RUDOLF MENCIN: Pedagoški zbornik in njegov kritik. (Konec.) Drugo, kar je marsikaterega čitatelja dr. Žgečeve kritike neprijetno dirnilo, je neko samozadovoljstvo, ki veje iz nje in ki opravičuje domnevo. da živi dr. Žgeč v veri, da je s svojim spisom in svojim nastopom povzročil naravnost duhovni pokret med slovenskim učiteljstvom in da pomenja leto 1923. začetek nove dobe intenzivnejšega življenja in ustvarjanja v naši pedagogiki. Da bi bilo to res! A zakaj bi sebe varali. Čast, komur čast, a tako lahko se duhovni pokreti ne ustvarjajo, kakor dr. Žgeč domneva. Ptujske resolucije ne pomenijo nobenega mejnika med prošlostjo in bodočnostjo, nobenega preloma s tradicijami, nobene nove smeri in idejnega prevrata v našem javnem delovanju. Vsak duhovni pokret, ako je revolucionarnega značaja, ima svojo jasno vodilno idejo. ki deluje in prepričuje s svojo sugestivno silo, ki ima svoje iskrene propovednike, svoje apostole. Za duhovno reformo pa, ki gre v globino, je treba vztrajnega, organiziranega podrobnega dela v krožkih, društvih. potom časopisja, raznih publikacij, tečajev, knjižnic, predavanj itd. — kar vse ni možno brez pravega duhovnega vodstva z jasnimi cilji, širokim obzorjem in organizatoričnimi sposobnostmi. Ako so se po naročilu našega poverjeništva pri vseh društvih vršili referati o dr. Zgečevi brošuri, je s tem pač dosežen ta uspeh, da je dala knjižica nekaj pobude za razmišljevanje o njenih problemih in to zlasti tam, kjer je izzvala poleg odobravanja tudi kritiko, Prav žalostno bi bilo. ako ne bi že pred dr. Žgečem resni možje med učiteljstvom razmišljevali o potrebi bolj sistematičnega, idejno in psihološko bolje fundiranega prosvetnega dela med narodom. A kakor nam je simpatična njegova vera v vzgojno misijo učiteljstva med narodom in kakor v tem pogledu ne soglašam docela z izvajanji Dragotina Kvedra v zadnji številki »Popotnika«. ker nam je ta vera neobhodno potrebna za dosego višjih ciljev, tako ne smemo pozabiti dejstva, da učiteljstvo ni živelo in tudi ni moglo živeti samosvojega idejnega življenja, neodvisno od druge intelip-ence. ampak je sprejemalo ideje in ideologije — politične. narodne, kulturne — od te inteligence in je kot nositelj teh idej in ideologij med narodom doživljalo svoje uspehe in neuspehe. Bilo bi docela zgreseno, naše neuspehe pripisovati zgolj naši pomanjkljivi splošni izobrazbi za javno delovanje — marsikateri učitelj je s samoizobrazbo, zlasti v gospodarskih strokah popravil. česar mu šola ni mogla dati — a soodločujejo prl tem še drugi važni činitelji in med njimi ni zadnji ta, da smo nastopali in še nastopamo kot nositelji in propagatorji idej in nazorov, ki nimajo življenske sile m sposobnosti, ker niso izraz življenskih potreb naroda in jih zato narod odklanja. Brez jasnih dljev, brez »reforme« duha pri nas samih, brez enotne volje, ki jo daje vera v vodilno idejo, vera, ki mora z nami vred zajeti tudi drugo inteligenco, ne pričakujem večjih uspehov od našega prosvetnega dela med narodom. Ne omalovažujem zato nobene akcije, ki teži za vzgojo naše inteligence k samospozmavanlju, duhovni Itcfleranci, spoštova-' nju idealov in etičnih načel, ker pripravlja tla za resnejše, dalekosežnejše duhovne pokrete. Mislim tu na naše takozvane ljudske univerze, ki vzbujajo dr. Zgečevo nevoljo, kojih predavanja so v Ljubljani in Mariboru menda po pretežni večini obiskana od izobraženejše publike. Na ljudske visoke šole po priznanih tujih vzorih. ki bi ustrezale potrebam našega delovnega ljudstva, kakor si jih je zamislil dr. Žgeč in ž njim vred menda tudi drugi, Pa utegnemo še čakati, dokler ne dobimo mož, ki ne bodo samo inicijatorji, ampak tudi organizatorji in praktiki obenem. (Kako velik je bil v tem oziru Krek!) S kritiziranjem pa ubijemo še to, kar imamo. To velja tudi za razne predloge in ideje o refofmi našega osnovnega šolstva. Najprej je bila ideja, a da ideja meso postane, je treba premostiti prepad med teorijo in prakso. Radi poslušamo teoretika, če gradi svoje teorije na praktične izkušnie, drugače smo pa bolj ali manj nezaupljivi, saj srečavamo tupatam v dnevnem časopisju naravnost gorostasne kritike sedanjega šolstva in »re- formne« predloge, ki ne morejo imeti druzega uspeha. ko da ljudstvo begajo in vzamejo šoli še ono troho ugleda, ki ga ima. Dr. Žgeč se je z vso resnobo lotil študija šolskih vprašanj, a raislim, da čuti sam potrebo, da svoje ideje v praksi preizkusi. Bodi družabni red tak ali tak, neka kontinuiteta v razvoju