Kaj moramo vedeti
o davkih	stm« 3
LETO XLIV, ŠT. 3
Ptuj, 17. januarja 1991
CENA 7 DINARJEV
Ptujski grad
podpiraj'o
če ste se minule dni z mostu ozrli na naš prelepi in beli ptujski grad, ste zagotovo opazili tik
pod obzidjem nekaj nenavadnih obrisov. To so opaži in leseni transporti, prek katerih bodo spuš-
čali beton za novi podporni zid tik pod obzidjem gradu. Dela izvajajo ptujski Komunalci, zvedeli
pa smo tudi, da gradijo novi podporni zid predvsem zaradi tega, ker se je skalovje iz delno podpr-
tega grajskega hriba že pričelo nevarno rušiti na hiše pod sabo. Torej gre le za nekakšna kozmeti-
čna dela; želimo le. da bi pomagalo!
Foto: M. Ozmec
BILI SMO V SLOVENSKI SKUPŠČINI
Kje so meje blebetanja?
Dvoma o tem. da bodo morale jugoslovanske republike vsaka na s\ojo
pot^ samostojnosti in merjenja svoje gospodarske (ne)moa z razvitimi, ni
več. Vprašanje je le, ali bodo to počele na vekomaj sprte zaradi nepravil-
ne in nepravične zapuščinske razprave in delitve aH pa se bodo lahko po-
svetile same sebi z občutkom, da so se vendarle dostojno poslovile od
preživele tvorbe in bodo ohranile znosne odnose, če že ne medsebojnega
spoštovanja in čistih računov.
V slovenski skupščini smo v
petek na njenem izrednem zase-
danju lahko slišali dvoje popol-
noma nasprotnih stališč. Prvo,
da je potrebno takoj pretrgati ve-
zi z jugoslovansko federacijo in
da bi pravzaprav slovenska vlada
morala to storiti že zdavnaj. Ta-
ko je na primer srbski rop stole-
tja ne bi smel presenetiti. In dru-
go, ki je značilno predvsem za
slovenske socialiste, češ da se
slovenska vlada ni dovolj pogo-
varjala v Beogradu, da ni" poslu-
šala ljudi, ki imajo v beograjskih
krogih izkušnje, še več - da jih
je nekako ignorirala in zaradi te-
ga tudi nima še čistih računov z
drugimi republiškimi vodstvi.
Vprašanje je, ali je mogoče od
.l^ugoslovanskega vrha sploh še
kaj pričakovati. Vsekakor pa vsaj
plebiscit slovensko vlado zavezu-
.)e na spremenjen tempo spreje-
manja zakonov, ki pomenijo do-
končno slovo od Jugoslavije, in
srbski- vdor v monetarni sistem
ga je samo še pospešil.
Skupščina je po celodnevnem
zasedanju, ki se je opazovalcu
prav lahko zazdelo dolgovezno,
doslednemu demokratu pa ko-
rektno, saj so govorili vsi, ki so
to želeli, ne glede na to. ali so
"Tleh kaj bistvenega dodati, le
naložila slovenski vladi nekaj
konkretnih oklepov, ki jih je na
nek način že vseboval vladni me-
morandum, ki ga je zjutraj pred-
stavil Lojze ['eterle. Predvsem so
to priprava zakona o Narodni
banki Slovenije kot emisijski
banki, upravljanje s carinskimi
dajatvami in prometnimi davki,
povrh pa še pooblastilo, da lah-
ko v zvezni proračun plačuje le
za jasno definirane storitve zvez-
nih organov in vojske, če brez
njih že ne gre. V tem primeru
mora zahtevati natančne predra-
čune, da denarja ne bi metalii^v
večno prazno malho. Pomembno
pa je tudi naročilo vladi, naj pri-
pravi slovenski protinllacijski
program, program socialne poli-
tike, na zvezni ravni pa doseže
kolikor mogoče pravično zapu-
ščinsko razpravo. Vlada ima to-
rej do 23. januarja polne roke de-
la in najbrž bo takrat predložila
zakone, ki jih bomo lahko poi-
menovali odcepitveni.
Naj k povedanemu dodam še
misel o petkovem zasedanju slo-
venskega parlamenta. Njen pred-
sednik dr. France Bučar je na-
mreč moral kar nekajkrat razla-
gati, zakaj jo je na hitro sklical.
Nanj so namreč z vseh strani le-
teli očitki, češ da vlada vsa poo-
blastila za omenjene korake že
ima in zasedanje ni bilo potreb-
no, po drugi strani pa očitek, da
zaradi pomanjkanja konkretnih
ukrepov skupščina ne more dati
vladi vnaprejšnje privolitve \
karkoli in da vlada že za sedanje
poteze ni imela bianco menice. S
te strani tudi zahteva, da vlada
svojo podrobno taktiko in ukre-
pe še bolj podredi volji parla-
menta. Obe vrsti očitkov imata
najbrž dovolj trdne osno.e zato
se je predsedniku skupščine zde-
lo smiselno, da bi posamezne
stranke svoje predloge in kritike
zbrale v besedilu, ki bi ga pred-
stavil zgolj en predstavnik, s tem
bi delo skupščine olajšali.
Tega dogovora se poslanci ni-
so držali in so kar tekmovali,
kdo bo povedal kaj bolj srhljive-
ga in ga bodo magnetofoni, ka-
mere in fotografski aparati zabe-
ležili, volilci pa mu morda prite-
gnili . . . Srhljivi govori, ki smo
jih poslušali ves dan, lahko po-
menijo dvoje: da je vse rešeno že
s tem, če dovolj na široko razla-
gamo, ali pa da govorimo zato,
da ne bi prišle na čisto vse pote-
ze vlade.
I'arlamentarna kultura ostaja
še neobdelana lekcija v učbeni-
kih razvitega parlamentarnega
sistema . . .
d. I.
ZBOR ZDRUŽENJA
SLOVENSKIH
JETNIKOV
Za splošno
reha-
bilitacijo
Med številnimi združenji je
pred kratkim nastalo tudi Zdru-
ženje slovenskih jetnikov in pre-
ganjancev jugoboljševizma.
Združenje si prizadeva za splg-
šno rehabilitacijo, odpravo vseh
krivic, storjenih žrtvam jugobolj-
ševizma, kar je po mnenju njego-
vih članov lahko edina trdna
podlaga za nujno potrebno soži-
tje med vsemi Slovenci.
To združenje vabi svoje člane,
medvojne in povojne jetnike ter
svojce pokončanih in umrlih je-
tnikov na svoj letni zbor. Ta bo v
soboto, 19. januarja, ob K), uri v
C ankarjevem domu. Predsednik
društva je Radovan Hrast, člane
pa ima po vsej Sloveniji, v za-
mejstvu in tujini.
d. I.
Pomoč je še potrebna
Predstavniki slovenske Karitas so prejšnji petek obiskali ljudi na
od poplav prizadetih območjih \ l.učah, Ljubnem in Nazarju ter raz-
delili denarno pomoč, ki so jo zbrali v svojih centrih v Kopru, Lju-
bljani in Mariboru. Oškodovanci oziroma ljudje, potrebni pomoči, so
prejeli od 40.()()() do 140.()()() dinarjev, skupni znesek pa je bil kar
8.2()().()()() dinarjev.
Slovenska Karitas in prejemniki pomoči se zahvaljujemo vsem,
ki so darovali pomoč. Ob ogledu prizadetih krajev no tudi ugotovili,
da je pomoč še potrebna!	i k
^UVODNIK	^
Ponos s priokusom
Po dolgem času smo bili znova ponosni na našo smucarijo,
njen lepši oziroma ženski del. Na treh tekmah svetovnega pokala v
Kranjski Gori za zlate lisice (prireditev so namreč zaradi pomanj-
kanja sneffa iz Maribora preselili na Gorenjsko)-sla bili Nataša Bo-
ka! in Veronika Šareč po dvakrat na stopničkah za najboljše, Kat-
juša Pitšnik pa dvakrat med petnajstimi najboljšimi. Vrh pa Je bil
dosežen s sobotno zma^o Hokalove v slalomu, kar Je njena prva
zmaga v svetovnem pokalu po letih trdega dela in številnih pavzira-
njih zaradi poškodb. Skratka, naše smučarke so zaznamovale kar
tri tekme svetovnega pokala. Kaj hočemo še boljšega in lepšega!
Pa vendar Je večini, ki smo spremljali tekme prek televizije,
verjetno tudi vsem v Kranjski Gori ali pa bralcem časopisov in po-
slušalcem radijskih prenosov ostal bolj ali manj grenak priokus. Iz-
jemne rezultate so namreč naša dekleta dosegla na Japonskih in
' avstrijskih smučeh! Na stopničkah ni bilo niti enih elank! Če hi šlo
za smuči slabše kakovosti, potem bi mi lahko očitali preveč senti-
mentalnosti za Jirmo, ki Jo vsaj tako Je razbrati prepuščamo
propadu. Pri nekoliko bolj pozornem spremlj^iju smučarije lahko
ugotovite, da s smučmi Elan vozijo nekateri švedski in norveški tek-
movalci in tekmovalke ter Armin Bittiur iz Zvezne republike Nem-
čije - res pa nihče iz ožjega svetovnega vrha. Vendar to ni zaradi
preslabe kakovosti, temveč zaradi pomanjkanja denarja, saj ti tek-
movalci niso zastonj (to so izjavili najboljši Norvežani!). Pri smu-
čarskih skokih Je to urejeno s smučmi Slovenija Elan. pri alpskem
pa ne. Tega si Slovenija ni smela privoščiti, ne glede na v.vf napake
ali celo kriminal v Elanu! Svetovno znan in uveljavljen znak ter
smuči iz Slovenije niso nič krivi, krivi so ljudje. Namesto ljudi smo
umaknili slovenski ponos — vsaj tako Je videti — celo pri naših
. smučarkah in .smučarjih.	Ludvik Kotar
Dan odprtih vrat na
transfuzijskem oddelku
Ptujsko zdravstvo ne glede na
vse težave (denarne in druge) ne
želi zaostajati za drugimi. Te dni
se novega dosežka veselijo v bol-
nišnici — na transfuzijskem od-
delku, kjer vpeljujejo informacij-
ski sistem, podprt z računalni-
kom. Kot je povedala dr. Jožica
Vrečko, specialistka transfuziolo-
gije, je ptujski transfuziološki
oddelek prvi v Sloveniji, ki je
pod strokovnim nadzorom Zavo-
da za transfuzijo krvi v Ljubljani
vpeljal računalniško obdelavo
vseh strokovnih in statističnih
podatkov za potrebe krvodajal-
cev in bolnikov.
Programsko opremo so izdela-
li strokovnjaki Zavoda za trans-
fuzijo krvi Ljubljana. Ta je za
zdaj vzorčna ustanova v Jugosla-
viji glede popolnosti delovanja
računalniško podprtega informa-
cijskega sistema. Potrebne apara-
te za delovanje je bolnišnici do-
bavil »Mikrohit« Ljubljana, kjer
je vodja prodajne službe Ptujčan
Jože Lacko.
V	ponedeljek, 21. januarja, bo
na trans''uzijskem oddelku Dan
odprtih vrat za zdravstvene, stro-
ko\ ne in druge delavce, pričaku-
jejo pa še krvodajalce, organiza-
torje krvodajalskih akcij in pred-
stavnike Rdečega križa. »V živo«
si bodo lahko ogledali delovanje
novega sistema. »Dan odprtih
vrat« bodo pričeli ob 9., končali
pa ob 14. uri.
V	sredo, 23. januarja, bodo po-
dobno predstavitev izvedli za
specialiste transfuziologe iz cele
Slovenije. Povabili pa so tudi do-
bavitelje programske opreme in
aparatur.
MG
ZAKAJ JE DRAVA ZELENA
Zeleno še ne pomeni
čisto
Kot kaže, je konec ugibanj, zakaj je Drava pred novim letom do-
bila močno zeleno barvo. Apno se iz neke avstrijske tovarne ni izlilo v
Dravo, kot so nekateri sklepali, za zeleno barvo pa ni v celoti zaslu-
žno zapiranje tovarn celuloze in papirja v Avstriji, čeprav je Drava za-
radi tega nekoliko čistejša. Še najmanj je vzrok seveda v tem, da bi
morda v Mariboru uredili čistilne naprave. Vzrok je, kakor so ugoto-
vili v biološki analizi vode, na kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Lju-
bljani in po kemični analizi v mariborskem Zavodu za zdravstveno
varstvo v Mariboru, ta, da so se v Dravi naselile tudi zelene nitaste in
kokalne alge. F^ospešeno razmnoževanje teh alg povzročajo nizke
temperature, nenadne temperaturne spremembe, krajši dnevi — vse
to pa zmanjša intenzivnost in količino svetlobe v fotoperiodi. Te alge
so v vodi že nekaj časa, vendar to ne pomeni, daje Drava čistejša. Ke-
mijske raziskave niso pokazale bistvenih sprememb na boljše. Drava
je do Maribora še vedno v drugem kakovostnem razredu, za Maribo-
rom pa v tretjem.	a i
Zdravilišče Ptujske toplice in
(jostinstvo Haloški biser poslu-
jeta od prvega januarja letos pod
skupno streho in z novim ime-
nom: Turizem in gostinstvo.
