Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne rrrrrr sprejemajo. ~~~ Za odgovor znamka 15 vin. m Izhaja vsako soboto. h=s Štev. 9. Naročnina: na leto .... K 8"— pol leta . . . „ 4 —• četrt leta 2- Posamezna Številka 20 v. Inserati po dogovoru. V Ljubljani, v soboto 5. januarja. Leto 1918. Na pragu nove dobe Na pragu nove dobe se ozira starost nazaj, pogled mladosti je uprt naravnost naprej. Tudi naš narod gleda samo naprej. Kaj naj bi tudi gledal nazaj ? Trpljenja ponuja sedanjost toliko, da so oči utrujene in prenasičene, krivic in zaničevanj imamo v sedanjosti, kakor bi nam dobrotna usoda hotela v odločilnih trenutkih za bodočnost oživiti vsa naša srca in podžgati našo voljo s krepko ponovitvijo vsega našega narodnega križevega pota, vse naše Golgote. Bodočnost je pa lepa in jasna kot pravljica. Ni namreč za vse napačno, da se je ravno sedaj trpljenje po^toterilo, da so se krivice inžaiitve desetkrat poostrile. Čim bolj se železo razžari, tem lažje se oblikuje. Ce bi se nam predobro godilo, ko stopa zgodovina pred narode z vprašanjem: kako je v vas, bi bila naša srca mlačna, mn žice bi bile brezbrižne in ravnodušne, tako pa je cel narod kot iskra. Naših junakov fantov in mož ni doma, med življenje m in smrtjo v brambi domovine ne morejo svetu povedati, kakšno bodočnost zahtevajo za domovino; samim 6ebi, pa tudi svojim dragim so dali odg vor že davno. Med starešinami, ki jih je narod izvolil, da mu branijo pravico, da mu izterjajo staro pravdo, so se našli bojazljiv o, ki so v odločilnem trenutku klonili glavo, povesili pogled, zadušili odločno besedo v grlu in začeli jecljati dvoumne beseda. Ni jih veliko, komaj toliko, da se jasno vidi nasprotno. Tedaj pa se je dvigril narod. Ker'ni fantov in mož doma, so vzele v roko glasovanje naše žene in dekleta, prav tako kakor so vzele v roko že v začei ku vojske plug in koso. Še danes se vrši po deželi ljudsko glasovanje. In kdor ga ima priliko opazovati, se mu smeje srce. Kakor bi ne g'aso*ale samo žene in dekleta, kakor bi z njimi glasovali n*ši domovi, naša polja, naši gozdovi, kakor bi glasovala cela naša domovina, glasovanje je pa enoglasno. Tisti, ki so se bali pred nemškim uradništvom, so se ustrašili ljudskega viharja še bolj; danes se godi vsem, ki so b li prvi poklicani krepko dvigniti svoj glas za staro pravdo, pa so samo nerazločno zajecJi, kakor starčku, o katerem pravi pesem: .Na strehi pa starček sedi, ne ve nič, kaj in kako naj stori*. Osramočeni so naši narodni nasprotniki, ki so v sačetku vojne hoteli jemati ugled našim b rcem z\ narodovo prav co, češ ta boj za narodovo pravico so si samo študirani ljudje izmislili, preprosti narod se dobro počuti v objemu nemških klešč; komaj čaka, da bi se stisnile še krepkeje. Kako naj bi potem naša bodočnost ne bila lepa in jasna? O tem je cela monaihija ene misli, da se država po vojski mora preurediti, da stara hiša za nove, v vojni prerojene narode več ne velja. Kako naj se pa to zgodi, o tem si niti dva izmed vseh, ki so celo življenje mislili, da so poklicani meriti narodom obleke in stanovanja, nista edina in nista na jasnem. Naš narod je pa na jasnem in je edin. In zdi se, da so diplomatje, ki so dosedaj imeli patentiran vatel in šestilo za usodo narodov, po celem svetu izgubili kredit. Vsepovsod se oglaša zahteva, naj to reč vzamejo narodi sami v roke. In kakor je žalostna misel, da mir prepočasi prihaja, ji je vendar primešana kaplja veselja, ker na ta način imamo lahko upanje, da ga bo samoodločba narodov prehitela, ker je un ejša. In če se to zgodt, imamo lahko mirno in veselo zavest, da bo naš narod kos svoji nalogi. Malokateii narod v monarhiji tako jasno in tako enot o ume* a, kako mora biti po vojski urejena njegova hiša kot naš. Kako grenka čuvstva so obhajda našega dr. Kreka, ko so ga ob začetku našega strankinega in lahko rečemo, tudi narodnega čiščenja hoteli sedanji ubežniki iz S. L. S prepričati, da narod ne gre za n|im, da so njegove misli in njegova vera narodu tuji, da je zastonj njegovo življensko delo, da utripov narodnega sica ni prav tolmačil on, ki jim je prisluškoval v gozdarjevi koči, delavski kasarni in kmečki h ši, ampak dr. Šusteršič. ki j'h je poslušal od daleč iz deželnega dvoica. Za trenutek je podvomil, ujel sem ta trenutek in spremljal me bo skozi življenje kot Veroniko potni prt. Sedanje enoglasno narodno glasovanje je videl dr Krek pred smrtjo kot vidijo pesniki in preroki bodočnost, zato je s smehom na lic h odšel od nas. Upamo, da nam ^ovo leto prinese mir, da nam postavi hišo, našo Jugoslavijo. Zidarji in stavitelji bodo narodi ssrni in z veseljem bomo našemu narodu to delo zaupali. Zato je naš pogled ob novem letu uprt zaupno naprej in je vesel in jasen. Uprt pa je tudi z zaupanjem kvišku, ker tudi B g našega dobrega, vernega ljudstva ne bo zapustil ob uri preizkušnje. — Kako je delal? B Moje načelo je, v važnih stvareh zmeraj mirno, tiho čakati, se vsemu ukloniti, vse potrpeti, — a ko pride pravi trenutek, takrat pa „ udari"! — naj se zastavi vse, — če gre potem dobro ali slabo, — na življenje in smrt. In če tudi pade dotični kot žrtev, — pa iz te žrtve vzraste za naslednike, za naslednji rod, nova moč in obrodi dober sad. To je zmeraj dobro, četudi dotični nič ne doseže, — pa se po njem nekako opere in poživi prihodnji vek. — Tega načela se jaz zmeraj držim, — tako jaz zmeraj delam". Tdko ur. K'tk — pred otvoritvijo parlamenta. — Nekaj misli o samoupravi. V času nasprotstva med večino deželnega odbora in slovenskim ljudstvom je umestno povedati nekatere misli o deželnem odboru in samoupravi spioh, da ne bo kdo prišel s trd tvijo, da se borimo proti deželni samoupravi, ker danes je res že vse mogoče. Naše stališče do kronovin je z majmško deklaracijo ugotovljeno, vendar nam je samouprava vselej in povsod s v e t a. Saj je znano, daje ravno med svetovno vojno misel, da je edino uradniški k njiček zm žen voditi ljudstvo skozi težavno pot vo nih razmer doživela popolen in menda ja tudi zadnji polom. Siu gkh je v absolutistični dobi se enkrat vzel za podlago svoje državniške modrosti misel,, da je poleg artnade edino-ura ntštvo toliko politično zr^lo in zanesljivo, da lahko vodi usodo narodov in države. Vsak otrok ve danes, kako se je urezal. Menda ga ni med Slovenci, ki bi ne bil z navdušenjem sledil svoječasnim poskusom kranjskega deželnega odbora, da se deželna avtonomija kolikor mogoče raziiri. Nikdar nam ni bil dr Lampe tako všeč kot takrat, ko je pel slavospeve deželni in občnski samoupravi. Zato smo tembolj pozorno zasledovali, kako bo deželni odbor v svojem delokrogu z dejanji dokazal svojo ljubezen do samouprave. Kot politični somišljeniki smo pričakovali dejanj, na katera se bomo v bodoči h političnih bojih s ponosom sklicevali. Žalibog smo bili večkrat nekoliko razožirani. Po ustavnih zakonih je lepa misel samouprave precej pokvarjena že s tem, da je težišče deželne samouprave vse preveč premaknjeno od deželnega zbora v deželni odbor. Pričakovali smo, da bo deželni odbor iz lju l.-,ke stranke to hibo v zakonih popravil vsaj kolikor tjl'iki na ta način, da se bo sam potrudil za kar najožji stalni stik z vsemi ?lani deželnega zbora, da si bo enkr.at poverjeno zaupanje skušal s stalnim stikom vedno na novo zaslužiti. Varali smo se, deželni odbor je po sp e-jetem zaupanju kazal nekako veselje, da deželni zbor nima več dosti govoriti. Deželni poslanci so v pogovorih sami z obžalovanjem priznali, da v deželno gospodarstvo nimajo pravzaprav doati več vpogleda kot drugi navadni zemliani. Videli smo, da deželni odbor tudi nasproti občinam ni tako postopal, kot bi si bili želeli. Prič kovali smo, da bo občinsko samoupravo, to ljudsko šolo vsega političnega delovanja pred vsem sam primerno spoštoval. Doživeli smo slučaje, da je ravno deželni odbor teptal z, nogami dostojanstvo županov in občinskih svetov. Se nikdar nismo poznali toliko .gerentov" na mestu.