolžen ude¬ leževati šolskih konferenc. Kedaj dobiva nagrado za pouk, nje¬ gove pravice in dolžnosti v šoli, 204. Ključarja sta pod nadzorstvom žup¬ nikovim, nju izvolitev, 224, imata ključe od cerkvene blagajne, 236, tožbe od strani ključarjev ne sprejme sodnija, 255, — ne pod¬ pisujeta pobotnic za obresti iz javnih obveznic, 264, — podpi¬ sujeta sprejemno pismo ustanov, 270, — sta pri sklepanju cerkve¬ nih računov, 276, — koliko po¬ sla imata pri oskrbovanji nadar- binskega premoženja, 297, 298, — sta navzoča ob izročevanju premoženja oskrbniku, 320, in nadarbinarju, 329. Kodicil, 46 Kolekovanje, kolek, 9, — ubožni list ne oproščuje koleka, 207, — kolek na prošnje, 13, — na pri¬ zive, 14, — na tožbe, in na za¬ pisnik, 20, — na prepis, in na spričalo, 21, — na dovoljenje vpisa na posestvo, 23, — na pogodbe, 24, — na izjave o po¬ motah pri prodaji; prošnje za odmero pristojbin pri prodajah so koleka proste, 27, — na me- njilno pismo, 29, — na zakupni zapisnik, 32, — položno pismo za prejem jamčevine pri stavbah brez koleka, 36, — na darilno pismo, na dolžno pismo, 40, — na odstopno pismo, na poro¬ štveno pismo, 41, — na poobla¬ stilo, 42, — na položno pismo, 43, — na zavezno pismo, proti- pis, odpovedno pismo, protiza- vezno pismo, odškodni protipis, 44, — na pobotnice, 45, — na oporoko ni treba koleka, 47, — Stvarno kazalo. 25 na prošnje za nadarbino, 56, — na zapisnik o preminjavi pri¬ imka v krstni knjigi, 62, — ozna¬ nilo o prestopu od veroizpove- danja je koleka prosto ; priloge za judovskih prišlecev listine ob prestopu k veri, 70, — na za¬ pisnik ob spreobrnitvi na smrtni postelji, 72, — na spričalo o spreobrnitvi, 74, — za zapisnik ob pozakonitvi otroka, če je mati umrla, 80, — na rodoslovno drevo, 88, — na zapisnik za privoljenje v zakon mladoletnim, 102, 108, — k prošnji Ogrov za politično dovoljenje zakona, 106, — na pogodbo v mešanem zakonu, 125, — na prošnjo za oklice v mešanem zakonu, 127, — na prošnjo za državen spre¬ gled oklicev, 144, 146, — na prošnjo za cerkven spregled za¬ konskih zadržkov ni treba ko¬ leka, 153, — na prošnjo za dr¬ žaven spregled zakonskih zadrž¬ kov, 155, — priloge k prošnji za spregled zakonskih zadržkov, 156, — pooblastilo za poroko brez koleka, 164, — na poobla¬ stilo za poroko po pooblaščencu, 167, — na izpise iz matic, 191, — na prepise izpisov iz matic, 193, — za naznanila o družbin- skih razmerah, 201, — na vlogo radi zaničevanja ali motenja vere, 203, — ubožni list koleka prost, 207, — na spričalo o nravnosti, 208, — na vlogo radi motenja posesti, 214, — na dolžno ali odstopno pismo, 248, — na po¬ botnico ali izjavo za izknjižbo, 251, — na plačilno povelje, 255, — na tožbo, 256, — na prošnjo za sodnijsko izvršbo, 257, - na prošnjo za sodnijsko cenitev, na prošnjo za sodnijsko prodajo, 258, •— na prošnjo za ustav- ljenje tožbe, 259, — na pono¬ vitev tožbe, 260, — na pobot¬ nice za vzdigavanje obrestij iz obveznic, 265, — na namenilno pismo, 269, — na sprejemno pismo, 270, — pobotnice od prejetega denarja za ustanove niso koleka proste; za pobot¬ nice od manualnih maš brez ko¬ leka, 275, — pobotnice za spre¬ jem plačila o opravljenih usta¬ novljenih mašah za duhovnika so koleka proste, ne pa pobot¬ nice za oficijature, 287, — na pobotnico za plačila iz verskega zaloga, 304, — na prošnjo za izterjatev duhovskih plačil, 306, —- na prošnjo davkaiiji za iz¬ delavo posestnih listov, 