Ivan Knific: Od Save do Bospora.                                                      469
muharrem; najvažnejši pa je ramazan, deveti mesec v letu. Ta mesec se Turki postijo, in sicer strogo postijo. Od solnčnega vzhoda pa do zahoda ne smejo užiti nobene stvari; še vode ne smejo piti in tobaka ne kaditi. In Turki zelo natančno opravljajo to svojo dolžnost, tako, da daleč osra-mote nas, neverne gjavre. Ker se turško novoleto vedno izpreminja, pride ramazan lahko na vsak letni čas. Pač mora biti težko, n. pr. ob največji vročini cel dan se zdržati vode in kave.
Carigrad: Tu r š k a  brivnica   na  ulici.
Ob ramazanu je vse narobe; Turki podnevi spe, ponoči pa jedo in pijo. Nestrpno čakajo zvečer, da jih mujezin pokliče k večerni molitvi. Vse minarete razsvetle; v mo-šejah prižgd vse svetilnice, in teh je brez števila. Bajnokrasna je, kakor pravijo, ta razsvetljava. Celo noč so moslimi na nogah; jed6 in pijo še enkrat toliko kot po navadi. Za svoj post se bogato odškodujejo. Ko pa začno petelini peti, ležejo k počitku.
Najvažnejši dan je 27. dan ramazana, turška „sveta noč". To noč se (po izlamu) gode največji čudeži; molitev, ki jo opraviš to noč, pred Allahom največ velja. Saj je to noč Mohamed z nebes prejel koran, turško
sv. pismo. — Ko mine ramazan, praznujejo Turki prve tri dni desetega meseca svoj največji praznik: bajram.
Gotovo vam je tudi znano, da Turki ne štejejo po naši krščanski Dionizijevi eri, marveč po arabski „hedžri". Ta mohamedanska štetev se pričenja s 16. julijem 1. 622. po Kr., to je onega dne, ko jo je Allahov prerok iz Meke brisal proti Medini1). Ne vem, je-li Mohamed res tako strašansko tekel ali kali, da bi bilo to njegovo, ne baš viteško delo mejnik med starim in novim vekom. Dejstvo
je to, da Turki štejejo po hedžri.
Katero leto imajo Turki letos, to je leta 1902.? Preprost človek, ki ne misli veliko, bi 622 odštel od 1902 in bi tako dobil letnico 1280. To pa bi storil samo
preprost človek.
Kar nas je učenih
in   prebrisanih,   bi
pa sešteli vse dneve
od    16.   julija   622
do današnjega dne,
bi delili celo svoto
s   354 in  bi dobili
letnico 1320, pravo
turško letnico. Dne
9. aprila t.l.so Turki
baš  praznovali  svoje  novoleto   1320.  No,
sčasoma se bodo morali tudi Turki privaditi
našega štetja.
XXXIV.
Zahajal sem v katoliško cerkev S a n Pietro. Ta cerkev stoji v Galati, v ulici „Peršembe bazar", ki vodi proti Galajtskemu stolpu. Cerkev upravljajo oo. dominikani; seveda nosijo bele halje in brade; saj so v Orientu bradati vsi duhovniki, svetni in redovni. Sicer pa menda svetnih duhovnikov v Carigradu ni; pač pa je mnogo redovnikov: dominikanov, frančiškanov, kapucinov,
J) Hedžra = beg.