Znotraj turistično-gostinske de-
javnosti obstaja delitev na dva
dela: zdraviliški, ki obsega fizio-
terapijo, bungalove, kopališče in
avtokamp, ter gostinski, v kate-
rem so gostinski lokali.
Odločitev za povezovanje je
bila sprejeta v lanskem letu, saj
organiziranost v okviru Kmetij-
skega kombinata, v katerem seje
več delov ukvarjalo z gostinsko
in turistično dejavnostjo, ni več
ustrezala danim razmeram. Vili
Cerovič, direktor Turizma in go-
stinstva, poudarja, da so s pove-
zavo pridobili na organizaciji, la-
žje bodo nastopali na trgu, se
uveljavljali v reklamnem in dru-
gih pogledih. Nekdanje ime Ha-
loški biser bo počasi izginilo.
Mnogi so prepričani, da je v zad-
njem času že pomenilo razvojno
coklo, saj v Haloškem biseru
po mnenju nekaterih niso
znali dobro delati. Za izboljšanje
poslovanja si prizadevajo že ne-
kaj let. Lani so izgubo znatno
zmanjšali.
Turizem in gostinstvo trenutno
zaposluje 176 delavcev. V zad-
njem času so veliko naredili pri
zmanjšanju zaposlenih. Nazad-
nje so pred mesecem dni osmim
zaposlenim dokupili leta. Nekaj
rezerve pa je še v strežbi, saj mo-
rajo zaradi sezonskega značaja
grajske restavracije delavce za-
poslovati celo leto. Razmišljajo
pa že o drugačnih rešitvah.
Razvoj bo tudi pod novim
imenom potekal tako, kot so na-
črtovali, ko so bili še »samostoj-
ni«. Načrti so pripravljeni in so v
predalih, saj ne vedo, kakšno
usodo bo njihovim obratom pri-
neslo uresničevanje Zakona o
denacionalizaciji. Uradno so ob-
jekti trenutno še njihovi.
Zunaj turizma in gostinstva pa
je še vedno del gostinsko-turisti-
čne dejavnosti Kmetijskega kom-
binata. Gre za del v Slovenskih
goricah Halozah.
MG
2 - DOMA IN PO SVETU
17, januar 1991 - TEDNIK
ElEKTROKOViNAR
Edino še stečaj?
Pisali smo že, da je 19. novembra Slu/ba družbenega knjigovodstva
ptujski Klektrokovinar predlagala /a uvedbo stečajnega postopka.
Odločitev o tem še ni padla, sedanji vršilec dolžnosti direktorja Klektro-
kovinarja Vlado Klobučar pa napoveduje prisilno poravnavo. Trenutno
dela le 15—20 delavcev, pa še med temi je nekaj takih, ki jih je Klektro-
kovinar »posodil« Dravi in C.radisu, saj opravljajo montažna dela v os-
novni šoli Juršinci, ► ptujski bodoči porodnišnici in » bloku » Kabelčji
vasi. ISJf delavcev je doma na čakanju. Osebnih dohodkov za november
še niso dobili, kaj šele za december. Neporavnanih obveznosti imajo za
IJ milijonov dinarjev. Prvega junija lani je to podjetje zapustila ekipa,
ki je bila imenovana s strani občine, nato je vodil do novembra firmo
Vlado Potočnik, ko so ga delavci odstavili, pa jo je prevzel Vlado Klobu-
čar. Trenutno ekipa, kije od strokovnjakov še ostala v podjetju, poskuša
rešiti, kar se rešiti da, delavce pa je zajelo nialodušje, češ bolje je čim-
prej dobiti 24 OD in se sprijazniti s stečajem ... Ali je res tako brezup-
O tem so razmišljali v našem
pogovoru trije delavci.
Boris Mavric, ki vodi komisijo
delavcev za pomoč sedanjemu
direktorju pri opravljanju dela,
ki mu ga je naložil zbor delav-
cev, ko je odstavil Vlada Poto-
čnika, takole razmišlja: »Vzroki
za takšen položaj so že precej
stari. Tudi SDK je v zadnjem po-
ročilu jasno povedala, da je bilo
poslovanje na več delih nepravil-
no. Veliko je bilo zlorab položa-
jev, zgrešenih poslovnih odloči-
tev, nestrokovnih pristopov in
malomarnosti. Posledice so sedaj
očitne in delavci si želijo čim-
prejšnjega konca. To pa pomeni,
da naj bi stečajni postopek priče-
li čimprej in naj se agonija kon-
ča. Pri tem gledajo skozi optiko
novega zakorta o delovnih raz-
merjih, po katerem je mogoče bi-
ti 2 leti doma in dobiti povprečje
OD, ki je sedaj še neprimerno vi-
šje, kot pa bo po novem. Primer-
jajo se pač z delavci, ki so v mno-
gih podjetjih že odpuščeni in so
doma. To se jim zdi bolje kot pa
sedaj, ko nismo dobili niti
novemrske plače. Menim, da je v
podjetju zelo kritično.«
Kateri so, po vašem mnenju, po-
glavitni razlogi za nastali polo-
žaj?
»Vsekakor so to: večletna
zgrešena poslovna politika, slabe
odločitve, megalomansko inve-
stiranje, nestrokovnost in kot
najpoglavitnejši — da podjetje
ni pravi čas razmišljalo o reorga-
nizaciji. To bi se moralo zgoditi
pred dvema letoma, po zakonu o
podjetjih. Bilo bi mnogo manj
boleče kot pozneje. Lahko bi na-
stala dve ali tri podjetja in bi mo-
goče krizno obdobje lažje pre-
brodili. Sedaj pa smo v bistvu
ostali nespremenjeni.«
Zakaj se niste preoblikovali?
»To bi morali vprašati prejšnje
vodilne. Vsekakor so ti imeli svo-
jo vizijo. Bilo je mnogo preven-
tivnih sanacijskih programov.
Vsi programi so kazali ugodno
sliko in dobro prihodnost. Nobe-
nega sanacijskega programa pa
nismo uresničili. Očitno je bilo
podjetje kadrovsko prešibko. To
je njegova rakasta rana. Pri vseh
razdružitvah in preoblikovanju
znotraj sistema PMI IMP smo
vedno potegnili najkrajšo. Naj-
več krivde je v samem podje-
tju . . .«
Dolžite za te zamujene prilož-
nosti enega prejšnjih direktorjev,
Karla Leskovarja?
»Ne bi mogel trditi, da je kri-
vec ravno on. Vsak direktor je
imel neko svojo obdobje. Vsak je
poskušal najbrž delati po svojih
najboljših močeh. Ne morem tr-
diti, da je namerno vodil firmo v
propad.«
Ste potemtakem odločnejše ko-
rake pričakovali od ekipe, ki jo je
imenoval izvršni svet pod vod-
stvom Toneta Ceha?
»Gotovo je bila njihova nalo-
ga, da storijo vse, kar se da. Vse-
kakor smo veliko pričakovali.
Kot kaže ocena SDK, ta komisi-
ja naloge ni opravila v celoti.
Moram pa priznati, da je v času
največje krize ekipa s pomočjo
Ivana Ciomilška delo tudi prido-
bila. TO je dejstvo, saj je on kot
zadolžen za komercialo s svojimi
poslovnimi zvezami k temu pri-
pomogel. Težko pa je oceniti pri-
spevek drugih članov te komisi-
je.«
Je mogoče določiti, kdo in kdaj
je naredil usodne napake?
»Takih usodnih korakov je bi-
lo več. Vsekakor pa napačne po-
slovne odločitve, prepočasno pri-
lagajanje tržnim razmeram, za-
muda pri prilagajanju novim raz-
meram . . . Danes imamo iste
proizvodne programe kot že
pred leti, isto število zaposlenih
slabšq izobrazbeno j>truktu_-
Kaj pa vpliv delavcev na vse to?
»Delavci v poslovanje nimajo
vpogleda in ne vpliva nanj. Niti
toliko ga nimajo, da bi lahko
odločali. Na koncu koncev so
vodilne ekipe plačane za to, da
vodijo firmo čim uspešneje. De-
lavski svet nima odločilnega
vpliva, nikoli ga ni imel. Kriznih
zborov smo delavci imeli veliko.
Toda ko smo videli prave podat-
ke o našem stanju in poslovanju
v preteklem letu, šele vidimo, da
so bili delavci upravičeno neza-
dovoljni. Delavcev ni zanimalo
ne kdo vodi podjetje ne kakŠHa
je poslovna politika; njih zani-
ma, kakšen je končni rezultat —
to je osebni dohodek.«
K pogovoru smo povabili tudi
računovodkinjo Magdo Košnik-
Sagadin.
Delavci veliko omenjate »prave
podatke o poslovanju«. Kaj s tem
mislite? Niste doslej poznali res-
ničnih podatkov o stanju podje-
tja?
»Na zborih, ki smo jih zadnje
čase imeli, podatki niso bili prav
prikazani. Pri vseh neplačanih
fakturah smo zmeraj vedeli za
manjši znesek, kot pa je bilo še
zapisano na virmanih v predalih.
Zmeraj smo poslušali, koliko bo-
mo pri posameznih delih zasluži-
li, na koncu, ko smo računali,
smo videli, da imamo skoraj na
vseh objektih, kjer smo delali, iz-
gubo.«
To so podatki za lansko leto. V
času katere ekipe je bilo tako?
»To velja za lansko leto. Na
zborih so se delavci pritoževali.
Imeli smo možnost dvigniti oseb-
ne dohodke, vendr so vodilni re-
kli, da glede na stanje v podjetju
to ni bilo mogoče. Vedno smo s
plačami zaostajali. To velja za
čas, ko je bila prejšnja ekipa na
čelu z Vladom Potočnikom. Vse
te podatke pa smo zvedeli šele
po njihovem odhodu.«
Kakšni so bili ves ta čas^ osebni
dohodki zaposlenih?
»Delavci so bili ves čas neza-
dovoljni. Prejemali so 60—70%
plač, značilnih za republiško
povprečje v gospodarstvu. Ves
čas smo zaostajali, vsaj zadnji
dve leti. Tudi regres ni bil v celo-
ti izplačan. Zaradi plač je tako
daleč prišlo. Sedaj delamo v
mrazu, ker nimamo niti za kurja-
vo. Delavci ne dobijo niti pre-
voznih stroškov niti denarja za
malico. Zelo težko je.«
Kaj pa izplačilo zadnjih plač?
»V novembru nismo dobili ni-
česar. Sedaj predvidevamo akon-
tacijo, vendar ni še nič točnega.
Za oktober pa je bil povprečen
OD 3 tisoč 305 dinarjev na de-
lavca.«
Tudi predsednika delavskega
sveta Bojana Ivanušo sem prosi-
la za izjavo. Bil je kratek: »Vod-
stvo je svoje poslovne poteze iz-
vrševalo, kot je menilo, da je
prav. Dejansko mi nismo imeli
vpliva. Za sedanje stanje je od-
govorno vodstvo iz zadnjih dveh
let oziroma tisto, ki je prišlo v
podjetje s strani občine pred le-
tom in pol. Zunanja komisija je
dobila vse pooblastilo od našega
delavskega sveta. Menimo, da
sedaj, ko imamo tu zapisnik
SDK, lahko jasno vidimo, da
njeno delo ni bilo uspešno. VVse
skupaj nas vodi v stečaj.«
Ali lahko k temu še kaj doda-
mo? Le malo je optimistov, ki
ocenjujejo, da bi bilo moč še kaj
rešiti. Na robu mesta, v industrij-
ski coni, životari za Delto Biro-
matiko in Olga Meglic še tretji
bolnik — Klektrokovinar. Na mo-
rem se znebiti občutka, da je po-
manjkanje finančnih strokovnja-
kov, sposobnih tehnologov, učin-
kovitih menagerjev stalnica, ki
kakor zli duh bdi nad našim me-
stom. .lih sploh ni bilo, jih je ta
kraj spodil ali pa še sploh niso
prišli?
D. Lukman
Kako smo gospodarili
v letu 1990
Industrija v občini Ptuj je bila
tudi v letu 1990 najmočnejše po-
dročje dela v gospodarstvu obči-
ne, saj kljub znižanju v struktur-
nem deležu bruto proizvoda ob-
čine, ki smo ga spremljali tudi v
tem letu, še vedno predstavlja
skoraj polovico ustvarjenih pri-
hodkov v gospodarstvu občine.
Žal pa v -industriji občine Ptuj
nastajajo tudi največje izgube in
blokade v gospodarstvu občine,
saj se razmerje med prihodki in
odhodki v industriji vse bolj krči
v škodo prihodkov. Tako je in-
dustrija občine ustvarila znatno
več izgube kot akumulacije, kar
je seveda ob startu v novo leto iz-
jemno kritično.