308, — na priziv zoper odlok deželne vlade ob polagi prizna tka, 318, — pojasnilo o pomanjkljivosti pri interkalarnem računu brez koleka, 327, — na pritožbo radi rešitve interkalarnega računa; na prošnjo za nagrado pri oskrbo¬ vanji, 328, — na zavezno pismo cerkvenega osobja, kadar dobi za vžitek zemljišče, 333, — na pritožbe proti odmeri pristojbi- nega nadomestka, 342. Kolena sorodovinstva, 87. Kongrua spada med bona benefi- cialia, 48, — dopolnilno plačilo iz verskega zaloga; s katerim dnem se začne kongrua izplače¬ vati in kedaj neha, 304, — o kongrui sploh, 306. Konkurenca, ob njej nadzoruje kon¬ kurenčni odbor stavbo, 36, — o konkurenci sploh, 216. Konkurz, prošnja za spregled od ponavljanja konkurza, 55. Konj, kedaj se dobi podpora za vzdrževanje konja, 304. 24 ..Poslovnik. 1 * 26 Duhovski Poslovnik. Koze, naznanila na gosposko o roj¬ stvu otrok za cepljenje koz se dajejo iz krstne knjige z vrstno številko, 67. Kreme, ne smejo šolski otroci jih obiskovati, 204. Kranjci morajo prinesti politično dovoljenje za zakon, 105. Krivoverci, kdo oskrbuje matice za nje, 64, — krst njih otrok, 68, — odraščenih krivovercev, 69, — ne morejo biti krstni botri, 81, — se vzamo na izpraševa¬ nje pri mešanih zakonih, 85, — ločeni quoad vinculum. ako se oglasč za zakon, 100, — spre¬ gled oklicev za krivoverce, 147, — ne morejo biti priče pri po¬ roki za cerkveno področje, 166, — vpis v mrtvaško knjigo, 184, — kedaj se smejo pokopati na blagoslovljeno pokopališče, 189. Krst napačno vpisan, kako se po¬ pravi, 61, — vpis krstov sploh; mrtvorojenih , v sili krščenih, dvojčkov, trojčkov. 65, — naj- dencev, otrok brezvercev, avstrij¬ skih podložnikov v inozemstvu, 66, — krst slučajno v župniji ro¬ jenih. — v župniji ne rojenih, 67, — otrok nekrščenih starišev drugovercev, mešanega zakona, 68, — civilnega zakona, odra¬ ščenih drugovercev, 69, — od¬ raščenih Judov, 70, — krst za¬ konskih ali nezakonskih otrok vdove, kako se vpiše, krst otrok iz zakona, neveljavno spo¬ znanega, 75, — otrok tujih ma¬ ter, 76, — nezakonskih otrok, 77. Krstni list, opomnja o rojstvu otroka iz civilnega zakona, 69, — za poroko, 186, — se ne sme dajati brez uzrOka, 191, — za laške, bavarske, švicarske po¬ danike, 194, — vzorci krstnega lista, 195. Krstna knjiga, splošno o njej; vpis mrtvorojenih; v sili krščenih; dvojčkov, trojčkov, 65, — naj- dencev; otrok, katerih stariši nočejo dati krstiti; avstrijskih podložnikov v inozemstvu; na- značenje smrti oseb moškega spola, 66. — naznačenje odpad¬ nikov od vere; vpis slučajno v župniji rojenih; slučajno v žup¬ niji krščenih, a ne rojenih, 67, — opomnja pri vpisu krsta otrdk krivoverskih starišev, 68, — sta¬ rišev mešanega ali civilnega za¬ kona, 69, — pri krstu odraslih prišlecev iz neverstva, 71, — po¬ prava vpisa v krstno knjigo, ako je mož sodnijsko spodbil zakon¬ sko otrokovo rojstvo; vpis otrdk v sedmem mesecu po poroki ali v desetem po smrti moža; otrok ločene žene; iz neveljavno spo¬ znanega zakona, 75, — vpis otrok nepoznanih starišev, 76. Kupilo, oblika in vsebina, 23. Kurijalije (naslovil, 4. L. Laška, mladoletni ženini iz Laškega, 104, dovoljenje za zakon, 107, — izpisi iz matic za Lahe, 190, 194. Leto, kako se postavno računa, 325. List svobodnega stanu, 137. Listine, umljive, se vpošljejo ško¬ fij stvu v pojasnilo, 61, — po¬ ročne, njih vpis v poročno knjigo, 83, — njih sprava v arhivu, 84, — listine v tujem jeziku, za nje mora stranka oskrbeti prestavo. 