šolstva je potrebna zato, ker je v šoli duh, ki odločuje, ki pa se ne da oktroirati, kakor razne metode, v drugo pa, ker se moramo pri vseh reformah ozirati tudi na voljo ljudstva in na željo staršev, kojih zaupanje rabimo pri vzgoji. Starše pa bo treba tudi postopno pripraviti za razumevanje novih nalog šole, ne pa jih morda z radikalnimi gesli begati. Tudi učiteljstvu se jemlje mnogo veselja do dela, ako se nakrat z veliko gesto vso njih delo označuje kot nazadnjaško in manjvredno. Učitelju na kmetih delajo slab šolski obisk, boj proti analfabetizmu in druge ovire dostikrat take preglavice, da na resne reforme komaj utegne misliti. Reformnim stremljenjem se tudi slovensko učiteljstvo ne more ustavljati in redki so med nami oni, ki bi jim bila ta stremljenja popolnoma tuja, saj smo navajeni zajemati iz razne strofcovne literature, ki je zlasti po vojni polna teh teženj. Bksperimentira se že tupatam. vendar mora resna reforma zagrabiti duha šole, ne se zgubljati v metodičnih eksperimentih in zato je treba izkušenega, zanesljivega vodstva, ki nas postopno uvede v svet novih idej, metod in načel, treba nam je predvsem praktičnih zgledov, praktičnih voditeljev. praktičnega lista in literature, poskusnih šol in odloSne podpore tega stremljenja od strani šolske uprave po zgledu Avstrije, kjer se vodi vse reformno gibanjn za vse šolstvo iz reformnega oddelka nauSnega ministrstva (državnega tajništva). Tudi našo Slovenslko Šolsko Matico čakajo v tem oziru še velike naloge, ki jim s sedanjimi gmotnimi sredstvi ne bo kos. — Oddaljil sem se nekoliko od predmeta, a mogoče ta ekskurzija ni bila popolnoma odve5. Zdelo se mi je potrebno. da se v svojem 51anku nekoliko dalje pomudim pri dveh reprezentantih naše mlade akademske inteligence, ki še mnogo obetata za razvoj naše slovenske pedagogike in kojih razvoj nam zato ne more biti deveta briga. Zato naj mi čitatelji tudi oprostijo, da sem članek nekoliko širše razpredel, kot bi ga v stanovskem listu smel. Smatram za pravo sre5o, da sta dr. Žgeč in čibej našla drug v drugfim svojega duhovnega antipoda. Ne želel bi enega brez druzega, kajti v njiju smo našli reprezentanta dveh idejnih svetov, ki sta baš v sedanji dobi trčila drug ob drugega z mogočnostjo in vehemenco, da se tresejo temelji vseh duhovnih stavb in evropske kulture. Dr 2geč je tesneie usmerjenega duha, razborit, a ne teži v globino, nezaupljiv je napram vsemu, kar se z razumom ne da dose5i in pojmovno opredeliti, zato nagiba tudi nekoliko k dogmatizmu in bojazen morda ni neupravi5ena, da ne bi postal preveč enostranski in v tej enostranosti v boju za svoje ideje fanatiSen in tesnosr5en. Njegova miselnost je jasno opredeljena. Stroj mu je simbol sedanje dobe in sicer v smislu neizbežnega fatuma. Žge5 pomeni gotov program. Cibej je ideolog nasprotne smeri, širši v koncepciji, a še nedozorel. Stika z življenjem še ni našel. Ni se bati, da bi se zgodaj zabubil, nasprotno obeta postati eden tistih širokih duhov, ki bodo družili duhovne delavce k skupnemu delu, tam kjer je skupno delo možno in potrebno. Da se h koncu še vrnem h Ped. zborniku! Tudi po mojem mnenju bi ta najidealneje izvrševal svojo nalogo, ako bi se dal urediti po dr. Žge5evem na5rtu, vem pa, da mnogi 51ani želijo, da bi tudi nekaj nudil za šolsko prakso. Ne morem jim tega zameriti, zakaj to, kar jim nudijo druge publikacije Sl. Šol. Matice, je pač vse premalo. Razven tega je tudi Popotnik bolj posve5en pedagoški teoriji kot praksi. Ako bi hotel Pedag. zbornik ustreči omenjeni želji, bi moral dobiti dva urednika (enega za teoretski in enega za praktiSni del) in bi se moral znatno razširiti. Za tako rešitev se ne morem navdušiti. Ped. zbornik se naj bi razvijal po za5rtanem programu. Kar pa zadeva Popotnika, bi izgubili, ako bi se posvetil pretežno šolski praksi, edino kulturno-pedagoško revijo in to danes, ko očividno raste zanimanje za vzgojne probleme in razumevanje za njih pomen za narodno bodoSnost. Najbolj bi pač bilo ustreženo vsem, ako bi se Sl. Šol. Matica mogla povzpeti do izdajanja posebnega mese5nika za šolsko prakso in bi si ta list in Popotnik delo nekako delila. Seve brez znatnega zvišanja 51anarine ali subvencije od strani države ne bi bi- lo to izvedljivo, a tudi preko teh pomislekov moramo priti. Pri sedanji siromašni literarno-pedagoški produkciji bi morali v razvoju našega šolstva vedno bolj zaostajati, ako ne bi zajemali iz tujih virov. S tem stanjem pa se ne moremo zadovoljiti — torej bo treba žrtev.