Čeprav je fizični obseg indu-
strijske proizvodnje, po oceni za
leto 1990, v primerjavi z letom
1989 padel »le« za 5 %, kar je
znatno manj kot v Republiki Slo-
veniji, pa to relativno še ugodno
razmerje žal ne vpliva tudi na
ekonomsko učinkovitost občin-
ske industrije. Ogromna sredstva
industrije so vezana na neplača-
ne prodane proizvode in storitve,
med katerimi je večina že zapad-
lih terjatev, pa tudi dubioze, med
katerimi je zelo visok odstotek
takih, ki jih, verjetno, industrija
ne bo mogla vnovčiti, predsta-
vljajo ob že tako veliki predkapi-
taliziranosti industrijskih podje-
tij skoraj nerešljiv ekonomski
problem večine industrijskih, pa
tudi drugih podjetij v občini.
Gospodarske blokade, pred-
vsem Republike Srbije, proti slo-
venskemu gospodarstvu so zelo
prizadele tudi ptujsko industrijo.
Tista podjetja, ki so bila tehnolo-
ško in po asortimanu usposoblje-
na za izvoz, so izpade možnosti
plasmaja v Jugoslaviji pač
usmerjale v izvoz.
Izvoz kot celota je v letu 1990
za 20% večji kot v letu 1989, na
konvertibilno tržišče pa je večji
celo za četrtino. Uvoz je pri tem
bil večji za 17 %, s konvertibilne-
ga področja pa celo le za 14%.
Tako je ptujska industrija še
zmeraj dober neto izvoznik, saj
je ptujsko gospodarstvo, pred-
vsem industrija, izvozila za 80%
več kot uvozila. Izvozni rezultati
pa žal niso dali ekonomskih
učinkov, ki bi jih v normalnih
ekonomskih razmerah pričako-
vali. Zaradi precenjenosti tečaja
dinarja, pa tudi zaradi nizkih
svetovnih cen predvsem alumini-
ja in tekstila neto izvoz ni popra-
vil ekonomskih izidov poslova-
nja industrijskih podjetij.
Po povedanem pač ni posebej
presenetljivo, da so se v indu-
strijskih podjetjih pojavljale
ogromne težave. Te so pripeljale
do dveh stečajev v občini. Real-
no gledano — po dodatni zao-
stritvi pogojev poslovanja, pred-
vsem denarno-posojilnih, pa tudi
po drugih makroekonomskih
ukrepih zvezne in republiške vla-
de, bo leto '91 za nekatera indu-
strijska podjetja, ki se v letu 1990
niso za to pripravljala, usodno.
Resignacija posameznih sredstev
podjetij in apatija vseh zaposle-
nih je najslabše, kar se lahko v
tem ekonomskem trenutku pri-
peti v podjetjih, saj taki kolektivi
prenehajo s prizadevanji in vidi-
jo edini izhod v stečaju in svojo
socialno varnost v zagotovljenih
osebnih prihodkih z Zavoda za
zaposlovanje. Ker pa je Zakon o
prisilni poravnavi, stečaju in li-
kvidaciji krut, postopek stečaja
pa dolg. delavci šele po nastopu
stečaja ugotavljajo zgrešenost
usmeritve v stečaj in v teku steča-
ja pričnejo razmišljati o breziz-
hodnosti svojega položaja. Naj-
večkrat potem zahtevajo pravico
do dela in socialno varnsot od iz-
vršnih svetov in skupščin občin,
te pa jim teh možnosti preprosto
niso v stanju zagotoviti. Zato me-
nim, da je boj za obstanek v pod-
jetju prioriteta, saj jih ob soglas-
nem prizadevanju vseh zaposle-
nih v nobenem podjetju ni malo.
Ce zaključim razmišljanje o
poslovanju industrijskih podjetij
v občini Ptuj, potem moram ugo-
toviti, da je stanje ob koncu
1990.	leta kritično. Čeprav me-
nim, da tudi vsaj v prvih mesecih
1991.	leta ekonomski položaj ne
bo boljši, pa sem trdno prepri-
čan, da bodo ukrepi republiške
vlade taki, da bodo podani pogo-
ji za izboljšanje. Predvsem Za-
kon o intervencijah v gospodar-
stvu in za našo občino pomem-
ben Zakon o spodbujanju razvo-
ja demografsko ogroženih obmo-
čij v Republiki Sloveniji dajeta
poslovodstvom možnosti za pri-
pravo programov, ki lahko bi-
stveno izboljšajo ekonomski po-
ložaj podjetij. Izvršni svet, pred-
sedstvo občine, pa tudi sekretari-
at za industrijo bodo tvorno pod-
pirali prizadevanja podjetij.
Sekretar
sekretariata za industrijo
in gradbeništvo
Boris HORVAT
TEŽAVE TUDI V MLEKARSTVU
Manjša prireja, zamuda pri plačilu
Kmetijska zadruga Ptuj, ki je s svojimi kmeto-
valci največji dobavitelj mleka ptujski mlekarni,
lani ni dosegla načrtovane prireje. Prireja, kije do-
segla okoli 13 milijonov litrov mleka, je tudi manj-
ša od predlanske. Razlogov za (sicer manjšij upad
prireje je več, nekaj pa je povsem očitnih. Se ved-
no je več kot 60 odstotkov takih kmetovalcev, ki
letno oddajo do šest tisoč litrov mleka in imajo v
povprečju le po štiri krave. Na takih kmetijah je
seveda težko dosegati dobre rezultate v prireji
mleka, saj gre za ekstenzivno živinorejo.
Sicer pa je bilo minulo leto v finančnem smislu
za prirejo mleka kar ugodno. Cena mleka je bila
vedno takšna, daje pokrivala stroške, inflacija pa
ni bila tolikšna, da bi jo sproti izničevala. Tudi
plačilo je bilo redno — 15. v mesecu za pretekli
mesec, čeprav so se pojavile likvidnostne težave in
mnoge mlekarne že niso zmogle rednih plačil.
V zadnjem času pa so tudi težave ptujske mle-
karne vse večje in na vidiku so težave pri izplačilu
mleka v pravem času. Skladišča mlekarne so polna
predvsem sirov. Za to je kriva manjša kupna moč
in uvoz sira po zelo nizkih cenah. Trgovina nered-
no plačuje komzumno mleko in druge izdelke, v
denarnih težavah je tudi mlekarna v Varaždinu, ki
je največji partner ptujske mlekarne. Delno lahko
kmetovalci sami pomagajo zmanjševati zalogo sira
v skladiščih mlekarne z nakupom sira livada v zbi-
ralnicah: naročila sprejemajo zbiralci mleka.
Tudi letos v tem času potekajo občni zbori mle-
karskih skupnosti. To je znova priložnost za pogo-
vor o težavah in uspehih ter dogovor za delo v na-
prej. In seveda za izobraževanje, ki je popestreno
z videofilmi. Glavna strokovna tema je letos krm-
ljenje krav molznic v zimskem in poletnem obdob-
ju, sestava krmnih obrokov, higienska prireja mle-
ka, težave strojne molže ter pridelovanje kakovo-
stne krme.
Še o ceni mleka: ta za januar še ni povssem do-
rečena, gotovo pa je, da od 1. januarja ni več pre-
mije, ki je znašala za v nižinskih območjih prireje-
no mleko 16, za liter mleka na območju z omejeni-
mi dejavniki pa 40 par. Ostane torej le osnovna ce-
na ter kompenzacija, vse skupaj pa bo na nivoju
decembrske cene, to je v povprečju 4,60 dinarja.
JB
Pričele so se razprodaje
10. januarja so se pričele raz-
prodaje izdelkov jesensko-zim-
ske konfekcije. Z novim datu-
mom so se slovenski trgovci pri-
bližali italijanskim in avstrij-
skim, ki že po tradiciji začnejo s
popustom prodajati kmalu po
novem letu. Za usklajene roke
razprodaj so se slovenski trgovci
dogovorili v sekciji za trgovino
pri Gospodarski zbornici Slove-
nije, ko so se pogovarjali o do-
brih poslovnih običajih pri se-
zonskih razprodajah. Novi da-
tum razprodaje športne konfek-
cije je 5. februar, poletne pa se
bodo pričele 20. julija.
Popuste so trgovci svobodno
formirali glede na svoje zmožno-
sti in poprejšnje vkalkuliranje. V
Mercatorju Izbiri Panoniji pro-
dajajo blago jesensko-zimske
konfekcije s 30- do 40-odstotnim
popustom, podobno je v Emoni-
Merkurju. Dobri poslovni običa-
ji tudi zavezujejo, da ima naj-
manj 25 odstotkov blaga najvišji,
40 odstotni popust.
Razprodaje bodo trajale štiri-
najst dni, po potrebi pa tudi še
kak teden dlje. V tretjem tednu
lahko trgovci blago še dodatno
znižajo. Franc Tom^nič, direktor
Mercatorja Izbire Panonije, je
povedal, daje bistvena novost le-
tošnjih razprodaj v tem, da se
odpravlja nelojalna konkurenca
med slovenskimi trgovci, saj za-
čenjajo in končujejo istočasno.
Kupci lahko blago s popustom
kupujejo na kredit oziroma obro-
čno odplačevanje, čeke, kreditne
kartice, skratka na skoraj vse
možne načine.
Na koncu lahko povemo, da
so sicer posezonske razprodaje
dobrodošle; kar zadeva cene in
drugo pa še dolgo ne bomo v Ev-
ropi. Blago s popustom je še
zmeraj dražje kot pri naših sose-
dih. Trgovci pravijo, da za tak-
šno stanje niso krivi sami: cene
se začnejo formirati že na polju.
Franca Tomaniča smo tudi
vprašali, kdaj bodo pri njih
uvedli podobno kartico, kot jo že
ima Emona-Merkur.
»Mercator kartico že ima,
Mercator Izbira Panonija jo uva-
ja z novim letom. Najprej jo bo-
mo zagotovili zaposlenim, zatem
drugim občanom. V Ljubljani jo
ti že imajo.
Uvedba kartice ni enostavna
zadeva; kartica je za zrele in po-
štene ljudi. V bistvu je to kredit
kupcem, ki pa mora biti v trenut-
ku dospetja terjatve solventen.
Cas med uporabo kartice in do-
spetjem terjatve je dovolj dolg,
da si kupec uredi svoje finance.
V denarju pa ta čas pomeni 6 od-
stotkov stroškov za trgovino. Ta
pričakuje protivrednost v zvesto-
bi in navezanosti kupca na svoje
trgovine.«
MG
Pojasnilo in opravičilo
V I. letošnji številki Tednika sem v sestavku Iščemo mandatarja
številka tri med drugim zapisal: »Krščanski demokrati so zahtevali,
da ministrstvo za šoFstvo. kulturo in druge družbene dejavnosti opra-
vlja še naprej njihov človek.«
Sporni sta besedi njihov človek. Gospa Kristina Šamperl-Purg, ki
opravlja omenjeno delo. namreč ni članica stranke SKD. Za funkcijo,
ki jo opravlja, jo je predlagal Kulturni forum. Demos pa jo je podprl.
V smislu podpore Demosa in torej tudi Krščanskih demokratov trdi-
tev v sestavku ni napačna, ker pa je povzročila kakšno nejasnost ali
napačno sklepanje, se zanjo opravičujem.	Jože Bračič
I.ITVA Dogodek, ki je za-
gotovo iskreno pretresel ves svet,
je krvav obračun sovjetske voj-
ske z ljudmi glavnega mesta Vil-
na. Po doslej znanih podatkih je
bilo 13. mrtvih in okoli 150 ra-
njenih. Vojska je zasedla tudi re-
publiško RTV. Gorbačov se izgo-
varja, da je vojska opravila ta kr-
vavi poseg na klic promoskovske
Komunistične partije, ki je obli-
kovala Komite narodne rešitve
na Litvo. Kaže, da je vojska raz-
pustila tudi litovski parlament.
Ruski predsednik Boris Jelcin,
znan nasprotnik CJorbačovovih
potez, je javno obsodil tako rav-
na r^.
SOMALIJA Spopadi med
vladnimi četami in uporniki
združenega somalskega kongresa
so dobesedno spodili iz somal-
ske prestolnice Mogadiš vse za-
hodne diplomatske predstavni-
ke. Do zadnjega so vztrajali le še
italijanski, pa tudi ti so se ta te-
den odločili zapustiti Somalijo.
Razmere so se tako zaostrile, da
jim ni videti konca. V spopadih
je bilo ranjenih več tujih diplo-
matov, granata upornikov je ubi-
la korejskega. Mogadiške bolniš-
nice so natrpane z ranjenci, fran-
coski zdravniki so bili prisiljeni
poiskati zatočišče na italijanski
ambasadi.