108, — listine, katere morajo Stvarno kazalo. 27 prinesti zaročenci, 136, — li¬ stina o spregledu skrivnega za¬ držka se pokonča, 162. Ločitev od mize in postelje, kedaj nanese zabrano obroka vdovstva, 111, — o tej ločitvi sploh, 175. M. Mape, katastralne, kje se dobe, 27. Maše, ustanovljene, svota za nje, 266, namenilno pismo za usta¬ novljene maše; stare, formalno ne še uravnane ustanove za usta¬ novljene maše, 269, — spre¬ jemno pismo za ustanovljene maše, 271, — tabla ustanovlje¬ nih maš. njih prenos v drugo cerkev, 274, — zmanjšanje 274, 287, — maša verskega zaloga; pobotnica od prejetega denarja za ustanovljene maše niso ko- leka proste, 275, — maše pri romarskih cerkvah v cerkvenih računih. 277. — imatrikulovane maše, 287, — katere ustanov¬ ljene maše se vštevajo v kon- gruo, 297, — darovi za maše; — percentualna pristojbina od opo- ročenih maš; manualne maše morajo dediči plačati lastnemu duhovniku, 303, — maše v pri- znatku, kako se zaračunajo, 324. Matice, župne, splošno o njih. Kako se napačni vpisi v njih poprav¬ ljajo, — popravki in dodatki pridejo vanje potom ordinarijata, 61, — imena v matici se ne spreminjajo, razun po zapisniku; vpis plemenitašev; zasebnik prosi popravkov v matice pri deželni vladi, 62. — Kdo oskrbuje ma¬ tice za vojaštvo, 62, 64, — kdo za drugoverce, 64, -— rojstna matica, 65, poročna 82 mrtva¬ ška 182, — izpisi iz matic, glej izpis, — prepisi iz matic, 199, — za prepise iz matic ne pla¬ čujejo postavno ubožni pristoj¬ bine, 306. Meseci, kako se postavno štejejo, 75, 325. Menjava, menjalna pogodba, nje vsebina, 29. Mezde, 287. Miloščina pokoj ninars kih sirot, 205. Mladoletnost, državna zakonska za- brana, 102, 137. Mladoletni, njih bivališče radi okli¬ cev. 140. Mnenje, izrazi, v katerih se mne¬ nje izgovori. 2. —"Vsebina mne¬ nja, 18. Motenje posesti, 214. Mrtvaška knjiga, splošno o njej, 182. Mrtvaški list, za zakon, 137. — se pošlje na vodjo matic za umrle možke pod 23. letom, 193, — za laške, bavarske, sakson¬ ske, virtemberške, belgiške. 194, — francoske, švicarske poda¬ nike, 195. — vzorci 198. Mrtvašnica, nje zidanje in poprava, 220 . Mrtvoglednik ogleda mrtvorojenega otroka, 82,187, —brez njegovega ogleda se nikdo ne sme poko¬ pati. — Kdo ga postavlja, 186. oglednina mrtvoglednika, 187. Mrtvorojeni, njih vpis v krstno knjigo. 65, — jih tudi ogleda mrtvoglednik, 82, 187, — vpis v mrtvaško knjigo, 183. Mutasti, glej nemi. N. Načrt, legopisni, 24, 27, — načrt prodajalnih pogojev 28. — na¬ črt za stavbo, če ni bil naročen, 24* Duhovski Poslovnik. klavzula zanj v stavbini pogodbi, 36, — načrt prodajalnih pogo¬ jev, 238. Naborna dolžnost, 53. Nadarbinar sme dati v zakup na- darbinsko posestvo, 237. 299, je oskrbnik nadarbinskega pre¬ moženja. 297. — prepiri med na- darbinarjem in občino; nadarbi¬ nar povračuje škodo, ako nadar- binsko dajatev ne izterjuje. 298, — umeščenje nadarbinarja, 328. Nadarbina, prošnja za njo 55, odpoved na njo 57. — nadar- binsko premoženje. 297. — nje pravice ob razdelitvi občinskega posestva. 298. — vživanje na¬ darbinskega premoženja. 299, — zakup njenega premoženja. —• dohodki nadarbine, 299, — spre- menjave v dohodkih nadarbine se naznanijo gosposki, oskrbo¬ vanje nadarbine. 319. — pristoj¬ bina za podelitev nadarbine, 338. Nadglavje, 3. Nadomestek pristojbeni, 338. Napis, 4, 9. Nagrade v cerkvenih računih. 