županov. Ljudje, ki so videli, kaj si dovoljuj k občinskim starešin tvom deželni odbor, ga tudi Sami rušo resno vzeli. Kaj pomaga v predavanj.n gojiti politično zavest in izobrazbo, če se z dejanj gazijo temeljna politična načela, Kdor je enkrat videl, kako v gotovih slučajih omalovažuje na ljudski pjdiagi izvoljeni deželni odbor občinske pdbore, je tudi za poniževanja in omalovaževanja od strani okrajnih glavarstev in druge gosposke otopel. Posebno med vojno je gospodstvo deželnega odbora nad občinami postalo bridko. — Danes menda nobena odvisnost ni tako osovražena kot odvisnost občinskih svetov od deželnega odoora, ki je nastopil svoje delo pod načelom: vse za okrepitev samouprave. Vojne razmere so nam prinesie različne Centrale Deželni odbor je imel odločilno besedo pri .Deželnem inestu za nabavo kiavne živine" in pri centrali za krmila. Postavil je obe centnali popolnoma na uradniško, — biiokratično podiago. Ftt vendar bi bil te centrale lahko ogradil na gosto razširjenih in trdno ukoreninjenih gospodarskih organizacijah. Kmetovalci, ki so pn edi stvari edino prizadeti, nimajo nič besede, pa tudi ni-kakega vpogleda. Vse poslovanje je zanje s sedmimi pečati zapečateni knjiga. Znano je samo, da so se v škodo kranjskemu kmetu zaslužni kpi denaici. Tudi to ne OJgovarja pravemu pojmovanju ljudske samouprave. • Praktična stran de-klaracijske politike in njeni predpogoji. v "' L I. Z. — Borba , za Dalmacijo je v sedanjem po litičnem boju pokazala pravo smer, zakaj se gre našim severnim in vzhodnim sosedom v boju za našo samo stojnost pod habsburškim orlom. 0?el jim je le pretveza, vpitje o izdajalcih šiba, s katero bi nas radi -uVaiiovali, ker se boje gospodarske škode, katero bi jim novo razmerje povzročilo. Dandanes imajo namreč naši Nemci in Madžari, od najnižjega uradnika preko svetovalskih glav do mogočnega trgovca — delničarja še ono idilično pozicijo, v kateri nas dan na dan gospodarsko izžemajo, povrhu pa za zahvalo politično terozirajo. Ali ste že kedaj premislili, kojiko milijonov in milijonov kron. gre leto za letom v nemške in madžarske žepe iz vaših dežel bodisi za tovarniške ali rudniške izdelke, za trgovske ali prometne stroške? Rudniki, tovarne, najrazličnejša akcijska podietja, železnice, plovstvo in sto drug h naprav v severnih sosednih deželah ima svoje odjemalce med nami, in 'prijazni trgovski potniki, ali uijudni „šefi" ne štedijo ne časa ne denarja za stotere ob ske in neštete cenike in pisma po naših trgovinah in zastbnih hišnih, da si pridobe jugoslovanskega odjemalca za nemški ali madžarski izdeltk, — n|ih politiki se pa nam za zahvalo po zbornicah posmehu ejo in ljudstvo izdajalstva dolže, kakor hitro se nedolžno — neumno jagi.je pod škarjami gane. In ne samo na severu in vzhcdu: med nami samimi je sto in sto podjetij, pri katerih tuji trgovec in uradnik, tovarnar in akcijenar, advokat in šolnik imenitno shajata, za delo in izdelke naših krajev lepe dohodke preiemata za plačilo pa ljudstvu tuje šole usiijujeta. tuia društva ustanavljata, v političnem življenju, pri ljudskem štetju in pri vol tvah na odvisne uslužbence pritiskata in tuj jezik v uradu in podietja vpeljujeta. Naštejmo predmete vsakdanje rabe: uro, nož, žl-čo, pero, razna oblačila in opravo, svetilke in nešteto LISTEK. Zlata doba. Čemu .Zlata doba" ? Kaj je je treba ? To se razume, da čisto zlata ne bo nikoli; a nekoliko boljša od sedanje bi smela in mogla biti. Delati moramo zanjo; pot ji pripravljati 1 Delo za treznenje ljustva, trdo sicer in znojno, vendar ni brez uspehe v. Od mnogih krajev nam zagotavljajo, da se v tem oziru .veliko pozna". In sicer ne samo zaradi tega, ker je zadn e leto grozdje pc stalo .prekislo" . . . marveč tudi prepričanje prihaja vedno bolj med ljudstvo, da alkohol ni to, za kar je veljal, vera v njegovo čuda-tvorno moč polagoma gine, prestol se je z^čel maliku majati . . . Vendar pa cilj seveda še davno ni dosežen, do zlate dobe je še daleč. Zato je treba trudapolno a hvaltžno delo nadaljevati. Rojaki 1 Vi, ki pravite, da ljubite svoj rod in se navdušujete ?a njega dobrobit in svobodo, ali si morete misliti preroditev našega naroda, njega materijalno in moralno povzdigo, kakršne pričakujemo po vojski, mogočo brez treznosti ? Gradimo, gradimo, rojaki lepši dom našemu ljubljenemu narodu I Zastavimo vse sile za njega osvobojenje izpod tujčeve pete, a zastavimo jih obenem tudi za njega — kulturno povzdigo! Politika je nekaj, a vse še ni. Svoboda naši domovini in kulturna povzdiga jugoslovanskega naroda — mora biti naše ge>lo! Resnične kulture pogoj in solidna podlaga pa je brez dvoma — treznost. To prepričanj mora bolj in bolj prodreti v kroge naše — inteligence! .Zlata doba" ima nad 3000 naročnikov. A to so iz večine za vse dobro vneti ljudje iz preprostega ljudstva ; mnogi iz inteligence poznajo .Zlato dobo" v 12. letu njenega izhaianja komaj po imenu. Menimo zlasti lajiško inteligenco; duhovniško ne popolnoma izvzemši. Posebno od strani gg. zdravnikov bi jo lo želeti malo več brige za vprašanje, ki očividno spada k zdravstvu. Večina slovenskih zdravnikov slovenskega treznostnega glasila n ma naročenega; nazaj so jo poslali Kako naj to imenujemo? .... Tudi drugi .narodno-napredni", s katerimi nas je velika ideja narodne svobode srečno — rečem s povdarkom srečno bolj zbližala, naj bi se tudi pri tem kulturnem in naprednem delu bolj približala in solelovala. Dasi stoječ vsak na svojem stališču izrabljajmo svoje moči ne v medsebojnem pobijanju ampak v plemeniti tekmi za blaginjo in po v zdigo naroda, čigar sreča mora biti življenje našega življenja 1 Nova doba se odpira; stare zmote izginite 1 Nobeden resnično napreden rodoljub ne bo danes več živel v tej blodnji, da se za narod dela s kozarcem v roki in s puhlimi napitmeami. »Zlata doba* ni nestrpna; ž njo se da izhajati, tudi če si ga človek v teh hud h časih še pnvošči kako merico. Ob drugi priliki hočemo razložiti, kako so naše težnje opravičene; kako bi naši cilji . ako se izpolnijo, niti gmotno, kamoli moralno, ne oškodovali našega ljudstva, niti samih poštenih producentov alkohola — vin gradnikov. Zato se z našim gibanjem lahko vsak sprijazni. Abstinenca je sredstvo, vsesplošna treznost je cilj .Svete vojske" In mora biti želja vsakega poštenega Slovenca! .Zlato dob o".je med vsemi listi naj-boljše naročiti. Ona več nese kakor stane Tisti, ki se io zvesto diže, ki .niso samo poslušalci ampak izpolnjevalo besede«, si s^mo vsled njenega vpliva desetkrat ali tudi stokrat prihranilo njeno naročnino. A tudi tisti, ki ga še zvrnejo kak kozarček — in Unionova ket priča vsak večer, da nismo še v tako slabih časih, — tudi tisti si bodo naročnino .Z ate dobe", če je bodo le količkaj s pridom brali, prihranili en večer; če ne eden, pa dya . . . * • » Za .Zlato" dobo je pa treba poleg narodne svobode, to se razame — in poleg treznosti seveda še kaj drugega. Zato si je lansko leto .Ziata doba* svoj delokrog razširila in priti gnila k bo u zoper pijančevanje tudi še boj zoper druge izrodke, ki škodujejo ljudskemu življenju: nikotin (vsaj pri mladini), no, pa vsaj deloma tudi pri ^starini" — ubogi tobakarji, ki morajo stati .strumno" v vrsti po