• • •
EVROPSKE PRESTOLNICE
— Ta mesta so te dni pretresale
večje demonstracije. Najprej
protivojne, nato solidarnostne z
Litvanci. Največji shod je bil v
Nemčiji, o večjih pa poročajo iz
Francije, Velike Britanije in Itali-
je. V več kot sto nemških mestih
je demonstriralo približno četrt
milijona prebivalcev. Tuintam je
zaradi nastopa ekstremnih orga-
nizacij posredovala policija.
• • •
MADŽARSKA - MadŽ^a^ska
vlada še ni dolgo, pa^sbVInjij^e
pričeli z zamenjavami. Nekaj mi-
nistrov so zamenjali pred mese-
cem, v ponedeljek pa so zame-
njali ministra za kmetijstvo, mi-
nistra za delo in dva ministra
brez listnice. Cilj zamenjav naj
bi bila večja strokovnost in učin-
kovitost vlade.
TIRANA - Albanske oblasti
so tudi uradno registrirale Fo-
rum za človekove pravice, ki ga
je 19. decembra ustanovila sku-
pina intelektualcev. To je viden
napredek albanskih oblasti v
smeri demokratizacije, saj so še
pred dobrim tednom zavrnile
prošnjo za registracijo te politi-
čne organizacije.
• • •
JOHANNESBLRG V Juž-
noafriški republiki se še naprej
krvavo spopadajo črnske politi-
čne in osvobodilne organizacije.
Pravzaprav manjše teroristične
skupine napadajo postojanke
Afriškega nacionalnega kongre-
sa in črnska naselja, kjer ima to
gibanje največ podpore. Zadnji
tak krvav napad so novinarji za-
beležili v Sebokengu v bližini Jo-
hannesburga. Pripadniki Stranke
svobode Inkata so ubili 37 in na-
padli 300 ljudi, ki so se zbrali na
pogrebu enega aktivistov Afri-
škega nacionalnega kongresa.
ZALIV — Ves svet je v pri-
čakovanju spopada v Zalivu,
predvsem napada ameriške in
zavezniške vojske na Kuvajt.
Do napada sicer do včeraj zju-
traj še ni prišlo, veliko pa svet
pričakuje od zasedanja OZN,
saj si skoraj ni mogoče predsta-
vljati, da bi se vojna v resnici
pričela. Američani sicer napo-
vedujejo, da bi Iračane v Ku-
vajtu lahko »prestrašili« z mo-
čnim tridnevnim totalnim na-
padom, ki bi povzročil predajo
Iračanov, ves svet pa nekako
čuti, da se Iračani ne bodo vda-
li, saj je njihova ideologija in
vojaška logika povsem nekaj
drugega in nepredvidljivega.
Tudi javno mnenje se vse bolj
nagiba k temu, da bi le posku-
šali ugotoviti, kaj je mogoče
storiti za Palestince in njihovo
življenje ob Izraelu. Ravno to
poudarja kot pogoj mirnih po-
gajanj tudi sam Husein.
TEDNIK - 17. januar 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Pojasnilo k odstopu predsednika
ptujskega DEMOS-a Branka Resnika
Takoj po odstopu Janeza Laha
smo imeli predstavniki SKD.
SKZ-LS in SDZ v Ptuju razgo-
vor, kjer smo se dogovorili, da
DEMOS ne ho ponovno predla-
gal mandatarja za sestavo nove
občinske vlade, saj ne želi biti
dežurni krivec za vse, kar se na
Ptuju, predvsem slabega, dogaja.
Hkrati smo se dogovorili, da bo-
mo novemu mandatarju predla-
gali, naj ohrani sedanjo zasedbo
izvršnega sveta, saj k delu posa-
meznih članov ni bilo pripomb.
Naslednji sestanek je bil 6. de-
cembra (manjkala je ŠKZ-LS, bi-
li pa so Zeleni Ptuja). Vsa stališ-
ča s prvega sestanka so bila po-
novno sprejeta in dopolnjena s
predlogom Zelenih, naj manda-
tar upošteva njihovo nezadovolj-
stvo z delom sekretarja za komu-
nalno, stanovanjsko in cestno
gospodarstvo in ga po možnosti
zamenja s sposobnejšim. Pred-
sedniku DEMOS-a Branku Res-
niku, ki je bil na obeh sestankih,
smo naložili, da bo naše predlo-
ge prenesel bodočemu mandatar-
ju in nas o poteku razgovora ob-
veščal. Vmes smo dobili novega
mandatarja. Predsednik SKD
Ptuj Ivan Jurkovič je predsedni-
ka poslanskega kluba DEMOS-a
večkrat vprašal, ali je do pogovo-
ra med predsednikom DEMO-
S-a in mandatarjem prišlo, pa ni
dobil jasnega odgovora.
Na posvetih s predsednikom
skupščine, kjer je mandatar
predstavil svoj koncept vlade in
ekipo, je bila vpričo Branka Res-
nika in z njegovim sodelovanjem
postavljena zahteva glede uved-
be ministra za kmetijstvo in zah-
teva do področja kulture, šolstva
in sociale.
Menimo, da iz teh dejstev ja-
sno izhaja, da se stranke DE-
MOS-a nismo dogovarjale mimo
njega.
Vse zahteve, ki so jih naši po-
slanci povedali na skupščini,
smo predstavili tudi na klubu po-
slancev pred samim zasedanjem
skupščine. Tudi tam je bil Bran-
ko Resnik in je lahko zahteve sli-
šal, slišal pa jih je tudi mandatar,
ki ga je na sejo povabil predsed-
nik DEMOS-a. Branko Resnik
ve, da mandatar niti na seji pred-
sedstva skupščine niti na klubu
poslancev DEMOS-a ni dal pre-
pričljivih odgovorov, zakaj je ta-
ko nujno, da v vladi ni nekoga,
ki je strokovnjak za kmetijstvo in
bi vodil tudi ta resor. Ni želel od-
govoriti, kaj bo v bodoče z resor-
ji, kdo in kako jih bo vodil v bo-
doče, in tudi ni povedal, ali bodo
novi člani izvršnega sveta delo
opravljali profesionalno ali ne-
profesionalno.
Na osnovi takšnega večinske-
ga mnenja vodstev strank in po-
slanskega kluba smo pričakovali,
da bo Branko Resnik kot pred-
sednik koalicije taka načela spre-
jel in jih podpiral, tudi če se z
njimi osebno ne strinja, ali pa da
bo v skupščini nevtralen.
Predsedniku kluba poslancev
pa smo predlagali, naj v imenu
DLAlOS-ovih poslancev na
skupščini pojasni vse zahteve
DEMOSA-a.
V odstopni izjavi Branko Res-
nik pravi, naj bi DEIMOS sodelo-
val z drugimi strankami v parla-
mentu, kot je v slovenskem ob
plebiscitu. To smo prvič izvedeli
sedaj iz njegove izjave, saj tega
kot predsednik DEMOS-a nikoli
ni prenesel vodstvu strank niti
predsedstvu DEMOS-a in niti
poslanskemu klubu. To pa ne
pomeni, da se o takšnem sodelo-
vanju ne bi mogli dogovoriti.
Iz vsega navedenega izhaja, da
kakšne posebne kampanje v zve-
zi z mandatarjem in njegovim
konceptom ni bilo potrebno or-
ganizirati, saj smo javno reagirali
na njegov predlog takoj, ko smo
uradno v skupščinskem gradivu
in na seji predsedstva skupščine
dobili njegov predlog. Kolikor
vemo, nihče v nastopu na pred-
sedstvu skupščine, klubu poslan-
cev in na skupščini ni nasproto-
val osebi, ki naj bi pokrivala po-
dročje gospodarstva. Mandatar
pa ni odgovoril, kdo naj bi vodil
kmetijski resor.
Ne razumemo pa stališča:
»Res pa je, da ni v domeni kme-
tovanja upravljanje države. Bo-
jim se, da so se dali gospodje
kmečki poslanci v zeleni režiji
zapeljati kardeljanski prevari, da
smo vsi sposobni za vse in da
lahko tudi o vsem odločamo . . .«
Poslanci menimo ravno obratno:
da vsi za vse niso sposobni in
smo ravno zaradi tega predlaga-
li, da naj za področje kmetijstva
v vladi odgovarja strokovnjak s
področja kmetijstva. Zahtevo
lahko utemeljimo tudi s tem, da
ptujsko kmetijstvo z davki plaču-
je v republiški proračun največ v
Sloveniji. Prav tako so kmečki
poslanci s to zahtevo sledili skle-
pu njihovega občnega zbora z
dne 21. 12. 1990. Kje naj po-
slanci izražajo svoja mnenja, če
ne v skupščini?
Ni nam tudi jasno, kdaj je DE-
MOS sporazumno ugotovil, daje
predlaganje Janeza Laha za
predsednika izvršnega sveta bila
politična napaka. Na prvem po-
govoru, ki ga je sklical prejšnji
predsednik izvršnega sveta s čla-
ni izvršnega sveta in predstavniki
strank, je predsednik Krščanskih
demokratov izrecno poudaril
osebno mnenje, da je bil gospod
Lah dežurni krivec za vse v ptuj-
PREJELI SMO • PREJELI SMO
ski občini samo zato, ker ga je
predlagal DEMOS, in da bi se
podobno zgodilo vsakomur, ki bi
ga ta koalicija predlagala za vo-
denje vlade. In temu mnenju ta-
krat nihče ni oporekal.
DE:M0S PTUJ:
SKZ-LS: Janez Žampa
SKD: Ivan Jurkovič
SDZ: Ivan Lovrenčič
ZELFINI PTUJA: Ivan Božičko
ču zamenjavali eni in isti ljudje,
pač po tistem, nikoli napisanem
pravilu: partijski funkcionar
občinar direktor in obratno.
Lanske prve demokratične vo-
litve so bile dolgo želena prilož-
nost, da se teh ljudi znebimo en-
krat za vselej. In bilo je tako!
Toda kaj smo dobili? Namesto
da bi poiskali delavoljne, stroko-
vno podkovane in zaupanja
vredne ljudi, so na površino iz-
■pismo »od daleč«-
Vojna v zalivu, posredovanje sovjetske voj-
ske v Livnu prav na pravoslavno staro leto 13. ja-
nuarja — skratka razmere kot nalašč, da »raz-
dremo« kakšno tudi pri nas. Sicer pa v Beogradu
še vedno odmeva srbski vdor v plačilni sistem ozi-
roma v primarno emisijo, kar utegne hiti tudi te-
ma današnje druge seje večstrankarskega srb-
skega parlamenta. Opozicija napoveduje, da ne
ho sodelovala v vladi, saj hi služila le kot prive-
sek oziroma okras »botrovskemu« sistemu v Sr-
biji. Kako namreč drugače razložiti poteze, kijih
vleče stara — nova oblast ne samo znotraj svojega fevda, temveč
tudi na federalnem nivoju. Do takrat, ko bomo r Sloveniji sprejeli
ustavo in se dobro streznili od kraje stoletja, ko sije Srbija prisvoji-
la 1,4 milijarde dolarjev, bodo že zmanjkale devizne rezerve, ki so
po zadnjih podatkih samo še med 6 in 7 milijardami dolarjev.
Ce se prav spominjam, sem že pred dobrim letom v pismu od da-
leč predlagal popis imovine zvezne države, ki ho po srednjeveškem
pravilu ostala Srbiji, kot je na primer blago kmetov in trgovcev
ostalo na ozemlju jevdalca, če se je slučajno zlomil voz. Jugoslo-
vanski voz pa Je že zdavnaj krenil navzdol in tudi zgodovinske se-
anse na vrhu države ne morejo pripomoči, da bi ga znova sestavili
in vpregli v vajeti svetovnega kapitala. Jugoslovane čaka umiranje
na obroke - kakšna vojna neki gnitje luis čaka, hi lahko rekli. Na-
stradal ho namreč folk predvsem ob razpadanju Jinančnega siste-
ma. ker uvajanje nacionalnih valut vsaj za nekaj časa ne ho rešilo
problema.
Krivcev za izvirni greh v Jugoslaviji pravzaprav nima smisla
iskati, čeprav Srbija nosi velik del krivde za razpad celotnega siste-
ma z najhujšimi kršitvami, kot je recimo neplačevanje carin in dav-
kov v zvezni proračun, kar Je Srbija storila že dva meseca pred dru-
gimi, vendar Je panika nastala šele ob Sloveniji. Zanimivo Je tudi
odločanje v svetu guvernerjev, kjer zaradi srbskega ropa odvzamejo
" ^''^'^iite iz primarne emisije, in nasploh pristop k deviznemu tr-
žišču, čeprav Je Jasno, da takšne svinjarije v finančnem sistemu, kot
Jo Je naredila sama. ostali niso naredili.