287, — za kapelanska opravila, 304. Nagodba, poravnava, nje vsebina, 38. — nagodba o spreminjavi duhovskih plačil. 305. Najdenci, kako se v krstno knjigo vpisujejo, 67. — najdenci niso v postavnem sorodstvu z red¬ niki. 1 14. Najem, kako se vrši, 31, 36, — najem cerkvenih sedežev, 215. Nakladi, občinski, jih na Kranjskem ne plačujejo duhovniki. 311. Naslovi, 4, — kakošen je naslov v poslovnih pismih. 17. Naznanilo, 17, — naznanilo p druž- binskih razmerah, 201. Nedelja in prazniki, državna bramba njih praznovanja, 202. Nedoraslost, zakonski zadržek, 98. Nedostatek zmožnosti za privolje¬ nje. 98. Nekrščeni, ž njimi se krščeni ne more poročiti. 10, — se ne sme terjati za navadna duhovska opravila naprej, razun za slovesna, 306; koliko se je vračuna v priznatku, 310. Švicarji, politično dovoljenje za za¬ kon, 107, — krstni, poročni in mrtvaški listi od teh se pošiljajo na deželno vlado, 195. T. Tabela pregledna mesto rodoslov- nega drevesa, 88, — o ustano¬ vah (tabula fundationum), 274. Terjatve cerkvene, njih odpoved, 249, 253, — terjatve iz zapuščin, 254. Tirolci morajo prinesti politično do¬ voljenje za zakon, 105. Tožba, nje vsebina, 15. — tožba radi motenja posesti, 215, tožbo radi cerkvenih pravic ne sme cerkveno upravništvo vselej samo pričeti, 215, 253, 254, — jo vodi o cerkvah javnega patronstva finančna prokuratura, privatnega patronstva cerkveno upravništvo, 254, — tožba patrona, — tožba za obresti, 255, 256, — tožba na rubežen, na sodnijsko cenitev, na prodajo, 258, — ponovitev sod- nijske tožbe, 260. Tružica cerkvena, darila va-njo, 216. Tujci v župnijo došli se morajo pri župniku zglasiti, 61, — krst njih otrok, 76. U. Učitelji, začasni morajo imeti pri¬ voljenje za zakon, 105. Ubogi, njih oskrbovanje, 206. — postavno ubogi pri izdelavi ubož- nega lista za pravico ubogih pred sodnijo, 207, — ubogim ponesre¬ čencem se ne smejo dajati sve- dočbe o ubožnosti, — ubogi po postavi, 305, — ubogi, kateri se pokopavajo brezplačno, 305, taki plačujejo za izpise iz matic samo kolek, 306. Ubožni list, za oproščenje pristoj¬ bin ob spregledu cerkvenega za¬ konskega zadržka, 156, — ubožni list ne oproščuje niti koleka na izpise iz matic, niti pristojbin, 191, 207, za revne ali ponesrečence prepovedan. Za oskrbo v bol¬ nišnici, za pravico ubogih, 206, uzorec, ubožni list za dijake, 207. Ubožni zavod dobi tretji del pre¬ moženja po umrlih beneficijatih, 49. Ugovor na višje urade, njegova ob¬ lika, 2, njegova vsebina, 14. Umeščenje nadarbinarja, 328. Umor zakonskega tovariša brez pre- šestva, zakonski zadržek, 95. Upravništvo cerkvenega premoženja, iz katerih oseb obstoji, 224, — občine nimajo pri tem nič opra¬ viti, 226. 38 Duhovski Poslovnik, Ure, kdo jih ima dolžnost pripraviti in popravljati, 217, 219. Uradna pisma nimajo navadnih pi¬ semskih sklepov, 2, — njih vnanja oblika, 3. Uradniki morajo donesti privoljenje za zakon, 105, — njih bivališče radi oklicev, 140. Ustanove, zavarovanje ustanovnega premoženja, materijalna uravnava ustanov, 265, — formalna urav¬ nava ustanov, 268; stare, formalno ne uravnane, 269, — ustanove za cerkvene potrebe ali pobožne na¬ prave, 270, — spolnovanje usta¬ novne dolžnosti, tabla ustanov (tabula fundationum); zmanjšanje ustanovnih maš, 274, — stroški za ustanove, pobotnice za pre¬ jem denarja mašnih ustanov niso koleka proste, 275, — ustanove v priznatku, 311. V. Vaje verske v šoli, 203, 204. Varnost sirotinska, 244. Vdovec, vdova, vdova-mati ne¬ znana v kraju krsta njenega otro¬ ka, 77, — nevesta-vdova, nje vpis v poročno knjigo, 83, — mladoletna vdova ne more skle¬ niti brez dovoljenja zakona, 102, obrok vdovstva, državna ženit¬ vena zabrana. 