cele ure na mrazu pred tobskarnami za nekaj dimov, se nam v resnici smilijo in bi jih radi reš li njih trpljenja — dalje zoper nenaravnost, surovost, militarizem, kt je višek vse surovosti itd.;obenem pa pospeševanje pozitivnih dobrin, zlasti zdravstva in dobrodelnosti. • Karitativno delo (dobrodelnost) obsega jako široko polje, a je med Slovenci še zelo neobdelano, zanemarjeno. Karitativ »o delo pa je ždaj v času občnega gorja najbolj Času primerno, moderno. Čula se je celo želja po posebnem slovenskem karitativnem listu. Hrvatje so si ustanovili zdaj v času vojne tak list, tednik na 8 straneh velike oblike .Hrvatska zaštlta ratmh nemočnika i siročadi*, ki se peča z vsemi panogami dobrodelnosti, predvsem z lečenjem vojnih ran. Med sotrudmki čitamo imena odličnih mož zdravnikov in drugih Ena zadnjih številk ima med drugimi članke »Nezakonita djeca in njihovo pozakonjenje", „Tužne izdelkov iz železa, jekla, aluminija, lesa od kolesa do igračice, od šivalnega stroja do mlatilnice, vse prihaja iz tujine med nas, mi pa za te predmete drage novce štejemo in na vsa zabavljanja ponižno molčimo. In ni resnična trditev, da bi tega sami ne mogli izdelovati, ne I Kriva je temu naša brezbrižnost, ki kupuje raje tuje, velikokrat ničvredno blago, mesto da bi se zdru-ž li naši denarni možje in zavodi, ter bi usta« novili lastna podjetja na domačih tleh za domače ljudstvo. Ne samo za rudarska izkoriščevališča, kojim je treba milijonskega kapitala, tudi za predmete vsakdanje rabe, od šivanke do mila, od papirja do trakov bi morali imeti svoje tovarne, svoje izdelovalnice z domačim kapitalom. Kako pa se dandanes godi ? Štedljiv domačin nese svoje vinarje v hranilnico, ta jih pošlje v centralo, od tukaj pa romajo tisočaki v tuje kraje, ker nabrani milijoni izkoriščajo uašo zemljo in naš promet v obliki rudnikov, gozdov, že-leznc, avtomobilnih podjetij ali drugih naprav. Akci-jonarji imajo od teh naprav ogromne dividende, recimo samo 20°/0, za posojeni denar pošiljajo med nas največ 6—10 °/0 in hranilniški vlagatelj dobi svoje 3—4 °/0, posojilnica pa največkrat en sam vinar, ali največ toliko, da lastne stroške pokrije. Tako ima od podjetja, ki je velikokrat ali vselej v naše m iz-koriščevalnem okolišu vlagatelj 3 — 4 °/9, denarni zavod nič ali malo, akcijonar pa v najslabšem slučaju 10,*/(, neredkokrat pa znašajo dividende 100, 150 in več •/• dob čka. Tako se ljudstvo po nemških središčih bogati, naši denarni zavodi mu pa za podjetja naše zemlje denar po posojilnicah nabirajo. In zato: kakor v domači vasi ni treba tujega trgovca in gostilničarja, tako tudi v domači deželi ni treba tujih podjetij z d o-m a č i m kapitalom, ki se trgajo za predmete iz naše zemlje, med tem ko se mi za teoretična vprašanja med stbuj lasamo. II. Do najnovejšega časa smo se pričkali, recimo, le za akademična vprašanja, realne, koristne stvari pa smo zanemarjali, celo omalovaževali. In vendar je zdrav, trden gospodarski temelj podlaga vsaki narodni bodočnosti. Ne samo politične stranke in ne idealne zmage, temveč politika z gospodarskim ozadjem nam bo pridobila ugled in veljavo, ker bodo ljudje izprevi* deli, da se ne borimo samo za besede ali prazna načela, temveč da tiči za to borbo tudi praktičen dobiček. Vsi narodni ideali se izgube kakor pena, kjer ni realne zaslombe; Buri v Južni Afriki so bili kot narodnjaki nad vsak dvom značajni, a niso zgubili le države, temveč tudi ves gospodarski vpliv v svoji domovini, ker niso poznali časa in so zanemarjali političen in gospodarski pomen novo-odkritih zlatih in demantn h rudnikov. Tujec — Anglež jim je z svojim kapitalom tla spodbil, (angleški milijonarji so bursko vojsko od vlade enostavno naročili in pošteno plačali I) osraešenim revežem pa ni vsa njih poštenost nič koristila, dasi je ves svet vedel, da je pravica na njihovi strani. Pa porečete! Kako se bomo upirali takim masam, kakoršne imajo Nemci in Madžari; saj nas je premalo I Da, premalo nas je, zAo nas je pa deklaracija združila, ker sami Slovenci s poldrugim milijonom ne zmoremo veliko, sami Srbohrvati tudi ne, vsi skupaj pa dosti. Take so praktične koristi jugoslovanske de* klaracije 1 To korist pa mora podpirati tudi naša doslednost; kajti ako se sili stranka v pisarni nemško ali madžarsko govoriti, ako trgovec tovarnarju nemško ali madžarsko dopisuje, tedaj to ni le nedoslednost temveč 1 e n o b a in brezbrižnost, ki tuje posebnosti bolj ceni od svojega blaga in jezika. Taka doslednost bo od nas živeče tujce prisilila, učiti se našega jezika in čemu nam bo potem še tuj jezik? Mesto nemščine in madžarščine pride v šoje kak južno — ali severno slovanski jezik in tuj jezikovni element bo iz ljudstva prav tako izginil, kakor bo izginil na meji dveh narodov ležeči, nas iz-koriščujoči nemški Gradec, ki je tuje, prisiljeno stranice života", .Opasnost spolnih bolesti", .Hrvatsko društvo za čuvanje narodnega zdravlja", Spasimo naš narod od propasti!" Kaj smo v primeri s tem doslej storili mi Slovenci za lečenje strašnih ran, od vojske vsekanih ? V vsaki številki lanske „Zlate dobe" po en karitativen članek, za katerega pa večina naše inteligence niti ne ve. Ker je pa pri nas težje ustanavljati nov list, posebno v času občnega pomanjkanja papirja, zato bo dobrodelnost dobila svoje zavetišče pod streho .Zlate d >be" in sicer še v večji meri kakor doslej. Kakor delo za treznost tako tudi dobrodelnost zasluži podpore vseh pravih rodoljubov. Gre sp za naše vojake, ki so kost od naše kosti, in kri naše krvi, gre zlasti za uboge žrtve vojske, kako jim olajšati njih bedno življenje. Tem hoče posvečati večjo skrb. Pri vseh narodih je zdaj na delu nešteto dobrih src in rok, ki tekmujejo'v tem, kako bi mogli posledice n e s rečne vo jsk e ol a jša t i. Kazalo bi malo rodoljubja, pa tudi malo omike, ko bi mi to delozanemarjali . . . Delokrog .Zlate dobe" je jako lep. Zato bi ji bilo po vsem tem želeti večje pozornosti od strani slovenske javnosti, zlasti od strani inteligence. A ne samo z naročanjem in čitanjem, marveč s sotrudstvom naj bi jo podpirali, da bo mogla kaj boljšega nuditi. Vabimo k sodelovanju gg. zdravnike, bogoslovce, pravnike, kmetijske in druge strokovnjake. Sodelovanje pri Zlati dobi ni najmanjše vrednosti, ni nevredno inteligenta in boliših mož. .Zlata doba" se naroča v Dobrodelni pisarni (Kolodvorska ulica 35) ali v Katoliški tiskarni, ln stane v novem letu niti — 1 1 i t e r vina. Abstinentom, ki ga ne pijeio, bodi povedano, da stane 4 krone. Vprašam: Kaj vam je ljubše? Liter vina ali .Zlata doba ?