Kaj torej narediti razen čakanja, da ho Srbija premeteno postr-
i'« denar, namenjen likvidnosti gospodarstva, kot tudi devi-
zne rezerve? Pravzaprav ni mogoče storiti ničesar, saj vse skupaj
dela po principu sile in moči kol vedno v politiki. In tako Je Jugosla-
vija še vedno odvisna od prosvelljenosli oziroma bizantizma srbske
oblasti, ki ho še nekaj časa terorizirala narode na Balkanu. Toda
to niso igre brez meja. saj recimo niso pripravljeni akterji do konca
zaostriti stvari, temveč kot že rečeno sledi umiranje na obro-
ke oh stalnih roparskih pohodih in krajah »občinskega« premože-
nja, kije pač najbližje Srbiji. Znani poznavalci napovedujejo kljub
vsemu bankrot srbskemu političnemu sistemu, toda sam ne bi še
enkrat tvegal napačnih napovedi, saj imajo totalitarni režimi svoje
zakonitosti.
\'!adimir Vodušek
Ptujski politični utrip
To, kar se dogaja na ptujNki
politični sceni od volitev do da-
nes, je milo rečeno politi-
čna farsa. Akterji te farse pa ka-
žejo vse bolj jasne obrise. Ali je
Ptuj res obsojen na politični
srednji vek?
Koliko let je bilo potrebnih,
da seje zaustavil neskončni poli-
tični vrtiljak, ko so se leta in leta
na ptujskem političnem prizoriš-
plavali posamezniki, ki so si
funkcije pridobili po svoji anga-
žiranosti v tej ali oni stranki (iz-
jeme so izvzete). Torej ljudje, ki
so se izkazali samo s tem, da so v
svoji (novi) stranki udrihali čim-
bolj po komunistih in nasploh
po ljudeh, ki so se jim tako ali
drugače nekoč zamerili. Skratka
odločilna za pridobitev funkcije
je bila strankarska pripadnost in
šele nato strokovnost.
Kako si namreč lahko razlaga-
mo, da poslanci v občinski skup-
ščini glasujejo drug proti druge-
mu, ne oziraje se na vsebino
predloga?
Kako si lahko razlagamo, da
je bil za predsednika izvršnega
sveta izbran človek, ki mu sve-
tost življenja predstavlja denar,
po možnosti s čim manj dela?
Ko pa mu kritični novinar našte-
je vse nepravilnosti, ki jih je za-
grešil v času svojega predsedni-
kovanja, pa mu ta odgovori z jo-
kavo-mazohističnim samogovo-
rom, da človek kar zardeva ob
prebiranju takšnih neumnosti, ne
da bi novinarju odgovoril na eno
samo zastavljeno vprašanje. Le
kdo ga je predlagal, le kdo ga je
izvolil?
Kako je mogoče, da nekdo mi-
sli, da se s tem, če je vse življenje
pasel krave, da naučiti politične
modrosti, jih vsiljevati drugim,
postati celo republiški poslanec
in javno pretiti, da bo obračunal
s tem in tem in s svojimi somiš-
ljeniki minirati celo novega man-
datarja vlade - kar tako, da se
ve?
Kam to vodi, vprašujem naše
strankarske prvake. Tudi med
njimi se že najdejo posamezniki,
ki so spregledali, da je rušiti
mnogo lažje kot graditi. In gradi-
ti bi morali nekaj novega-, ne-
kaj, za čimer bi staia večina ob-
čanov in kar bi dalo rezultate.
Zdi se mi, da bo do takrat treba
čakati novih volitev, do tedaj pa
bi morali ločiti zrno od plevela.
Danilo Starček, Hajdina
Kaj moramo že sedaj vedeti
o novi davčni zakonodaji
v Republiki Sloveniji je bila konec
leta 1990 sprejeta nova davčna zako-
nodaja, ki bo korenito posegla v naše
vsakdanje razmišljanje in ravnanje
glede davkov. To področje je prej
urejal Zakon o davkih občanov (ta še
ureja nekaj manjših davkov). Letoš-
nje leto se nasploh smatra kot pre-
hodno obdobje.
Zakon, ki ga je nadomestil, je uve-
del nov pojem dohodnino. To je obli-
ka sintetičnega davka, ki ga davko-
plačevalci plačujejo za preteklo leto.
Viri dohodnine so: osebni prejemki,
dohodki iz kmetijstva, dohodki iz de-
javnosti, dohodki iz kapitala, dohod-
ki iz premoženja in dohodki iz pre-
moženjskih pravic. Med letom se od
vseh virov plačujejo davki, ki predsta-
vljajo akontacijo dohodnine. Nov za-
kon ne pozna več plačila davka kot
davka in prispevkov; to pomeni, da
se med letom že plačani davki in pri-
spevki odštejejo od osnove za dohod-
nino.
Zavezanci za plačilo dohodnine so
osebe, Ici imajo stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji (rezidenti) ali pa
so v Republiki Slovenije prebivali ne-
pretrgano šest mesecev in so v tem ča-
su pridobivali enega izmed zgoraj na-
vedenih virov dohodnine.
Zakon priznava tudi olajšave, ki se
od osnove za dohodnino odštejejo.
Za prvega vzdrževanega družinskega
člana je ta olajšava 8 % povprečnega
letnega bruto osebnega dohodka. Za
vsakega nadaljnjega pa se poveča za
2 % (2 otroka — 18 %). Ce imamo štu-
denta, ki prebiva izven kraja stalnega
prebivališča, pa se olajšava poveča za
4 %. Za invalidne otroke je ta olajša-
va med 20 in 50 % glede na zmožnost
za delo.
Osnova za dohodnino se lahko
zmanjša še za 10%, če bomo lahko
dokumentirano dokazali (računi, po-
trdila . . .), da smo bili v bolnici, da
smo kupovali zdravila, šolske knjige,
šolnino in izobraževanje ob delu, dol-
goročno vrednostne papirje, sredstva,
ki jih vlagamo v gradnjo hiše ali reše-
vanje stranovanjskega problema.
Prav tako se upoštevajo sredstva, ki
smo jih plačali za samoprispevek, čla-
narino strankam, humanitarne, kul-
turne, ekološke in religiozne namene.
Invalidom s 100% telesno okvaro, ki
jim je bila priznana pravica do tuje
nege in pomoči, se od ( ^nove za do-
hodnino odšteje letni povprečni oseb-
ni dohodek, zavezancem po dopol-
njenem 65. letu starosti pa 8 % letne-
ga povprečnega osebnega dohodka.
Stopnje za dohodnino so med 10 %
(do 60.000,00 din) in 45% (nad
480.000,00 din letne osnove).
Zavezanci za plačilo odhodnine so
tudi upokojenci in občani, ki so ene-
ga izmed virov dohodnine pridobili v
tujini.
Dohodnina bo prvič odmerjena po
juniju 1992 za leto 1991 na osnovi
davčne napovedi, ki jo bo moral se-
stavljati vsak zavezanec sam.
Davek od osebnih pejemkov
Zavezanci za plačila davka od
osebnih pejemkov so prebivalci Re-
publike Slovenije, ki prejemajo: oseb-
ne dohodke iz delovnega razmerja,
pokojnino in prejemke, dosežene s
priložnostnim opravljanjem storitev.
Davek od osebnih prejemkov plačuje-
jo tudi fizične osebe, ki niso rezidenti
RS, če prejemajo osebne dohodke ali
plačila za storitve na teritoriju RS.
Osnova za davek od osebnih pre-
jemkov je: bruto osebni dohodek, na-
domestilo osebnega dohodka in drugi
prejemki iz delovnega razmerja, ra-
zen nadomestil materialnih stroškov,
ki nastanejo v zvezi z delom (potni
stroški . . .), nadalje osebni dohodki,
doseženi v tujini, v višini OD za ena-
ko delo pri nas, pokojnina, preraču-
nana na bruto s posebnim koeficien-
tom (pri družinskih pokojninah se os-
nova določi tako, da se seštejejo po-
kojnine vseh družinskih članov, ki jo
prejemajo).
Osnova za davek iz osebnih pre-
jemkov se zmanjša za 10 %, če ima za-
vezanec enep vzdrževanega družin-
skega člana, in za 15 %, če jih ima dva
ali več. V družini, ki ima dva vzdrže-
vana družinska člana, lahko na pri-
mer to olajšavo uveljavljata oče in
mati vsak za enega otroka, in to višini
10% za vsakega. V januarju bo po-
trebno dati izjave v delovnih organi-
zacijah, kdo in na kak način bo uve-
ljavljal tovrstno olajšavo. Izjave mora
pripraviti ustrezna služba, ki obraču-
nava osebne prejemke. Ta služba
nam bo sedaj preračunala naš neto
osebni dohodek na bruto tako, da ga
bo pomnožila s koeficientom 1,6223.
Stopnja obdavčitve je po stopniča-
sti progresivni lestvici naravnana na
80 % povprečnega osebnega dohodka
za predpretekli mesec v RS. Ce smo v
rangu do 80 %, smo obdavčeni po
stopnji 12 %, nad 80 % pa s stopnjami
med 22% in 30%. Na primer, da je
naš bruto OD višji, kot je 240% pov-
prečnega bruto osebnega dohodka za
predpretekli mesec; potem se davek
obračuna tako, da se 80% pop. OD
obdavči po stopnji 59 %, kar pa je
nad 240 % pop. OD, pa po stopnji
30 %. Ta sistem obdavčevanja pred-
stavlja odpravo krivic, ki bi nastale,
če bi imeli stopničasto lestvico (mejni
primeri pri prehodu iz enega v drugi
razred).
Stopnja davka na priložnostno
opravljeno storitev je 20 %.
Nekatere kategorije osebnih pre-
jemkov so oproščene plačila tega dav-
ka. Naštel bom le nekatere:
—	družbena priznanja, razne pri-
znavalnine, invalidnine udeležencem
vojne,
—	jubilejne nagrade, odpravnine,
enkratne denarne pomoči,
—	prejemki iz naslova socialnovar-
stvenih pomoči.
— štipendije in še nekateri drugi
prejemki.
Davek iz osebnih prejemkov obra-
čunava in plačuje za nas iplačevalec
teh prejemkov.
Od bruto OD bomo v tem prehod-
nem obdobju plačevali še prispevke
za pokojninsko in invalidsko zavaro-
vapie, zdravstveno zavarovanje in za
zaposlovanje ter občinski prispevek
za zdravstvo v skupni višini 23,30 %.
Prihodnjič o davku iz dejavnosti,
davku iz kmetijske dejavnosti in dru-
gih vrstah davkov.
Stanislav ZAVEC,
direktor Uprave za družbene
prihodke občine Ptuj
Čestitka
Pravijo, da še cel Januar lahko voščiš. Dovolite, da storim tudi
jaz tako. Vendar bi se najprej zahvalila predvsem šolaijem, ki so s
toliko spretnosti in umetelnosti oblikovali čestitke pod veščo roko
učiteljev, ki so dali domišljiji in svojim sposobnostim prosto pol, in
seveda vsem ravnateljem, ki vodijo in predstavljajo šole.
Hvala vam s področja kulture, športa, otroškega varstva, stro-
kovnim in drugim sodelavcem ter vsem poslovnim partnerjem. So-
delovanje med nami je bilo v teh 6 mesecih na zavidljivi ravni. Hva-
la za vse sodelovanje, za vse vzpodbude, za v.vi' nove ideje, za dobro
voljo.
Pred nami Je prehodno leto, naj se v tem času izkristalizirajo
ali pa zaenkrat kristalizirajo oz. kalijo naše osebnostne kvalitete,
naše znanje, naša skupna sposobnost sodelovanja, zastrte ambicije
spreminjanja zastarelih načinov dela. naj se izkristalizira ustvarjal-
nost. Ne smemo si dovoliti, da bi se smilili sami sebi: nihče nam ne
ho pomagal, če si sami ne bomo. In sposobno smo si, čeprav včasih
tega ne želimo niti priznati, ker hi to priznanje zahtevalo od nas
energije, več kvalitet, dela in več borbenosti.
V prihajajočem letu mi dovolite, da zaželim prav vsetn našim ob-
čanom. posebej pa še šolarjem, učiteljem, ravnateljem, vsem delav-
cem na področju kulture in otroškega varstva, športa, vsem razisko-
valcem. dosedanjim in prihodnjim, vsem duhovnikom in njihovim
predstojnikom uspehov, in kar Je najpomembnejše, resničnega mi-
ru. Ta čestitka naj velja tudi kot skromno nadomestilo tradicional-
nih ponovoletnih srečanj — le-te smo preložili na poletje, na čas ob-
činskega praznika.	»ministrica«
~a v-gojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo
Kristina SAM PERL PURG. prof zg.
4 — MORDA VAS ZANIMA
17. januar 1991 - TBPNIK
MILENA TURK
Življenje
lukarjev
(13. nadaljevanje)
Furmani so peljali po 3 ali 4
vreče luka zase, ostale pa za tiste,
ki niso imeli konj in voza; ti so
se na trg peljali z vlakom ali pa
so šli peš, kaka ženska pa se je
lahko peljala na vozu zraven
voznika. Okrog leta 1920 so za
prevoz ene vreče luka plačali dva
desetaka in prav toliko zase.