111. — Vdovec, vdova mora donesti mrtvaški list za zakon, 137, — za nevesto- vdovo se ne bere maša: pro spon- sis, 166. Vera, nje razlika med krščenim in nekrščenim, zakonski zadržek, 101, nje motenje ali zaničevanje, 202 . Verski zalog, maše zanj opravljane, 275, nagrada iz verskega zaloga za kaplanijske opravke, 304. Vez zakonska, zakonski zadržek, 99. Vinkulum, 261. Vodnjaki, 220. Vojaki, judovski, če hočejo krščeni biti, 71, če .jih civilen duhovnik poroča, vpošlje poročni list, 84, kdo daje za njih mladoletne si¬ rote dovoljenje v zakon, 103, — kdo izdaje za vojake v bitki padle mrtvaški list, 137, — njih bivališče radi oklicev, 141, — kdaj jih oklicuje civilen župnik, 143, — poroka v sili pred civil¬ nim župnikom, 145, — kdo jih ima pravico poročati; kako ravna civilni duhovnik, ako mesto vo¬ jaškega poroča, 163, — njih vpis v mrtvaško knjigo, 185, — po¬ greb vojaka-samomorca, 189,— izpisi iz matic za vojake, 192, 193, — izpisi iz matic za nabor vojakov, 199, — rodovinske pole za vojake, 201, — vojaki-pokoj- ninarji, 205. Vojaštvo, stalno, premično. — Ka¬ tero spada pod sodnost vojaškega, ktero pod sodnost civilnega du¬ hovnika, 62. — Kedaj oskrbuje civilni duhovnik matice za voja¬ štvo, 64. — izvestja o smrti vo¬ jaških oseb, 66, — vojaštvo, državna zakonska zabrana, 108. — Poročilo o smrti osebe moš¬ kega, še ne 23 let stare, 199, — naznanila o družinskih razmerah za vojaštvo, kedaj so koleka prosta, 201, 202. Volila pobožna, postavna določila o njih 47, — za cerkvene usta¬ nove, 267, 268. Vprašanje, kot uradni spis, 16. Z. Zabrane ženitbene državne, mlado- letnost in nesamostojnost, 102, Stvarno kazalo. 39 — vojaštvo, 108, — obrok vdov¬ stva, 111, — kaznjiva udeležba uzroka zakonske ločitve, 111, zabrane zgolj cerkvene. — Za¬ roke, 116, — neslovesne obljube, 122, — posvečeni čas, 123, — mešan zakon, 124,—zakon z brez¬ verci, — cerkvena prepoved, 131. Zadržki, kanonični in državni. — Zadržek sorodovinstva, 86, — svaštva, 89, — prešestva, 92. — Umor brez prešestva, — pomota, 95. — Sila in strah, — nezmož¬ nost, 96, — nedostatek zmož¬ nosti za privoljenje, — nedo¬ raslost 98, — otmica, — zakon¬ ska vez, 99, — višje posvečenje in slovesne obljube, — razlika vere med krščenim in nekršče- nim, 101. — Zgolj kanonični raz- vezalni zadržki: suženstvo, du¬ hovno sorodstvo, 112, postavno sorodstvo, 113, — svaštvo iz nedopuščene zaveze, 114, — za¬ držek javne spodobnosti, 115, — pogoj, 116. — Kaj je storiti du¬ hovniku, kedar se kaže zadržek, 131, — kaj, kedar ne more do dobrega izvedeti zadržka, -— če se izvč skriven zadržek izven spo¬ vednice, 133, — če se izvč pri spovedi zaročencev, 135, če se naznani med oklici, 148, spregled zadržka in vzroki spregleda, 148. — Prošnja za spregled zadržkov; skrivni zadržki, 153, — očitni, pristojbina za spregled cerkvenih zadržkov, 154 — Spregled držav¬ nih zadržkov, 155. — Izvrševanje spregleda od očitnih zadržkov, 160, — od skrivnih zadržkov, 161, — zadržek pri poveljavljenju neveljavnih zakonov, 167. Zagovor, njega vsebina, 15. Zakon civilni, matice zanj, 64, — Zakon mešan, krst otrok, 68. Zakon civilni, krst otrok, v me¬ šanem