■ Sajsevekdo. Stran 2 .J V t (SLOVAN Stfv. f trgovsko središče me«to sredi nas ležete Lubljane. Zagreba ali S majeva Kako oblastno se š >pir> Grad- C S svojimi pruskimi idejam1; kako ob a*tno na« politično nadKril uie dasi njegova trgovina ne ž vi ne Ca so v tej vojni stopil« B >lgari v kron n^šth zavez nikov, so takoj izš i na N^ nSk- m gosp »darski zemite-v>di, kazaje, kako bi bi o mogoče deže o izrabiti a tud B >lgar so takoj postavili zato n po katerem S" tu a podj« tja prepovedana. Tud so i«ito ukrenili Tur i, d bro vede k a j je giavm vzr k m< dtn g* prijateljstva Tako pr'jatelj-t«-o ludi nam obet j > in Ma ža>i bi H vatom storili sto obl ub za ma t o kost Dalma Cije kakor bodo N^ mc z vsemi kripji pr ti t> mu, da se od Avstriie odtrga, kar so g'ašk li*ti že s števil kami d 'Kazali — Tak je patriotizem naših sosedov, ki mislijo čisto gispoiiarsko sebično. Častltke. Jugoslovanov s'-n " sk tovariš tedmk .D m ljub* praznuje tr desetu tmc Ker s'ojim<» na sta išču politične dostojnost", se sp. d bi, rta mu ob tej pr>«ki če S"tamo, saj |e d' Šu t rši 6 st Mi Celo madža fckemu gr« fu, ko je po%ta h m n -ter Ti deset let ie t .ina d ba, pa tuli politično važna. sa| jo avstrijski m< diosti takrat mož*k d. seže popolno polit čno zrel st takrat ea še te lehk > izvoli) i* diž vn« ga ali dežei zdi ta d >ba prenozn-. Znano pa bo tudi. Kaj td| hudomuš tž> o T rokih Z to se vprašumo ne^^t ri zaka| nai bi ravno 30 I to imelo to posebnost Mi tem ne misl mo razpravljati rečemo samo toliko, če bi pri „D»mo|ubu" 10 stvar duh čali bi trideseto leto g ,tovo ne p sial • m< ro lajno. Še nikdar ni bd „D mo jub* t >k * zmeš Stokanj« m spominja svojega duhovnega očeta prelata K I"na in prerano umrlega dr Kreka pripoveduje, kak • »zd uteni s svojim šk< f m zahtevamo sedaj p« Ini na duš nia pravico in svobodo n. šemu n rodu', zrave • pa vskuka: .Hvflo smo doUni sedanpm e nerod nosti pa napravi konec doti čnega odsta' ka, ko D m >liub' z« pit prtpoveduie. da je odgovor vojnega ministra objavil že zadnjič. V gospodarskem in tržnem pregledu .Domoljub* pravilni hvali železno vztrajnost n*š h lju li, potem pa pravi: .Druga zahvala za srečni konec gre d'želnemu odboru ter previdnemu puslopaniu vlade. Ko bi kmetom vse pi brah, da bi sam pomanjkan e Tpel, bi m »ral izgubiti veselje do dela. Za enkrat bi se dob lo nekaj ki ogramov več, toda za napre) mo amo imeti pametne in vztrajne vodnike, ki se za ljudstvo res ž t ujejo. Samo govoriti, al pa staviti vprašanj, ki malo ali nič ne zaitžeio, to se lepo čita, (»omagano jp pa s tem malo*. Ai ni to pisanje do pičice p d »bno Susteršiče>i ,R snic * ki piše: .In .Jugoslovanski kiub* — kikor bi ga ne bilo I Par d Igočasmh in nerolnih g »vorov — za stenogM.čni zapisn k m za časopisje kvintal .interpelacij* xa — makul turo, t» je vse. Ui -eh na povsod ravno narobe. — Od govorov in intcpe acij ne more naš narod živeti p ed govori in interpel«.C jam tudi še nobena vlada ni znižala — Jugoslovanski klub je z-jadral v m čvine popolne neplodovitosti". — - Torej tako D moljub .duž.n s svopm škofom polen navdušenja zahttva pravico in svobodo našen u narodu" Hvalo po|e deželnen u odboru, ki se ni zmenil za ški fov trud, da se razdor v stranki poravna, ter vrši svoje razdiralno delo naprej. Hvalo pote vladi, ker ni kmetom pobila še tistega živeža, kar ga je na v^ak način morata pustiti k r bi d ugač<-pomrli od gadu. Tj je pa res navdušen boj uideset It trn ga |U aka 1 Med t tn-kimi novv ašniem uvodnem sp su. Kd. i ga bo v tem podp r*l ga bo pozdravil" K*ko kriv o dela v tih bes d h .D moljub- samemu sebi. Tak o,i res n bil vsi h 30 it t Do zadnji ga časa je bil v vseh vpraš njih odloce •. In danes: .Kai naj reCemo?" Kakon^jd ug m kaže pot. Ce sam ne ve pr čem je. S Cer pa p avi(o hud mušieži da ve že, Samo ne upa. Se bolj žalostno, 3j letni junak, pa brez korajže. Ob tridesetletnici mu že im >, da bi postal zopet, kar je bil v vsth zadevah — jasen in odločen p »litični vodnik našega l,udstva da bi r >g-ba^t s«'e« la, da tej dobr delnosti st ri k n C. U >og udje, žtn>ke, napol dorasli otoo so se že vtstlil, da se jim je posrečilo dobiti nekaj u twd zobe, a glej, na kolodvoru |th prime jaj odvzame. Nt kolodvora, če že ne prej Zgodilo se ie, da je deklici, še napol otrok z jokom in stok m oriprosila milo m eka, a zunaj hiše jo je že čakal žandar in od edel prestraše nega otroka s seb j Ko so videli, da je nahrbtnik prazen, da nima nič sar razen malo mleka, so lo izpust li. A k gar je za tela neprtlika, da je s polnim nah btmkom padel v roke možu postave, ta ?e je veselil ali vi selila prezgodaj božjega daru. ki ga je prišel tako daleč iskat Kaiti postava ne pozna usmilienia. Trda je tn mrzla i i brez src«. Kaj za t >, če bodo morali še tako stradati n š bi žnji rojaki, ki so morali tako hu lo obfutiti b iž o mi ga skup tega sovražnika, ka i zato, če se b do sest ad^ni otroci žil stno oziral' na mateie, ki so se vrnile praznih rok O avno je. da se dopolni postava O avno ie, da st rojak ne sme odtrgati od svojega, da bi pomagal rojaku ki ga tare še hujše poman)Kan|e. Kajti, alt so mar lastonj (ležerne mete na s etu da bi b lo kar tako dovolteno v s li pomagati d žetanom onegajočt zoirki zelo častno zast. pan V vsebinskem r žiru seve ne moremo povsem pri-trd t. mlademu talentiranemu p »etu. K» govori o trpečem milijoi u, m h .te tudi nam zi Zvenijo skrite srčne st.une Ko i umetu šKO roko razg ima saite tajne ne-doumiugi Človeškega srca smo mu blizu, smo mu znanci . . . Toda ko išče resice in pada iz zmote v r«z čaranje in iz razočaranja v obupn« 8t, takrat pa nam je hudo za mta 10 bogato ene gijo. O i išče resnice, s«in z.*se, iz svojih lastni.: moči in z nekim krepkim umetniškim ^on is m, ki neprestano zdaj v tem zdaj v oikui verzu 'zzveneva v osameiost in t hj trpiienje, ki je sočutj m, boiim > se pa, da iz lastnih moči kakor toliko d ug.m tudi niemu ne bo usoieno dokopoti se do re-nic., ki je ponižnim tako bi zu, a po »osnim dušam lak. daieč P^si.ik na kuncu svoje zboke Ki asu » pravi „ČiSa vina biatje, to Je življenje: kdor duškoma p je, omah ie vznak*. - i iskati vzrok*. S" g je gladek, humorja do>n, dejanje, Kolikor sploh mo euio gov nn o nje n, ž vahno, — toiej v st kako i vrl ne ki naj bi jih pisatelj uveljavljal na hvaiežnejšem predmetu, kot pa si ga je izbiat v pričujoči knjigi Pisatej namreč v več si kah opisuje različne zakonce. M mo nas gred' picL-sorji dmgi uradniki, tr-guvci na debelo, trgovski potn ki, m adi ju ist, pa tudi d^a b nča F č in Z b; torej vsi sUnovil Pojas ujejo n<.m zakunsko življinje, ki se v t e j knjigi razvija tako da je vsaj eden umi d zakonskih nezv st, alt on ali pa i na. Druga polov ca pa navad »o prevzame ul Jgo neumneži slej.ca, idijota. izvemo tudi za gotove tijne, ki spaoajo med molčeče stene zakon ke sobe, ne pa v lepo kn| g ». To mučno stanje, ta nadUžna vez, ki žali i.b >jestransko, se izlije na koncu konca v besede: .Zakai se človek veže po strahovito držeč h vezeh katoliške cerkve z vimi in verigami snetega zakona?" — Vitljub vrlinam, ki jih ima pisatelj Pugelj, te nj< gove kni>ge ne moremo priporočati Vladimir Azov In Teifi: Humoreske, groteske in satire. 1. zvezek. T»sk in za ož »a Z ezne tiskarne v Ljubij. nt — Kdor se hoče v>aj nekoliko poučiti, kako se je g< dilo ruikemu Itudštvu v dobi carizma policajev m uradniške podkupljivosti, bo s pridom bral to knjigo. Azov gre v sv. jih priprost.h, skoraj preenostavnth čr-i ca h bolj g'oboko n š roko kot pa njegvoa kotegmja v satiii Ttff (= Nadjtžda A eksandrovna Bučinska); Azov nam z odločno kretnjo kaže na mužika, ki h.epi po zemlji kot vampir p» krvi, T« ffi pa s priznano žensk* natančnostjo slika in slika male prizurč če iz ruske družbe, ki pa n«m dajo mnogo misliti. To so čudne humoreske, da nam skoraj so.zc — ne veselja ampak žalosti — silijo v oči in ta dtobna, neinatua delca so ruskega človeka vzgojila za revolucije. Slovenščina nt povsod dobra in bi priporočali drug Č več paž.je. Kak je pre od, nam ni m goče sod ti, ker nunaino iz«oM ka pri roki, ki se pa v prevodu seinintja le pteve: uveljavlja b. disi v posameznih izrazih an pa v celih stavk.h. S Ccr pa knj go priporoča no. M Čehi o sebi V teh časih so Cehi živo začutili, da jih tujina zlasti pa Nemčija, premalo pozna. D. bi to zanulo p »pravih, je izdalo pod uredn štvum di.Zd pl Tobulke 21 čeških strokovnjakov vtlevažio kniigu: Da s b d m i s C h e Volk. Prag, 1916. Cena 50 K Knj ga (-enk. f »rmat, 245 strani) ima isti nam-n kak »r .K'oatin und Sloweutn* ; zato je spisana v nemškem jez ku O