Okrog leta 1938 do 1940 je pre-
voz vreče luka stal 10 dinarjev,
prevoz osebe pa 5 dinarjev. Pre-
vozniki so lepo zaslužili. Vozili
so vsak teden enkrat, največ, ka-
dar so bili sejmi, in tja, kjer so
bili sejmi. V Radgoni je bil sejem
na leopoldovo — 15. novembra,
v Murski Soboti za miklavževo,
na cvetni petek pa v Ormožu. Ve-
liko so prodajali tudi »na kvatr-
no nedeljo« (prva nedelja v no-
vem letnem času — to je zadnji
teden pred božičem, drugi teden
po pustu, drugi teden po binko-
štih in zadnja nedelja v septem-
bru). Takrat so prodajali v Vid-
mu ob Ščavnici, pri sv. Trojici
(danes Gradišče), v Lenartu. Pro-
dajati so pričeli že v avgustu, naj-
prej tisti lukarji, ki so ostali brez
denarja. Prodajali so do aprila.
Cena luku se je najbolj dvignila
pozimi.
Ce so šli na tržnico z vozom,
so se odpravili že zgodaj •zjutraj,
in če so do večera prispeli v me-
sto, so prespali v kakšnem hlevu
— štali pri gostilni ali kar na vo-
zu, nekateri pri znancih, drugi na
tržnici, da so si zagotovili pro-
dajni prostor. Na »trži« so ostali
tudi po 5 dni. V soboto so po na-
vadi odšli domov, če pa niso vse-
ga prodali, so ostali in prodajali.
Nekateri lukarji pa so kljub te-
mu odrinili proti domu in so če-
bulo spravili v skladiščih ali pa
jo odpeljali nazaj domov. V nji-
hovem interesu je bilo, da gredo
čimprej domov, kajti čim dlje so
ostali, tem več stroškov so imeli.
Proti koncu prodaje so pogosto
pričeli spuščati ceno.
Lukarice, ki so tovorile čebulo
z vlakom ali avtobusom, so v me-
stu poklicale postreščka, ki jim je
vreče čebule peljal na tržnico; po
navadi je peljal trem ali štirim lu-
karicam skupaj po 200 do 300 kg
čebule. Na tržnici so jo hranile v
skladišču. Da bi si zagotovile
prodajno mesto, so jo pripeljale
na tržnico dan ali dva pred se-
manjim dnem. Do tega dne pa so
V Slovenskih Konjicah so
vzklikali: »Kiipte čebule!«, v
Gradcu pa: »Zvviebel!«
Kadar se je kupcem zdel luk
predrag in so se obotavljali ter
pogajali za ceno, so lukarice ta-
kole odgovorile: »Za liik je treba
trikrat orati, trikrat kopati, ga v
jo prodajale po hišah in na uli-
cah. Stojnina »štundrih« je
znašala 1940. leta 2 din za vrečo
luka. Do leta 1940 so se proda-
jalci luka na tržnicah držali sku-
paj, potem pa jih je bilo vedno
manj in so se razkropili. Stalni
prodajalci so lukarje večkrat pre-
ganjali, zato je bilo njihovo me-
sto na obrobju tržnice, kjer so
postavili svoje vozove ali vreče
luka, hodili sem ter tja in ponu-
jali luk.
Vence luka so obesili na vozo-
ve — okrasili so jih z lukom. Ti-
sti, ki vozov niso imeli, so jih dr-
žali v rokah ali jih obesili okrog
vratu. Večkrat se je zgodilo, da
so jim luk pokradli, če niso bili
dovolj pozorni.
Šele po drugi svetovni vojni so
imeli lukarji svoje stojnice. Na
tržnici v Celju, npr., kjer so v po-
vojnem obdobju največ prodaja-
li, so bile 50 m dolge mize in na
vsaki od njih ena vrsta povrtni-
ne.
Med lukaricami je vladala tudi
nevoščljivost — »faušija«, če je
katera prodala več kot druga ali
če je katera spustila ceno. Naj-
več je prodala tista, ki je imela
»dober jezik«. To pomeni, da je
morala pogosto in glasno vzkli-
kati, biti iznajdljiva in hkrati pri-
jazna. Nekaj načinov najpogo-
stejšega vzklikanja:
Marprug pelati, v gostilni pre-
spati in fukati dati, zato ga ne-
mrem za fale dati!« Znana je bi-
la tudi tale potegavščina: če je
kupec vprašal: »Po čem ga ima-
te?« je lukar odgovoril: Po sla-
mi, saj vidite!«
Nadaljevanje prihodnjič
Leseni voz, s kakršnim so prevažali luk.
Lukarice so si luk obesile okrog
vratu.
»Kiipte liika, kiipte liika!«
»Kiipte liika pri meni gospa,
'mam rdečega, belega, zdravega,
z njim vsaka ženica kuhati zna
za svojega možeka debelega!«
»Kiipte liika, 'mam lepega in
poceni!«
»Le postojte, postojte mi zdaj,
liik najlepši Je tU na prodaj!«
»Oj, mati, kaj me vprašujete,
kaj ogledujete in modrujete,
kar primte in vzemte Jih pet,
saj vam Jih dam po pet al 'deset!«
NASVETI ZA VSAK DAN
Ko za mizo smo
zbrani
Za lažjo odločitev, kaj in kako
skuhati, vam danes ponujam na-
slednji meni:
čebulna juha s sirovimi krutoni
pečena raca po burgundsko
dušeno zelje s šampanjcem
servietni cmok
smetanove omletke
Čebulna juha
Na olju prepražimo na drobne
kocke narezano slanino, čebulo,
paradižnikovo mezgo, prilijemo
vino, prevremo, zalijemo z juho,
solimo, popramo in počasi kuha-
mo 10 minut.
Za jušni vložek pripravimo si-
rove krutone. Belemu kruhu od-
stranimo skorjo, narežemo na
manjše rezme in naredimo toast,
po toastu podevamo rezine sira
in zapečemo, da se sir raztali po
kruhu. Preden juho serviramo, jo
potresemo z nasekljanim zelenim
peteršiljem ali drobnjakom.
Naredimo jo iz:
3 srednje velikih čebul
3	strokov česna
5 dag prekajene mesnate slani-
ne
1/2 dl olja
3/4 1 juhe
1/2 dl belega vina
1 čajne žličke paradižnikove
mezge
4	rezine belega kruha
5	dag polnomastnega sira
Pečena raca po burgundsko
Raco solimo in potresemo z
majaronom, damo v pekač, prili-
jemo vodo in pokrijemo. V peči-
ci jo pečemo 20 minut pri tempe-
raturi 180° C, jo obrnemo in na-
prej pečemo še pol ure. Nato po-
krov snamemo, odcedimo maš-
čobo, zalijemo z rdečim vinom in
jo pri temperaturi 220° C speče-
mo do konca. Pečeno raco vza-
memo iz pekača, jo premažemo z
mrzlo vodo in jo postavimo na-
zaj v pečico. Pri največji tempe-
raturi kratek čas pečemo, na
koncu pa jo še rahlo premažemo
z brinjevcem (raca dobi boljši
okus in zlatorjavo hrustljavo
skorjo). Vzamemo jo iz pekača.
Omako zgostimo z masleno koc-
ko (žlička moke — žlička masla),
po potrebi zalijemo z juho, po-
pramo in okus izboljšamo s che-
ryjem.
Za pripravo potrebujemo:
1 raco
sol
majaron
brinjevec
masleno kocko
1 1/2 dl rdečega vina
chery
Dušeno zelje s šampanjcem
Na račji maščobi karamelizira-
mo sladkor, dodamo narezano
sveže zelje, solimo, dodamo celi
poper in zalijemo s šampanjcem.
Dušimo toliko časa, da se zelje
zmehča, tekočina pa povre.
Naredili smo ga iz:
3/4 dl maščobe (račje)
50 dag svežega zelja
1 stekelnice šampanjca
soli
celega popra
Servietni cmok
Kuhanemu mleku dodamo
zdrob, sol, maslo,, pokrijemo in
pustimo 10 minut stati. Maso
zdrobimo z vilicami, ohladimo in
ji dodamo na kocke narezane
žemlje, jajca, muškatni orešček,
nasekljan zeleni peteršilj in pre-
mešamo. Maso oblikujemo v
štručko, zavijemo v platneno sar-
vieto, povežemo z vrvico in v sla-
nem kropu kuhamo 15 minut.
Kuhani smok odvijemo in nare-
žemo na rezine.
Za pripravo smo porabili:
3 jajca
3 žemlje
25 dag pšeničnega zdroba
1/2 1 mleka
sol
muškatni orešček
peteršilj
12,5 dag masla
Smetanove omletke
Kislo smetano, 3 rumenjake,
sol, med, mlete lešnike in moko
dobro premešamo. Iz beljakov
naredimo trd sneg in ga na rahlo
vmešamo v maso. Oblikujemo
omletke in jih na maslu ob zmer-
ni temperaturi na obeh straneh
spečemo. Ponudimo jih s sladko
smetano.
Naredili smo jih iz:
2,5 dl kisle smetane
15 dag moke
jajc
soli
2 jedilnih žlic meda
[ jedilne žlice mletih lešnikov
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspehov s kuhanjem.
V naslednji številki Tednika
boste spoznali nov prdlog meni-
ja in recepte za pripravo kosila
oziroma večerje pod geslom:
»KO ZA MIZO SMOZ BRA-
NI . . .«
Dušan Bombek
Tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata — turizem in gostinstvo
Ptuj
Dober Jen! Pišen v pondelek, 14. jenara. Zorana sen pogledna skoz
okno in vida tenko belo odejo. Sneg naletovle kak poletne mušice ali pa
obodi. Resen hi moga sneg zapadnoti, saj to neje nikak.šna zima. če je
tak toplo, ke tudi jaz, ki man že zlo store kosti, niti dugih got ne trehan
nosili. Pa .saj poznate tisti pregovor: V decembri in januari mušice v apri-
li sneg in rokavice. . . Tejko o zimi in vremeni.
Stejen cajtnge. poslušan radijo in gledan televizijo. Svet Je čista
zmešani z našimi domočimi razmerami vred. Provijo. da je vojna neizo-
gibna ton doli v Zalivi. Provijo, da je orožje priprovleno, Udje pa tudi. Jaz
pa si le mislin, da bode zmogala pamet in ne nora sila. Tudi pri nas. Jaz
sen si vojno že skusa in sije ne hi rad še enkrat. Kejko je vreden mir, niš-
če ne ve ceniti, dokič ne pride do nemirov. Tudi v družini je tak. Tudi mo-
ja Mica se obnoša kak agresor: vdrla je v moj denarni sistem, tak ke mi
Je s hranilne knižice zodje dinare odnesla. Te pa virti. če moreš. Nič ne
pomogajo prepričevonja, lepe in grde besede. Dinarov nega, saj Jih je za-
provla za družinske potrebe. Zdaj čokan na tisto revno kmečko penzijo
kak pes na kost.
Vidite, tak se mi godi na stara leta. Vse mi narobe gre ... Pa se za
vse to niti preveč ne sekiran, saj to itak nič ne pomoga. Z dobro vola je
treba težove napodati, ne pa z Jezo in sekiracijo. Če hi Jaz hija kokšni do-
moči ali pa svetovni politik, hi predlaga sprejetje tokšnih zakonov, ki li-
den sploh ne hi dovolili kregati in jeziti se. nič se Jokati, pač pa samo
smejati in dobre vole hiti. Vso orožje hi vniča in zahteva samo mir, mir in
še enkrat mir . . .
To Je pravljica, ki pa hi lahko resničnost bila. Tejko te naj bo za
gnes. Dobro se mejte in pridni hodite. Vas pozdrovlan in vam želin mirne
dneve in noči. Vaš (ne)mirni LUJZEK.
Epigrami
Menjava
Srbija naj
vse težko orožje ima.
A mi tanke
odračunamo od jugo-dolga:
Prognoza
Pred zgradbo OZN
bo kmalu manj zastav,
kot Jugoslavija imela b
mini držav!
Tlak
Ko počil bo
balkanski lonec,
evropske idilike
bo konec!
Kampanja
Srbski živelj
vsepovsod
zgradil bi rad
državni plot!
■ ;o K|
Anteju Markoviču	' ^
Njegov program za Kosovo
so specialci. tankovske kolone!
A narodno gospodarstvo
z monetarnim šušmarstvom d la Ante
potone!
Adolf Pušnik
V vrtu
Vremenske razmere v prvi po-
lovici letošnjega januarja niso
primerne za to obdobje, ko je ve-
čina žlahtnih drevnin v fazi zim-
skega mirovanja. Takšno toplo
vreme bo imelo za posledico po-
spešeno vegetacijo in prebujanje
rastlin iz faze zimskega mirova-
nja.