zakonu odgoja otrok, 69, —- mešan med katoličani različ¬ nega obreda, 72. — Pozakonitev otrok iz civilnega zakona, 81. — Zakon mešani, kako se vpiše v poročno knjigo, 82. —.Zakon ci¬ vilni, kako se v poročno knjigo vpiše, izpisi zapisa civilnega za¬ kona, vpis zakona neveste-vdove, 83, — če je civilen duhovnik po¬ ročal vojaško osebo, — zapis za¬ kona na inostranskem sklenjene¬ ga, od cerkve in politične gospo¬ ske kot neveljaven spoznanega, razvezanega, a zopet zavezanega, — upis za mrtvega proglašenega zakonskega, 84, — v mešanem zakonu se sprejmo tudi drugo¬ verci na izpraševanje, 85. — Za¬ kon veljaven, učini zadržek, 99. Zakon krščenih z nekrščenimi, če se eden h krščanstvu spreobrne, 100 — ga razvežejo slovesne obljube ali papežev spregled, a ne neslovesne ali višji blagoslovi, — pred državo ne velja razveza zakona samo radi slovesnih ob¬ ljub ali papeževega spregleda, 101. —Zakon mladoletnih, 102, mladoletnih inostrancev, 104,— politično dovoljenje za zakon iz Kranjske, Tirolske, Predarlske; uradniki, pazniki, začasni učitelji; inostranci, 105. — Zakon tajni, prouzroči zadržek javne spodob¬ nosti, a ne civilni, 115. — Zakon civilni nima pravic zarok, 118, — zakon mešan zakonska za- brana, 124, — katoličana z brez¬ vercem, z zjedinjenim starover- cem, 131, — zaročencu mešanega zakona brez poroštva se ne da odveza, 128, 135. — Kaj storiti, če hoče oseba iz neveljavno spo¬ znanega zakona v zakon stopiti, 137, — zakon civilen, če mora 40 Duhovski Poslovnik. duhovnik odreči cerkvenega radi zadržka, 155,—zakon sklenjen v navideznem bivališču ne velja, 162, poveljavljenje zakona, 167, — izceljenje v korenini, 171, 172, razveza neveljavnega zakona, 174, — ločitev zakona, 175, — raz¬ veza zakona v slučaji impraeg- nationis sponsae, 177. Zakonska vez, zadržek, 99. Zakup, kako se vrši, 31. — Zakup brez dražbe, 35, — zakup cer¬ kvenega nadarbinskega premo¬ ženja, 236, 237, 299. Zapečatba sodnijska, 319. Zapisnik, njegova oblika in vsebina, 18. — Zapisnik zakupni ali draž- beni, 31, župnijski zapisnik, 60, zapisnik o preminjavi priimka za krstno knjigo, 62, o sprejemu prišleca, 72, ob pozakonitvi otro¬ ka, če je mati umrla, 80. — Za izpraševanje ženinov in nevest, 85, — ob odstopu od zarok, 122, ob cerkveni prepovedi zakona, 131, — ob ločitvi od mize in postelje, 179, — o dražbi cer¬ kvenih sedežev, 215, za vplačane obresti in zakupnine, 242, po- trjilni zapisnik po skončani gra¬ dnji, 243, — se naredi s stranko, ako se je bati, da ne bo hotela svečano duhovniško opravilo pla¬ čati, 306, zapisnik ob izroče¬ vanji premoženja, 320, 329. Zaroke prouzročujejo zadržek javne spodobnosti, 115. — Zaroka cer¬ kvena zabrana, 116, — zaroke nimajo pred državo pravnih na¬ sledkov, 120. Zaročenci, njih izpraševanje, 84. Zasebna pisma, 21. Zavarovalnina, 288. Zavezno pismo, revers, njega vse¬ bina, 44, -— zavezno pismo cer¬ kvenega osobja, kedar dobi za užitek zemljišče, 333. Zemljemerec, 298. Znamenja poljska, naj se nc stavijo brez dovoljenja, 222. Zvonovi, občina nima pravice do njih, 226. v Z. Zandarmi, glej orožniki. Ženitev, I. in II. razreda pri vo¬ jakih, 110. Zupnopisna knjiga, stranke k nje izdelavi tudi gosposka sili, 61. KATOLIŠKA TISKARIA v LJUBLJANI priporoča prečastiti duhovščini naslednje obrazce za uradno poslovanje: Cene naznačene so za jedno lego = 10 pol. — Pri > naročilih zadošča številka z dotičnim znamenjem (f ali *).