češki preteklosti malo govori; temveč o sedanjosti. Najprej nam dva jfeJmata Članka predstavita ozemlje, koder prebivajo Čehi (p iiejnii ji je udi narodopisni zemljevio), nj h število, n,in tcies o iast in čilosi ter njih vojno u vo>ublji n <>t; trije umeljiti članki nam opisujejo materialno kulturo č. naroda: razvoj in sejanje stanje Kmetijstva č oorti in trgovine ter č. delavstva; o duševni kuituri češki govori še>t čiank v: dva o Siovst. pup.rodu č. slovstva (Jan Jahubtc) t r d«ih najveCj h slovstven k h l9 str., Jjn. Ne i ud m J.rusiavu Vrvh lCkem, tn članek o č. šolstvu (C. nar. d ima med vsemi v uioiiaihiji najmanj anaifa-betov t), iep članek o č umetnosti, dva Ciauka o č. znanstvu, tn siCer p sebej o d eh sirokch: o pravo-znanstvu in kemiji Tietja vrsta čianuov opozaija veliko ,avn.jst na za>iuge katere si je č. narod pndubl za svetovno h u i ur »: v verskem < zru (Jan Hus), v vzgojesluvju (Jan. Amos Komei»sky), v glasbi (trne ta na Dve-fa«) o matematiki m p r i r u d O-• lovju u saineu, rdv,i h spus-jouost h C naroda go-g VOH iad Jt ehneK. Scdš;e Vseh CLnrtov pa Je ŽiV-je.ijepis F . PalaCKvga, naj eejega Čeha 19 Stoli tjd ki je dai Če no i n smer in sinis. i politun.ga ziv j> nja ( S'oji k 5'Ojim, a vedu j po prav.c. ia t ne j j mij g" je tueii b .ga to iiumiana umek delo Ciš*e ti» a. s m. U netno.4i » teh ležkih cas h. — N j oi ,.n k a-no d lo dostgio namen, k. ga izraža u od: naj se prcpr.či ves svet da je neba c narod, daii in i šte Ut n, t r šle vati tis nn teUS io v soKoraZ-vit m zd^i.dii evi psom naiodoin, «.i itnajj svoj deltž ^r. njpiedivu sveto ue kuuu e ... in Kar oi bila največja ki i v ca. a .o o. drugi iiaiudi hoteli te zasluge ^rez rati a i ta) ti". D Nova Z-.ložoa je ime a 28. d cembra svoj prvi občni zb i. P t d se dn k žu^ tK F i n ž g ar je poročal de ■ vatijU. Lrthno sin zadovoljili z Uspehi. K Jige N t e Z Ž e ie vSd javnost s rejeia s priznanem. H ho nje I to bomo uddli več kiasn h peitčh Mljig. M sio anj ega d . Kr ka v nače suu |e deb t ur. | t i d u i Cankar iivoje o je bilo tud nadzorstvo i5 članov Premeta je zadi uga imela v 4 mesecih 60 0U0 K. Drobtine. Pred petimi leti. »Resnica" napada srdito sedanjega načelnika S. L. S. prelata Kalana; napadi so najbrž izpod peresa dr S, ki skuša g. prelata diskreditirati kot politika, kot predsednika K. T. D., kot glavnega urednika »Slovenca", indirektno tudi kot duhovnika. Zato bo morda marsikoga zanimalo, kako je isti dr. Šušteršič pred petimi leti (takrat še ni bilo ne opozicije in ne »mladinov" pri S. L. S.) sodil o istem prelatu Kalanu: 14. lunlla 1912. »Ob petindvajsetletnim „Domo ljuba" je moja prva dolžnost hvaležnost. Iskrena zahvala »Vseslov. Lj, Str." vrlemu »Domoljubu", ki je kot zmagovit prapor plapolal v vseh vrstah ljudske armade v več kot dvajsetletnih bojih za osamosvo-jenje slovenskega ljudstva 1 Dolžnost hvaležnosti pa ne bi bila izpolnjena niti od daleka, če se ne bi spominjal posebej ustanovitelja „Dom." svojega starega prijatelja, prelata Andreja Kalana. Da ne bi bil prijatelj »Andrejec" storil nič drugega, kot da je ustanovil Domoljuba", že s tem edinim dejanjem si je pridobil nevenljivih zaslug za preporod našega ljudstva. Čast in hvala mu 1 Škoda, da je zavratna bolezen prisilila tega energičnega, iniciativnega moža,kije izreden političen talent, umakniti se iz' aktivne politike. Kako pogrešamo takih mož od neustrašene, požrtvovalne stare garde! Dr. Ivan Šusteršič 1. r. — — Zavratni napad dr. Šusteršiča na Slov. ljudsko stranko je prisilil ta .izreden političen talent", da je zopet stopil v aktivno polit ko, ker razun dr. Šusteršiča slovenski narod res ne n ore pogrešati »takih mož od neustrašane, požrtvovalne stare garde . So II Nemci i H Madžnrl f likan n rod? Svetovno-znani vzgojeslovec Nemec Foerster piše v svoji »Jugendlehre" 1912 str. 563 : »Kdor je do takih (namreč šbkih in odvisnih) ljudi dober, je blag človek, ker njegovo ravnanje pride iz srca; kajti ni se mu treba bati, da bi trpel škodo ako s*> obnaša oholo in surovo. Tako je tudi z narodi. Če so v resnici omikani, se vidi najbolje na tem, kako postopajo s šibkejšimi in tistimi, ki si ne morejo pomagati Pri tem se izdajo. Tu se pokaže, če je njihova olika resnično njihova srčna last, ali le zunanji belež, da jih ne kaznuje močnejši. Na vsak način boste priznali, da so narodi, ki porabijo veliko mila in imajo mnogo lepih muzejev in vseučilišč in so vendar v glavnem še pravi barbari — ravno ker ne prestanejo skušnje nasproti šibkim in brezpravnim." Začetek . . . ? Z odločnostjo zahtevamo svojo naravno pravico samoodločbe v svojih zadevah, tudi v največjih in najvažnejših To v besedi in v pismu. Kako pa povdarjamo narodnostne pravice v praksi? Ako pride k nam Nemec ^ skrajnega severa, čutiti se mora kakor da je doma. Ne le vsled plemenite ozirnosti naših vlad, ampak sudi vsled nežne skrbnosti nekaterih sorneŠČank, ki ne morejo izpregovo-riti stavka brez nemških vdevkov. Ta pozornost se je jela raztezati sedaj tudi na take uprave, pri katerih bi človek prisojal domačinom odličen in odločen vpliv. Pa bi se zeto motil. Ali res ni opazil še nihče, da so-postali v slovenski Ljubljani vozni listki na električni železnici samonemški? Je-li pretežna večina domačinov manj vredna, kakor za časno in slučajno tu bivajoča neznatna manjšina ljudi, ki niso niti vsi Nemci? Kaj naš denar manj plača, kakor njihov? A nihče se ne zgane Pa bodo prišli ti naši gostje domov in bodo pripovedovali, da v Ljubljani niti slovenski ne razumemo, kajti poleg nemških napisov so celo tramvajski vozni listki samonemški. Torej! Pa reci kdo, da nismo zavedni!-- $Naš dopisnik, ki se je spodtaknil ob »8 Heller" voz-gfnem li tku cestne železnice, zahaja tudi v hotel .Union". Tam nuj si naroči ledilni list inbral bo: Juhe Suppen: Fisolen 50, Gries Nockerl 60. Goveje meso garnirano — Rindfleisch garniert: 4 30 Senfsauce 310. Entrees: Brot ist keines! Schiveirtsielze nach GrdJSe, Schiveinschlogel 400 Engl. Rostbeuf 400. Rehe Schlogel 450. Pri kuhe — Gemtlse: Saure Rilben 80, Erddpfel 60. itd. itd. — Tak je jedilni list v tem največjem slovenskem hotelskem podjetju, ki ima v upravnem svetu same Slovence. „Retour". To se je zgodilo v popolnoma slovenskem kraju na Koroškem. Nemških je samo nekaj priseljenih uradniških oseb, namreč par železniških družin, učitelj in poštna ekspeditorica. Pri tem se nam ne gre za posamezne osebe, temveč zgolj da pokažemo razmere, v katerih živimo. Prišel sem na poštni urad. Med drugim sem oddal pismo, na katero sem zapisal »retour". Uradnica ga ni takoj zapazila, ker je bila zaooslena. Čez čas pa ji adeio oči na to pismo in takoj jo je zbolel nedolžni retour. Da ljudje se sedaj rabijo te neumne tujke, ko se moramo vendar kar moč izogibati vsega, kar nas spominja na naše sovražnike in ko imamo za .retour" vendar pristno domači izraz »zurtlck" in še z naštevanjem drugih takih razlogov je začela, razlogov ki imajo večjidel svoj izvor v šovinizmu. Gospodična ni pomislila, da se najdejo tudi ljudje, ki sta jim retour in zurtlck enako tuja, le da je retour bolj mednaroden, in ni slutila, da je človek, ki se je na tako krut način pregrešil proti najčistejšemu patriotizmu, tako blizu. Ko sem jo na to opozoril, je sramežljivo utihnila. Pri tem sem si mislil: Kako sorodna si moiata biti omejenost in prenapet naroden šovinizem! Ta gospodična, ki si služi svoj kruh v slov k aju, čeprav popolnoma nič ne razume ljudskega jezika, ogorčeno zavrača vsak tudi le internacionalen izraz. Samo en jezik razume in nobenega d ugega. O, pa zna tudi slovensko! Če kak otrok pusti duri odprte, mu reče: co zapret! In še ponosna je bila na tolikšno znanje in je rekla: nekaj že znam slovensko. Nekaj že, sem si mislil, a tisti nekaj je tako strahovito majhen in še ga je komaj polovico. Kajti od ogromnega znanja »co zapret", diši samo druga beseda po slovenščini. Sicer pa, čemu bi morala več znati ? Ali nimamo zato nemških šol, da se ljudje nauče nemški in kdor nič ne zna nemško, pa naj ne hodi na urad! Kajti, ali se bodo mari uradi ravnali po ljudeh! Kakor da bi bili uradi zaradi ljudi in ne obratno. Saj je vendar priznano načelo, da se morajo ravnati vsi po enem in ne eden po vseh. Povsod seveda to načelo ni priznano, ampak pri nas je in basta! Izgledaio kai.or no. Z Ruskega je ruski vjetnik dobil od doma fotografijo Ljudje na sliki so bili m-0 *a(*eti, izgledali so civilizirano, prikupljivo, ooleceni so bili praznično, mestno. Popolnoma resno je rekla koroška nemška gospodična, ko si je ogle-• iM? ®Iiko: »Saj izgledajo kakor mi, mi pa smo P1®!!"