V OKRASNEM VRTU bo po-
trebno pospešiti rez okrasnih
drevnin in grimičevja pred sad-
nim drevjem in vinsko trto —
brajdami, ker že po naravi veči-
na žlahtnih okrasnih grmovnic
prične zgodaj vegetirati in cveteti
in bi jim s prepozno rezjo prej
povzročili škodo kot pa bujnost
in lep videz, zaradi česar jih tudi
gojimo. Poleg splošnih principov
rezi in oblikovanja grmovnic je
za rez okrasnega grmičevja, ki ga
gojimo predvsem zaradi cvetja,
potrebno upoštevati, na kakšnem
lesu tvorijo cvetne brste. Pri ne-
katerih vrstah, kot je forsytia, iva
in druge, je cvetni nastavek for-
miran na lanskih, enoletnih po-
ganjkih; večina okrasnih grmov-
nic tvori cvetne brste na dvole-
tnih poganjkih, pri nekaterih pa
je cvetni nastavek le na starem
lesu. Cvetnemu nastavku se mo-
ra prilagoditi način rezi in obli-
kovanja grmov. Pri večini vrst
okrasnega grmičevja je lahko lo-
čiti cvetne brste od listnih, saj so
ti, če so samostojni, bolje razviti,
pa tudi v sobrstju so cvetni pop-
ki večji in razvitejši od listnih.
Ločimo več vrst rezi in obliko-
vanja okrasnega grmičevja:
—	rez sadik ob sajenju: enole-
tni poganjek krajšamo na 4 do 5
dobro razvitih očes, iz katerih se
bodo nad koreninskim vratom
razvile ogrodne veje grma,
—	vzgojno rez opravimo pred-
vsem pri mladih rastlinah, da se
vzgoji posamezni vrsti značilna
oblika grma,
—	vzdrževalna rez, s katero
uravnavamo razmerje med prira-
stom in cvetnim nastavkom, kar
zlasti velja za grmovnice, ki cve-
to le na enoletnih poganjkih in
- rez na pomlajevanje, ki jo
opravimo na starejših izrojenih
grmovnicah in krošnjah ter gr-
movnicah, ki so že pretežno
obraščene le s starikavim lesom,
v katerih ni več prirastka lesa po-
mladka. Pri pomlajevanju veje
močno krajšamo, večino pa jih
izrežemo. Pustimo le toliko po-
ganjkov, da bo grm obdržal lepo
obliko in da bo rastlina primerno
ozelenela in s potrebno listno
površino tvorila dovolj asimila-
tov za novi prirastek.
V	SADNEM VRTU poljske
miši, zlasti pa voluharji v takem
vremenu, ko zemlja ne zmrzuje,
naredijo več škode kot v mrzlih
zimah. Glodalci si nenehoma
zbirajo hrano, a so jim v tem ča-
su na voljo le mlade korenine
sadnih rastlin. Zlo za sadjarja v
tem času je v tem, da od zunaj
niso opazni nobeni znaki, ki bi
opozarjali na navzočnost volu-
harja. Sadna rastlina je v fazi
zimskega mirovanja in na nad-
zemnem delu še ne kaže posledic
zaradi objedenih korenin (poleti
je to hitro venenje listja), pa tudi
značilnih krtin ni opaziti, ker je
povrhnjica — travna ruša, če-
prav v plitvejših plasteh, zmrzla.
Poglejmo od časa do časa v sa-
dovnjak in s sondo ali motiko
ugotovimo, ali so v drevesnem
kolobarju živi rovi. Ce jih odkri-
jemo, uporabimo katerega koli
od že znanih in preizkušenih na-
činov lova in uničevanja tega
najbolj zahrbtnega škodljivca v
sadovnjaku.
V	ZELENJAVNEM VRTU
kljub mili zimi še nimamo kaj
početi. Tudi za setev v zabojčke
za lastno pridelavo sadik je še
prezgodaj. Ce pa nameravamo
zelenjavnemu vrtu spremeniti lo-
kacijo, ga povečati ali opraviti
kakšna obnovitvena dela, je še
čas, da opravimo globoko obde-
lavo zemlje ali rigolanje, nasipa-
vanje, planiranje in podobna ze-
meljska dela.
Ker je januar čas za načrtova-
nje opravil v vrtu v naslednjem
letu, nam bo morda koristno slu-
žil normativ, koliko gred bomo
potrebovali. Pri intenzivni obde-
lavi lahko računamo, da bomo v
enem letu pridelali povprečno
2,5 kg zelenjave na kvadratnem
metru vrta. Na osebo potrebuje-
mo 50 do 80 kvadratnih metrov
zelenjavnega vrta, na katerem
pridelamo od 125 do 200 kg zele-
njave. Miran Glušič, ing. agr.
Okrasni grm pred rezjo na
TEDNIK - 17. januar 1991
NEKOČ IN DANES - 5
Kršitev predpisov o samoprispevku
Samoprispevek zdomcev
i)klepi o razpisu referenduma za izvedbo
samoprispevka KS Vitomarci, Žetale, Juršin-
ci, Cirkovce, Markovci, Majšperk, Gorišnica,
cirkulane, Dornava, Trnovska vas, t^ujska
Gora, Videm pri ftuju, Poienšak in Kidriče-
vo določajo, da bi v primeru uspešnega refe-
renduma morali plačevati samoprispevek do-
mači delavci, ki so na začasnem delu v tujini
- imenujmo jih zdomci. Po sklepih 8 KS
(Vitomarci, Žetale, Juršinci, Cirkovce, Maj-
šperk, Markovci, Trnovska vas, Rujska Go-
ra) naj bi zdomci plačevali samoprispevek v
enakem odstotku kot tukajšnji delavci, ven-
dar ne od dejanskega neto osebnega dohod-
ka, temveč le od povprečnega osebnega do-
hodka v Republiki Sloveniji. Po sklepih 8 KS
(Gorišnica, Cirkulane, Dornava, Videm pri
Ptuju, Poienšak, Kidričevo, Hajdina in Sto-
perce) pa naj bi zdomci plačevali enkrat let-
no v DEM določen znesek, preračunan v di-
narje.
Po mojem mnenju pa ni v skladu niti s I.
odst. 4. čl. ZS niti z omenjenim družbenim
dogovorom, če zdomci ne bi od svojih do-
hodkov plačevali enakih v dinarsko vrednost
preračunanih samoprispevkov kot tukaj za-
posleni oz. tukaj živeči občani. Zato v ome-
njenih sklepih za samoprispevek predvideni
zneski niso pravilni niti pravični nasproti
drugim, tukaj zaposlenim zavezancem, niti
nasproti zdomcem, ki jih vse enako obreme-
njujejo ne glede na različne dohodke, ki jih
imajo posamezniki. Izgovor, da se zdomcem
nalaga plačevanje samoprispevka v % od
povprečnega osebnega dohodka v Republiki
Slovneiji oziroma v pavšalnem znesku zato,
ker njihovi osebni dohodki iz delovnega raz-
merja oz. drugi dohodki izdajateljem sklepov
o samoprispevku niso znani, ni utemeljen,
kajti izdajatelji sklepov bi se morali poslužiti
določbe drugega odstavka 13. čl. ZS, ki se
glasi: »Občani, ki imajo stalno bivališče na
območju, za katerega je uveden samoprispe-
vek, pa dosegajo dohodek izven območja Re-
publike Slovenije, so dolžni na zahtevo orga-
na, ki je določen za pobiranje samoprispev-
ka, predložiti podatke o dohodkih, od kate-
rih se plačuje samoprispevek.«
Ce omenjeni občani, med katere velja pri-
šteti tudi zdomce, podatkov ne bi dali ali pa
bi dali napačne podatke, potem bi storili pre-
kršek in lahko bi bili kaznovani z občutno
denarno kaznijo. Opozorim naj, da nekateri
uvajalci samoprispevkov (glej n.pr. Odlok o
uvedbi samoprispevka za območje občine
Ptuj, Ur. vestnik občin Ormož in F*tuj, št.
36/86) pravilno postopajo in neto osebni do-
hodek zdomcev enako obremenjujejo kot
osebni dohodek tukaj zaposlfenih delavcev.
Zdomcem je treba omogočiti sodelovanje
Nobena omenjenih KS v svojem sklepu o
razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka ne spoštuje 7. točke 6. člena ZS, ki določa,
da mora biti v aktu o razpisu referenduma za
uvedbo samoprispevka naveden način sode-
lovanja v pripravljalnem postopku za razpis
referenduma in način osebnega izjavljanja
zdomcev glede samoprispevka. S tako določ-
bo hoče zakon prisiliti odgovorne, ki pripra-
vljajo referendum in izvajajo referendumske
volitve, da stopijo v zvezo tudi z zdomci, jih
seznanijo z namenom in cilji samoprispevka
in jim dajo možnost, da glasujejo na referen-
dumu, bilo osebno bilo pisno po pošti in po-
dobno.	Nadaljevanje prihodnjič
* Opomba uredništva:
Sestavek je nastal sredi decembra, zato se nekate-
ri podatki (o razpisanih referendumih, uspešnih in
neuspešnih izidih) ne ujemajo s sedanjim stanjem,
vendar zaradi tega predpisi o samoprispevkih niso
nič manj kršeni. Kvečjemu še kakšno nepravilnost
več bi lahko ugotovili!
Medicinski vidiki dela z računalnikom
ČLOVEK - RAČUNALNIK - OKOUE
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pri preprečevanju mišično-
skeletnih simptomov je važna tu-
di ustrezna organizacija dela z
uvedbo raznovrstnih delovnih
opravil, kreativnejšega dela in
ustrezne prekinitve oz. odmori,
odvisno od narave dela. Glede
trajanja dela z videoterminalom
je težko predpisati neka splošna
pravila, za nekatera dela (vnos
podatkov) pa se lahko uvede ča-
sovna omejitev. Odmori so po-
membni pri preprečevanju vid-
nih obremenitev in obremenitev
gibal. Število, dolžina in način
odmora naj bo prilagojen vrsti in
intenziteti dela.
Osnovni cilj psihologije dela
je ustvarjanje optimalnega de-
lovnega učinka ob maksimalnem
spoštovanju delovnega človeka,
zadovoljstva pri delu, varovanja
njegovega zdravja in upošteva-
nja osebnosti. Ta vprašanja se re-
šujejo v dveh procesih:
—	s humanizacijo dela
—	z uvajanjem delavca v in-
formacijske sisteme delovnega
procesa.
Prvi proces vključuje ustvarja-
nje optimalnih delovnih, tehni-
čnih, tehnoloških in tehnično-
varnostnih organizacijskih pogo-
jev zaradi preprečevanja vseh ne-
želenih vplivov pri delu.
Drugi proces je proces vzgoje,
pri čemer gre za formiranje de-
lovnih navad, interesov za delo,
sprejemanje delovnih obvez in
odgovornosti.
Predvsem je važno posvetiti
več pozornosti psihologiji med-
človeških odnosov in upošteva-
nju socialnega aspekta pri delu.
Faktorji, ki se nanašajo na de-
lavca, so educiranost, način spre-
jemanja sprememb, vezanih na
novo tehnologijo, občutek odgo-
vornosti do dela, motivacije.
osebnostne krakteristike itd.
Faktorji, vezani na organizaci-
jo in kompleksnost dela, so: vse-
bina dela, repetitivni karakter
delovnih nalog brez možnosti za
kreativno delo, število delovnih
mest v delovnih prostorih poleg
drugih faktorjev delovnega oko-
lja.
Prizadevajmo si za takšno or-
ganizacijo dela, kjer bo čimmanj
monotenega dela (npr. čisti vnos
podatkov); kombinacija z drugi-
mi opravili, možnost kreativnega
dela in individualnega načrtova-
nja ter ohranjen socialni kontakt,
ki zmanjša občutek odtujenosti.
Najpogostejše psihične motnje
pri delavcih z videoterminalom
so: — mbtnje razpoloženja: jeza,
frustracija, iritiranost, zmede-
nost, nervoza, depresija
—	motnje koncentracije zaradi
mentalne utrujenosti
—	psihosomatske motnje: ga-
strointestinalne -težave, znojenje,
motnje delovanja srca, izguba
apetita, motnje spanja, splošna
utrujenost.
Kožne spremembe pri delav-
cih, ki delajo z videoterminali, so
relativno redke. Opisani so pri-
meri srbenja, pečenja, izpuščajev
in luščenja kože, predvsem na
obrazu, in poslabšanje nekaterih
kožnih obolenj na obrazu (rosa-
cea).
Pomembno vlogo pri nastanku
teh sprememb pripisujejo nizki
relativni vlagi v delovnih prosto-
rih (<40 %) v kombinaciji z elek-
trostatičnimi pojavi in sintetični-
mi talnimi oblogami.
Zdravstvena preventiva je po-
trebna iz dveh razlogov: z vidika
selekcije — izbrati pravega de-
lavca na pravo delovno mesto
z vidika spremljanja zdravstve-
nega stanja in pravočasnega ugo-
tavljanja ev. škodljivih vplivov
dela.