« bogve kak ni ljudje so to." Na tihein sem se čudil tej opazki, ki je razodevala, kakšne čudne pojme so morali imeti' ti ljudje o raznih neneinških, slasti slovanskih narodih, na glas pa sem ji pritrdil: Res izgledajo kakor mi. Pri tem je treba prfpomniti, da se ta gospodična prišteva med izobraženstvo, med inteli enco. V tako bogati zemlji nevednosti in omejenosti mora seveaa bogato poganjati košata roža narodnega precenjevanja in samooboževanja ter zaničevanja tujih narodnosti. Za jugoslovansko deklaracijo. So občine: Skrilje - S . Tomaž na Goriškem; občina Struge; Dvor pri Žužemberku; Prem, Smrje, Čelje, Janeževo brdo, Kilovče, Rateževo brdo: Križe pri Tržiču; Dolenja vas pri Ribnici; Luče; Šturije, Begunje pri Rakeku, Čekovnik, Dane, Vel. Poljane, Gomilsko v Savinjski do ini; vseh ^est občin ma-kolske župnije: Jelovec-Makole,Sv. Ana,Dečno;Pečke, Statenberg in Stopno; župnija Planina pri Rakeku; Kostanjevica na Dolenjskem; Žerovnica na Štajerskem ; Sv. Gregor, Solčava, Kog pri Središču, Ja-strebci pri Središču, Vodranci, okraj Ptuj, Grajska-vas, okraj Celje, Bezina, pol. okraj Konjice, Konjiška okolica, Frankolovo, okraj Celje, Brezen, okraj Komice, Ljubnica pri Vitanju, Loški potok, Čatež ob Savi. Žalna pri Višnji gori. Zene in dekleta župnije Duplje na Gorenjskem: žene in dekleta iz Železnikov na Gorenjskem ; žene in dekleta občine Orehovica na Dolenjskem; žene in dekleta v Boh. Bistrici; 348 žen in deklet v Horjulu; nad 1000 Ribničank; žene inj dekleta v Dolu pri Ljubljani. 480 žen in deklet v Poviru pri Sežani, 492 žen in deklet na Ježici pri Ježici pri Ljubljani, 479 žen in deklet v Naklem pri Kranju in 1115 žen in deklet v Selcih na Gorenjskem. Dnevne novice. »Tudi imajo vsi narodi pravico do samosvojega neodvisnega življenja! Kajti neovirano kulturno življenje, ki ga naravni zakon sam vsem narodom priznava, ni mogoče brez svobode. Tako svobodo pa more dandanes jamčiti edinole na rodna neodvisna država. Država narodov dandanes, ko politika ne pozna prav čnosti in moralnih načel, ko izločuje povsod-vpliv papeštva ni mogoča. Pač pa je mogoča zveza narodnih neodvisnih držav. Zatorej država narodov dandanes nima več ne možnosti ne pravice do obstoja, ampak pravico do obstoja imajo edinole narodne države.^oziroma zveze paritetnih narodnih držav s skupnim vladarjem, oziroma skupno vlado. To z ozirom na življenje narodov." Dr. Jos. S ebrnič v članku »Zamujeni trenutki v življenju slovanskih narodov. Čas XII letnik, zvezek 1—2.) Shodi. Odkar večina naše domovine ni več v ožjem vojnem ozemlju, so se nanovo začeli shodi in društvene prireditve. Po Štajerskem se pridno gibljejo razna izobraževalna društva, na Kranjskem pa so se začela politična zborovanja. Po veličastnem zboru zaupnikov S. L S. in V. L. S. sta se vršila veličastna ljudska tabora na V hniki in v Trnovem na Notranjskem. V Tržiču in v Križah je imelo svoje gospodarske sestanke naše delavstvo. Na teh zborovanjih sta nastopila drž poslanca G *st nčar in dr. Lovro Pogačnik. Zadnji ima na sv. Tri kralje zborovanje v Vipavi, Gostinčar pa pri Devici Mariji v Polju. Prav bi bilo, da na Kranjskem oživijo.- tudi druga politična in nepolitična društva in zopet bi bilo prav, da se oglasijo tudi drugi poslanci. — Ka kor pravijo, sklicuje tudi dr. Šusteršič svoje kmete . za četrtek 10. t. m. v Ljubljano. Časnikarske vesti. »Domoljub je izgubil svojega sedanjega urednika, ki je odložil uredništvo. Glavno uredništvo »Slov. Naroda" je prevzel dr. Albert Kramar. Dr. Šusteršič je baje odpovedal Blašni-kovi tiskarni tisk .Kmetovalca," uradnega glasila c. kr. kmetijske družbe. List hoče prenesti v svo jo novo tiskarno. Verjetno je, da bo slovenska javnost in zlasti slovenski kmet osvetil posebno pozornost Šusteršič Lampetovi pozornosti do kmetijske družbe. Bogoliub ima v torek s^oj god Ženskam očitamo, da so r«do edne Toda v en šivan se je ta ženska radovednost obnesla, kajti naiveč bralk med ženskam' trna ,B>gol|ub". N mogoč-* p av določno pokazati, koliko d b ega ie .B igol u " st-»rji za pravo versko življeme in Socaluo delovanje. Tudi moški bi prav nič ue greš li z rad ivedm>$t|o, če bi v veiikih množicah nart Čili in brali »Bogoljuba". Na mnoga vprašaira odgovarjamo, da je mogoče podpisati izjavo slovenskih žen in deklet za deklaracijo v Ljubljani v trgovini Lozai jevi na Mestnem trgu in v trgovini Mihelič v Šelenburgovi ulici. linut za d> Kr^nov spornemu Podo m Ivan, revid. Juž želez Rake«, K 12'-. N brano na sv Šuf na d n za izhctTano I *iev. „Resn Ce" v kavarni ,Zvezda* v Kranju K 1310; D dinar Jtkoo Sn eduk K 10 — ; nabrano v veseii d u*:0i v g"St Ini Spreizer v Čmomlu K 150'—; zbirki Loče pri Beiianu K 10 - ; g žionk in vojni kurat J >sip O^is, L >če pri B l|aku K 20 —; fcbiano na Hribove n ognjišču v P dragi K 30" —. Hrvat>Ka bl*ga m za št dniu i zajmove v Trihu K H)0—, Za Iruiiia zvca L ubl|ana, (men ca) K 10 — D . 1. Au; Ž0;ri, Duna K 10'— Ob mrliču nabral ■ b P d*, r Št. Vdu. K 7'03, Vadnai Anton C v f tre Po ice pr Viš-n 1 g ri K 600 - Ž ndaiSič Anton kaplan Stari trg K 25 Mu ija M avlje Brezov ca pri L jubijaoi K 10— Švporc M' m |na družba v Kran|U K 114— Vesela diužba v Frl nčevi g. sulni, Š.nai|t K 47 — N brala Angela G ilj iz Kfanj ga bi-da pri Kras iji K 50'— Znana d užb* D lavskrga k msumnega diu^tva na J sen cah K 65 — P.i Tha Itru v Š\ifi Loki Jugoslovani" K 102"— Pii županu v Š<. fp L ki zbrani Jugoslovani K 200 — Za Jugoslovana. Žu.darš č A iton. Stari leg prt Kočevju K 13 50; Neimen >van K 10—. Iz Celja ni iiamo noben h novic, ampak je vse pri sta t m. K, stopiš s kolodvora, te objame B sma ck-p atz, in namesto Cesar Kaiolove imamo K-cer W ihvlm-tra>se. S ove ske zastave so v nustu strogo piepovtda ie, zato pa razobešaio razni-itsch iu-egg i b raznih ckih >iovesnosiih fran^fiirieic.- in pa rsj-hovske, kaKor n. p mestni m in, ni ima ti dve o^oji pa še na cesarjev r<>j tni dan nobene cesarske. Grof C <1 y je dobil odlikovanje, ker nas je preskibel i vo jaš.io rekvizicijo, ki je tako skrbna, da bo naše ljudstvu kmalu brez vseh drtigih skrbi, imelo bo le še eno skrb: kako 'naj živrbr&f jedi. "Tu se smejemo nazoru: .da p lit'ka ne sme med^vojaštvo". Ali bi ne bilo b ljj, če bj pa politika ne ime.a več vojaštva, ko je militarizem najgVša in najbolj p' ganska oblika politike. — Vojska. Leto 1915 je bilo za nas najslabše, 1. 1916 se je ustalilo nekako ravnovesje med vojskujočima se skupinama, 1. 1917 smo bili pa mi v ospredju, vsaj na glavnih bojiščih. Ker je »Jugoslovan' začel izhajati iščle v pozni jeseni, smo si mislili, da bi bilo dobro podati njegovim citateljem pregled dogodkov celega leta. ObišČimo fronte in začnimo pri Kanalu. Na morju ni bilef pošebnih dogodkov Samo lov na par-nike, naiožene z žitdm. Če se v tej vojski ni človeštvo spozabilo, se sploh nikoli ni. Sedaj potapljajo, pa se že ustanavljajo družbe, kako bodo po vojski potopljeno blago spat iskale in dvigale! In s kakšnim trudom! Zahodna fronta je imela preje izraz bule ali močno zateklega lica. Nemci so šli nazaj in so bulo izpremenili v bolj ravno črto. Ta je ostala celo letp bistveno ista. Velika izprememba se je Da izvršila na jugoza-padni ali soški fronti. Enajst ofenziv je vodil Cadorna proti nam, pripravljal je dvanajsto, pa smo ga pnhiteli ter potisnili Italijane za Piave. Glavni zaključek za našo ožjo domovino je ta, da slovenska tla niso več bojišče, komij še ožje zaledje. Balkan je koncem 1. 1917 isti kot koncem 1. 1916. Tudi rumunsko bojišče je bilo pred enim letom skoro ono kot je danes. Pripravlja se na Balkanu spopad med Grško in Italijo. To bo eno najtežjih vprašanj pri sklepanju miru. Za Slovane je vsekakor dobro, če se Lah in Grk lasa ta. ■ Pred letom smo govorili še o egiptovski fronti. Angleži so to ime izpremenili in sedaj ji pravimo sirska fronta. Kajti s svojo ofenzivo so potisnili Turke ddeč na sever, sedaj so že od Jeruzalema naprej. Uspehe so imeli Angleži tudi v Arabiji, pred vsem pa v Mezopotamiji. Vkorakali so v Bagdad in operirajo proti Mosulu. Armenska fronta se ni izpremenila. Prehajamo preko Črnega m>rja na rumunsko-rusko frontoi Kerjenskij jei zapovedal ofenzivo proti nam. Ni se 'obnesla; nasprotno, započeli smo protinapad in izvili Rusom vse, kar je dobil Brusilov 1. 19»6. Celo preko Tarnopola smo prodrli. Na severu je navidezno Vladal mir, začetkom septembra so pa ne-nadoifia začeli. Nemci z operacijami proti Rigi, jo vzeli ter zastedli tudi otoke, ki zapitajo vhod v liški zaliv.' • Če bi' sklenillli z Rusi mir, bi ne operirali več na takozvahi n o t r a"n j i črti, ki ima veliko zase, pa: je-v Splošriem vendarle črta onega, ki se brani, prim. -Friderik II. in Napoleon pred bitko pri Lip-skem. Vsa moč bi bila zbrana ha zahodu, kjer bi se'«peracije notranje črte lah^o nadaljevale na način lokalmh napadbv. Mi kot' pacifisti želimo seveda, da bi -tudi tei- he bilo. ' " ' • •-.•, i-, •." •• •• ~ ; ' - Politika. Državni zbor se snid.e 15. januarja in ljudski za-stopn ki bodo g-vorili o mirovnih po?ajanjah. Vsi češKi poslanci obeh zbornic imajo za sv. Tri kralje v Pragi skupni posvetcivanie o stal šču češkega naroda do mirovn-h podajanj* v B estu L tovskem. Na .Ogrikern ustanavlja ministrski predsednik NV^ktrie "riovo vladno stranko .narod iih demokratov". M dž ri dobe nove i ravice in precej samo«.t>jno madž.rsko armado. Tudi n >va volilna reforma je taKa, da bo skrbna za S'rahovlado Madžafov. Najvažnejši d go 1ek zadrega časa je objava (23 dec 1.1) mirovn h točk med ru>kimi delegiti in • .dposl nci .os td jjjh dst^-. Ruski mirovni program obs g< 6 točk. Prva se ob ača proti nasilnemu združenju zmedenih pokrajin; druga z hteva obnovitev-p, jitične «amOvtojri"Sti narod ,v ki so v tej vojski izgubili svojo sam stalnost (B 1^'ja. S bi ja, Črna gota, .Rumuniia); tretja z n so biji; ^Mitično ■siinostojn', h ktt -n d živi h )čejo Drii>adra bti popolnoma prosto. Za-latnčena moia biti pop il'a neodvis lest pri oddaji g asov za vse prebivalstvo,, vštevši tud vseijence m b gunce. Četrta točka zahteva v mešan h p >k ajmah varstvo manišj i v posebnem zakonu, ki varuje samostojno nuodno ku'uro in avt>nomn> upravo; peta od l>nja v jno,. odšnodniuo. Z Scbn i škodo je treba povrniti ii posebnega sklada, v katerega vplačujejo bojuj če se dr-ža-e po razmerju. O kolonijah se sklepa na teme) u točke 1. do 4. — G uf Czernin je v menu .osrednjih držav vspreiei navedene točke za •podlago splušiiega .m ru če vse bojujoče države priznajo omenjene po g. je za temelj splošnega miiu P g ji morajo vse bojevnike ena^o pošteno in brez pridržka Vezati. G1 de p edin h točk pa je naglasil Czernin, da odklanjajo osrednje d>žave zahteve v tretji točki, ker se ne da mednarodno urediti vprašanja o državni pripadnosti narodnih skupin ki državno n i s u..s a m o St o j n e. To vprašanje na| reši -vsaka država zase ustavnim potom. In to velja' glede varstva narodnih m a n i š i n. Stvar st ji sedaj takole: G of Oemin in tovariši priznavajo pravico Samocdl čbe državam ne pa narodom. Osrednje dižive trtno, da -r v tem smislu, da se približajo — N mčiji; tudi ru,ki Poliaki da so se oHočili in scer za zvezo z Avsnijo, k ten misl>jo prikleniti novo pol^ko kraljt-stvo. Ruski zastopniki t mogii popolnoma svobodno in n« odvisno iziaviti. Ljudska še ni prišla do izr-za. zato zahtevajo. da se lm stvu zagotovi pros'0 glasovanje. Na Nemškem že raimišljajo; kako bi vendar ustregli odlogi ruski 73 .cvi Pogajanja aa splošen mir so bila prekinjena do 4. januvarj^ da ententa lahko zavzame svoje stališče k mirovnlin pogojem med Rusijo in osrednjimi državami, kolilror je mog iče razbrati iz glasov sovražnih dežel, se.ententa ne misli udeleževati mirovnih pogajanj v Brestu-Litovskem. Danes se bodo tedaj tam začeli pogajati pač o. -separatnem miru, ki bo rodil novo hitke na zapadnlh frontah. Vsa znamenja tudi kažejo, da se na Ruskem ne bo mogla dolgo vzdržati vlada židovskih boljševikov. Vojska se še ne bliža koncu, ker vsa dosedanja prizadevanja za mir še niso prežeta odkritosrčne pravičnosti do vseh narodov. Eni stojijo na stališču: »Meč je dal nam prav," drugi pa: Meč bo dal nam prav'" Sv. Oče ima popolnoma prav, če je v božičnem nagovoru izjavil, da sedanje zlo ne bo pri koncu, dokler se človeštvo ne bo prej vrnilo k Bogu. Vrniti pa se morajo najprej diplomati k — resnici in pravičnosti I Narodno gospodarstvo. Jugoslavija v Številkah. Med 1. 1900 iu 1910 se je izvršil v Avstriji sami preobrat med odstotki kmečkega in drugega prebivalstva. L. 1900 je bilo kmetov še 52,4"/0 vsega prebivalstva, 1. 1910 pa samo še 48"/0. HrvaŠke dežele ter B. H. so pa prejkoslej v pretežni večini agrarne. Navesti moremo le številke iz leta 1900, ker je naša statistika kljub raznim kongresom in statističnim banketom vendarle med zadnjimi na svetu. Na Štajerskem je bilo leta 1900 kmetov 58 "Z,, v rudarstvu in industriji zaposlenih 22, v prometu in trgovini 7, okoli 13 pa drugih. Za slov. Štajersko se izpremenita zlasti pm dve številki in pa zadnja — tu dosti uradništva. Številke za Koroško so do stotink ravnoist, samo da zadnja vrsta pri Slovencih sploh odpade, Kranjska: 70, 16, 4 in 10, torej predvsem kmetijstvo, slabo sta zastopana promet in trgovina. Primorska: 53, 20, 14 in 13; številka 14 se nam zdi prenizka; mora biti veliko tujcev, ki niso avstrij ki podaniki, torej v statistiki ne navedeni. Dalmacija: 84, 5, 4 in 7; kdo bi to pričakoval! Dežele ob morju in glavna številka je 4! Po našem mnenju sta dve tretini od 84 res v pravi rubriki, tretjo tretino pa moramo iskati med 4. Hrvaška: 82, 8, 3 in 7; to je bolj razumljivo, 3 nam pa ne dopade, B. H.: 88°/° kmetov in ostalih 12" o pa ni klasificiranih. Tako je pri nas s statistiko, se pa bahamo s kulturo. Poprečno so številke zadnje rubrike — javne službe, prosti poklici itd. — previsoke, Seveda jih v veliki meri predstavljajo tujci. Splošno vidimo daleč spredaj kmetijstvo, in to bo za dogledne čase tudi še ostalo. Da se le dvigne in bo dosti izvoza! Pogledati moramo, s čim je svet pokrit. Malo smo že enkrat povedali, danes naj podamo bolj natančne številke in sicer v tej le vrsti: Njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki, kakor t di planinski pašniki, goz.1, n plod .vin svet ud. Štaierska: 19%, l°/o, dober l°/0 12. 6, 6, 48!, 7; predvsem torej gozd, vendar moramo to številko za slovenski Štajer znatno skrč tt in zato povišati prvointretjo. Koroška: 14 malo, nič, 10 5. 17 44!, 9 itd Z >pet na prvem mestu gozd. Kranjska: 15 1, 1. 17, 16 1, 44!, 5 Spet gozd, a ni več isti kot zgoraj. Primorska :13, 2. 7!, 13, 28 2, 29, 6 Vinogradi stopajo v ospredje, gozd se umika. Dalmacija: 11, 3, nad 6! 1, 46', 30 3. Vinogradi ter pašniki; te pa navaia le naša statistika kot take, zelo optmid:čnn. Hrvaška: n|ive in vrtovi 33, vinogradi 1 vsa trava 25 gnz t 36, drugo 5 Torej pred vsem poljedelstvo: B H : 23. 1, travniki 8. pašniki vseh vrst 15, gozd 511 d ugo 2. Torej zopet gozd, predvsem h^stov, velika izprememba v primeri z našim igličjem. Č sar je na enem kraju premalo, tega je pa drugod več Vendar nas čaka ogromno dela, Kras nam bo dela' dosti pteglavice. Pa tem v kakem drugem članku. S čim je pa prva rubrika posejana? Tole vrsto imamo: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, krompir, drugo Štajersko: 16 odstotkov, 17, 5, 15, 9, 8, drugo. Prva je rž, na slov. Štaj. pa gotovo pšenica. Koroško: 10, 26, 6, 19, 5. 6, drugo. Predvsem rž in oves. Kranjsko: 18, 9, 7, 9, 9,15; pšenica in krompir. Goriška: 14, 2, 3, 5, 35, 11; koruza. Istra: 22, 3, 11, 4, 34, 13; pšenica in koruza. Dalmacija: 19, 15, 4, 29, 3; pšenica in koruza. Hrvaška: 23, 7, 6, 8, 31, 6; pšenica in koruza. Za B. H. nas statistiki? pusti na cedilu, vendar vemo vrsto: pšenica, ječmen, oves. Temu se bo gotovo vsak čudil, ker bo pričakoval prejšnjo vrsto : koruza, pšenica itd. Zalibože je pa kvantiteta živil v primeri s površino še veliko premajhna: Dočim pridelajo na Nemškem na ha do 2) stotov pšenice, na Češkem do 18, na Danskem celo do 26, jo je pri nas dosti manj, na Kranjskem n. pr. nekaj nad 7, na Primot-skem in v Dalmaciji pa celo samo 5'5. Tu nas čaka še posebno dosti dela. Naj se strokovnjaki javijo, kako to. Manj seveda že sami potrebujemo, ker smo zmernejši nego narodi severa, a to še ni dosti. Pro-ducirati moramo ne-le za lastno potrebo temveč tudi za izvoz. Hvala Bogu, da je dosti gozda in so možnosti eksporta najlažje: Sava in morje. Prihodnjič naj pa povemo, kaj redijo naši travniki in pašniki. Rojakom. Zadnjo številko nam je policija dV8a krat zaplenila in sicer drugič tako kasno, da je nismo mogli ponatisniti in poslati zunanjim naročnikom. Pritožbe glede nerednega dostavljanja lista se množe dan na dan. Uljudno prosimo svoje prijatelje, da nam natančno sporočijo vse nerednosti, ker v vsej stvari se mora skrivati nekaj drugega in - znali bomo nastopiti za red in pravico. Poglejte na glavo lista na prvi strani! Zvišati smo morali ceno posamezne številke na 20 vinarjev. Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti in pridobe še novih, ker s papirjem ne bomo v zadregi. Zaostali naročniki naj blagovolijo tako] poravnati lansko naročnino. Kdor noče več lista, naj ga takoj odpove, ker tudi nam ne tiskajo lista zastonj. Poštne položnice borao mogli priložiti šele kasneje. Oredništvo in upravnlštvo. S!ai ii totem se^Tauira 1917 u. K 290,01111.- Delniška glavnica 10.000 000 kron. Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, sedal v LJubljani, iv\ v Celju. 1 Kupuje in prodaja vse vrste Sprejema vloge na knjižice vrednostnih papirjev, fmamin tekoči račun proti ugodne- cira erarične dobave in dovo-===== mu obrestovan ju. = ljuje aprovizacijske kredite. 1» '»"■■■■■■■■I dranika Banka Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 Centrala: Trst. Podruinice: Dubrovnik — Dunaj Kotor Metkov« Opatija - Spljet Sibenik — Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257 SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 J° Vloge na tekoči in žiro ra^un proti najugodnejšemu ob-restovaniu. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. si. Me tiiM. razredne loterije. Mazila volni letnikom ■■anaB&BaaisatifliiiSBiaB*iaaaaBaaa*.Ma»aaBaaaae GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani - reglstrovana zadruga s omejeno zaveso. - ■ Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteijev, slamoreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolonljalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. ■ ' Zaloga: travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe. ............ ................ ■ ■ Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. ■ ■ ■1 ............1 ■ ' Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. I Za Mm Mo! | Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 velikimi risbami H. Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. Naročila sprejema: Katoliška bukvama v Ljubljani. ■ B Uradnikom, aktivnim vseh kategorij, profesorjem in učiteljem katerih neobiemenjena slufnina znaša najmanj K 2.300— na leto, dalje penzijonistom ki imajo vsaj K 1400"— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi živjenjsKfga zavarovanja, uroti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prtem mrstu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 letno amortizacijski' dobo VI SLAViJA *i m 11 ni. »-! Sprejmejo se tod, potniki za tivljensko zavarovan e s stalno plato in provizijo. t Njene poroštvene in reztrvne zaloge znašajo K 90 369.566 28. Za škode je izplačala v 48 le t h svojega obstanka K 160,278 154 41 — L tna zavarovalnina in postranska plačila so znašala K 13 820552 85. Iz navedenih številk je razvidno kako je z umnim gospodaistvom napredovala prva slovanska zavaio^almca, ki vsakomur drage volje služi z najugodnejšimi pogoji za zavarovanje v ra.nih oddelkih. Podrobna pojasn la daje brezplačno: Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani ki se slav. občinstvu najtopleje priporoča. Nadomestiino toaletno milo parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. ® kani ii Hran 40 vin. B ........■■■■■»■■•I.........................U, Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki v lil RUM, Sv. Petra cesta štev. 26. msm ulita 6. reglstr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zaključki Tiskovine xa šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, b ošur, muzikailj itd. Sfereofipija Litografija Nova Založba v Ljubljani ima v zalogi še nekaj knjižic lltiidrJlH Cena 2 K. a Naročilo na Novo Založbo v Ljubliani Izšel je VEDEŽ splošni žepni holed r z notezom za leto 1918 s splošno vsestransko zanimivo in praktično vsebino za vsakega civilista in vojaka; poleg tega poklanja .VEDEŽ" svojim čestitim odjemalcem in naročnikom, natančen in pregleden slovenski zemljevid i'alijansko-avstrijskeua bojišča, ki s»»g a od naš« Ljubljane do goriškega jezera ter od koroške meje do konca Istre. Cena v lični vezavi mu je K 1'20. VEDEŽ je odločil za leto 918 dvajset krasnih dobitkov, ki bodo izžrebani dne 31. marca 19 8. Natančnejši popi« v .VEDEŽU". .VEDEŽ" naroča se v za ožni knjigarni J. Stoka, Trst, ulica Mo-lino Piecolo 19. Kdor jih naroči lo, dobi II. po vrhu Da se prihranijo ra/.merno previsoki 8trošk; po povzetju, naj izvolijo p. n. naročniki pridejati (tudi v /.namkah poleg cene K 1 '20 še 10 v za poštn no. Večja naročila se pošiljajo po povzeiju. Preproda jalci dobijo 5o/0 popusta. |§si£a m ffi K3 s ■ ra hh hhi| I Za prešanico j I od jabolk I | in hrušk j bodisi svežo ali suho g zamenjuje tikorijo j 8 Kolinska tovarna I | kavnih primesi | ^ v Ljubljani. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.