Pri predhodnem zdravstvenem
pregledu (pred zaposlitvijo ali
premestitvijo na delovno mesto z
videoterminalom) se ugotavlja
delazmožnost za predvideno de-
lo s poudarkom na screening te-
stu vidnih funkcij in psiholo-
škem pregledu.
Obdobni preventivni zdrav-
stveni pregledi naj bi se po sedaj
veljavnem Pravilniku o načinu in
postopku za opravljanje preven-
tivnih zdra venih pregledov za
to vrsto dela (večje psihomotori-
čne in psihosenzorične obreme-
nitve) opravljali na 24 mesecev.
Med uporabniki računalniških
zaslonov povzročajo zaskrblje-
nost eventualni močni vplivi
elektromagtnetnega sevanja z za-
slonov.
Sevanje, ki ga lahko povzroči-
jo zaslonski videoterminali, izvi-
ra od elektronskih komponent
(neionizirajoče sevanje) ali od
katodne cevi — ionizirajoče se-
vanje (rentgenski ali X žarki), ki
nastanejo pri zaviranju pospeše-
nih elektronov na ekranu katod-
ne cevi.
Splošno sprejet normativ (ve-
ljaven v Evropi in ZDA), ki velja
za intenziteto ionizirajočega se-
vanja slikovne cevi terminalov,
določa, da je maksimalna dovo-
ljena jakost doze 0,5 m R/h na
oddaljenosti 5 cm od površine
ekrana pri maksimalnih osvetlit-
vah, kar je enako našemu norma-
tivu, ki v 117. členu določa, da
na površini zaslona, merjeno 5
cm od površine katodne cevi, ja-
kost ekspozicijske doze sevanja
pri normalnem delovanju barva-
nega TV sprejemnika ali moni-
torja ne sme biti večja kot 0,036
nC/kg s.
Zaradi naravnih radioaktivnih
izotopov in kozmičnega sevanja
smo trajno izpostavljeni radioa-
ktivnemu sevanju, ki ga imenuje-
mo naravno ozadje.
V svetu in pri nas so bile opra-
vljene številne meritve ionizirajo-
čega sevanja pri različnih zaslo-
nih; sevanja bodisi ni bilo zazna-
ti ali pa so bile izmerjene vred-
nosti približno reda velikosti kot
pri naravnem ozadju (pod 0,02
mR/h-tuji podatki, nekateri naši
podatki od 0,0036 do 0,0057 nC/
kg s oz. 0,05 — 0,08 mR).
Tudi pri sočasnem vklopu več-
jega števila videoterminalov v
istem prostoru je dodatna obre-
menitev zaradi sevanja le del na-
ravne obremenitve.
To velja za brezhibne zaslon-
ske videoterminale. Emisija rtg
žarkov se lahko poveča, če obra-
tovalna napetost katodne cevi
naraste zaradi okvare, v takšnih
primerih pa običajno pride tudi
do izpada slikovne cevi.
Sproščena energija neionizira-
jočega sevanja (UV žarki, infrar-
deči žarki, radiovalovni) je izred-
no majhna in daleč pod dovolje-
no mejo za ekspozicijo pri delu,
če upoštevamo najstrožji, ruski
standard (10 UW/cm^).
Pri nas to področje ni zakon-
sko urejeno. Vpliv elektrostati-
čnega in magnetnega polja še ni
povsem raziskan, pripisuje pa se
mu pomen pri nastanku kožnih
sprememb. S tehničnimi ukrepi
(zaslonski ščitnik) je mogoče te
vplive preprečevati.
dr. med. Josip Cačkovič,
spec. oftalmolog
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Komu je odzvonilo
Komu je odzvonilo: občini,
krajevni skupnosti ali krajanom
nerazvitih predelov v obrobju
Slovenskih goric v vaseh Tibol-
ci Zamušani? Na papirju smo
v razviti krajevni skupnosti, toda
to ne velja za nerazvite predele.
Naše obrobje je bolj zapuščeno
in prepuščeno samo sebi. liolj
kot osrčje Slov. goric ali haloški
predeli. Ljudje živijo v izredno
težkih razmerah; v primerjavi z
južnimi, nerazvitimi predeli ne-
spodobno za bližajoče se leto
2000, še manj pa za našo - mojo
deželo. Goriška zemlja da z ve-
likmi napori in vlaganji beraški
kos kruha. Mladi odhajajo, sta-
rejšim pa ostaja neurejena, mno-
gokrat nedostopna pot do delov-
nega mesta, priteka brljiva elek-
trika, priteka voda z neba in sliši
se klic soseda z brega na breg. Pa
ne telefonski klic, ker ga ni, šum
vode se sliši samo ob dežju, ker
vodovoda ni, šum vode se sliši,
ko s svojo močjo odnaša za silo
utrjeno pot. Vsemu temu lahko
kljubuje človek, krajan, občan.
Kljubuje naravi in izboljšuje svo-
je življenjsko okolje.
Brez sloge ne gre. Razpišejo se
krajevni samoprispevki za ceste,
vodovod, telefonsko omrežje,
stolpno uro . . . Veliko želja, še
več obljub, samo da referendum
uspe. Prvi dobro, drugi slabše,
tretji pa nikakor. Sprašujem se,
zakaj tako. Zakaj smo do sedaj
gradili enajst vasi v slogi v eno-
tni krajevni skupnosti? Uredili
smo objekte skupnega pomena,
ceste, vodovod, elektriko, javno
razsvetljavo, telefonijo. Gradili
od Drave do obrobja Slovenskih
goric s skupnimi močmi krajev-
nega samoprispevka, občinskih
SIS, Dravskih elektrarn . . . Gra-
dili smo iz centra do obrobja. Ti-
bolci in Zamušani ostajajo v
obrobju, v obrobju občinskih
meja, a z ljudmi, ki imajo željo
dostojno živeti. Željo za to, ker
pravice o dostojnem življenji ni-
mamo povedati nikomur. Zapo-
stavila in zapustila nas je KS Go-
rišnica s svojimi devetimi boljše
razvitimi vasmi. Dokaz za to je
zadnji izid neuspelega referendu-
ma. Vaščani Tibolcev in Zamuša-
nov smo ZA, toda . . . »Sam si
pomagaj in Bog ti bo pomagal.«
Zakaj tako? Vprašanje je. ali se
je tako odgovorna naloga pravil-
no pripravila, ali so cilji pravi.
Kako naj stari gospodar novemu
predpisuje obseg novih nalog ter
začrta nove cilje, ko sam ni bil
sposoben izvesti nalog samopri-
spevka v obdobju I. 7. 1985 — 30.
6. 1990. Res je, da je bil vzrok te-
žak gospodarski položaj ter mno-
go preprek prejšnjega sistema in
res je, da je razpisani referen-
dum ostal po petih letih samo na
papirju Uradnega vestnika zapi-
sana neizvedljiva obljuba z ni-
zom neresnic. Odpovedali so or-
gani družbenega nadzora —
morda vede ali nevede, porušen
je bil sistem tako organizirane
občine z velikimi krajevnimi
skupnostmi.
Demokratično smo izvolili
najvišja vodstva, v plebiscitu se
odločili za človeku prijazno dr-
žavo, za človeka, ki je ustvarja-
len v miru in svobodi, v soglasju
z naravo, v enakopravnosti ter
socialno varen. Demokratično
premišljeno moramo oblikovati
občino v takšni obliki, da bo mo-
ja dežela Slvoenija urejena tudi v
Tibolcih in Zamušanih, kjer lju-
dje upajo na dostojno življenje.
L. Orešek
»Ni prekupčevanje«
v Tedniku ste objavili mali oglas s tole vsebino: »Dobro plačano
delo. 3500 DEM ali v šilingih plus potni stroški na relaciji Avstrija,
Nemčija, Slovenija.« Oglaševalec zahteva, da mu interesenti pošljejo
fotokopijo vozniškega dovoljenja, ne vem pa, zakaj še poleg dokaza,
da poseduješ vozniško dovoljenje, hoče imeti 70 šilingov. Še posebej
je zanimivo, ker je kot šifro, na katero naj mu interesenti pošiljajo fo-
tokopije vozniških dovoljenj in 70 šilingov, zapisal »NI PREKUPČE-
VANJE!«
Res ne razumem, za kakšno prekupčevanje naj bi mu interesenti
pošiljali kopije vozniških dovoljenj in še dobrega stotaka oziroma 70
šilingov. Naj mi neznani oglaševalec ne zameri, če mu povem, da se
takšnih skrivnostnih igric ne bi nikoli šel. Zakaj se skriva pod šifro Ni
prekupčevanje, kajti fotokopij vozniških dovoljenj menda ne bo mo-
gel prodajati? Ali pa? Kdo ve. Lahko, da ima kdo res kakšno tiskarno
in bo sposoben na osnovi fotokopij izdelati »prava« vozniška dovo-
ljenja. Potrebno bo zamenjati sliko, podpis in žig pa ste že na fotoko-
Zanima me, zakaj se oglaševalec sploh skriva pod šifro. Zakaj se
ne bi podpisal, saj vendar ima priimek, ime in še bivališče. Vse to me
spominja na oglas, ki je bil nedolgo tega objavljen v Nedeljskem, ko
je neznanec obljubljal zaposlitve v tujini, in sicer za vse mogoče profi-
le. V imenu znanca sem pisal na naslov, se pravi na šifro. Po desetih
dnevih je neznanec prejel kuverto: moral jo je odkupiti in v njej je bi-
lo nekaj naslovov nemških in menda še francoskih firm, ki jih je ogla-
ševalec pač lahko prepisal kar iz telefonskega imenika, in od vsakega,
ki mu je pisal, je pokasiral 200 dinarjev. Ni kaj: če smo ljudje naivni.
da takšnim in drugačnim goljufom nasedamo ... „ •
Franjo Hovnik
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(64. nadaljevanje)
Kerenčiča so aretirali 17. no-
vembra 1941 na Pesnici pri
Mariboru, ko se je mudil pri
svojem stricu. Drugih šestnajst
sodelavcev pa so aretirali na
Kogu. Decembra 1941 so prije-
li še Janka Grubiča, junija 1942
Marka Podgorelca in oktobra
1942 člane »vodranske skupi-
ne«; iz nje so poslali Nemci v
koncentracijsko taborišče Dac-
hau Franca Munda in Franca
Lucija. S tem je uspelo gesta-
povcem razbiti in uničiti prvo
skupino OF na Kogu. Šele v
pozni jeseni 1943 je s priho-
dom novih aktivistov OF na-
rodnoosvobodilno gibanje v
naših krajih spet oživelo.
Mojega očeta so Nemci za-
prli 19. novembra 1941. Ob
aretaciji je pred gestapovci za-
pel pesem »Slovenska mati me
je rodila«. Zeho ogorčeni nad
tem so ga hudo pretepli na se-
dežu gestapa v Ptuju. Nasled-
njega dne so zgodaj zjutraj od-
peljali v ptujski zapor tudi me-
ne in našega hlapca Ignaca
Borka. Sledila so mučna zasli-
ševanja in pretepanja do neza-
vesti. Po končanem »preisko-
valnem« postopku na sedežu
gestapa v Ptuju in v ptujskem
zaporu so nas petnajst članov
kogovske skupine OF prepelja-
li v mariborski zapor. Dve are-
tirani mladinki, stari petnajst
let — Mimiko Rizman in Mi-
miko Lukman — so poslali na
Bori v prehodno taborišče in ju
19. decembra 1941 izpustili do-
mov.
Na spisku za aretacijo je bila
kot aktivna sodelavka OF na-
vedena še moja mama Franči-
ška Štampar, roj. Tomažič, pa
je po naključju ostala doma.
Zakaj, sem napisala v drugem
delu spominov, kakor tudi o
usodi šestindvajsetih domači-
nov, svojcev talcev, ki so jih
Nemci aretirali 4. avgusta
1942. Iz Celja so poslali dva-
najst odraslih v koncentracij-
ska taborišča Auschwitz in
Straubing, deset ukradenih
otrok pa v otroško tat)orišče
Frohnleiten pri Gradcu.
Usoda devetnajstfh sodelav-
cev kogovske skupine OF, ki so
bili zaprti v mariborskem sod-
nem zaporu, je bila tragična,
saj so jih deset ustrelili kot tal-
ce.
27. decembra 1941 so padli
med talci v Mariboru Jože Ke-
renčič, njegov brat Slavko Ke-
renčič, Mirko Pokrivač, Janko
Rizman in Branko Zabavnik.
Za njimi so ustrelili II. aprila
1942 Ignaca Borka. 28. aprila
1942 so bili ustreljeni Ivan
Štampar-Vanček, moj oče, Ivan
Štampar-Rozin, naš sosed, in
Janko Grubič, 8. junija 1942 pa
Marko Podgorelec.
Nas preostalih devet so
Nemci poslali v razna koncen-
tracijska taborišča, kjer so trije
umrli: Jožef in Branko Kolarič
ter Franc Kerenčič, vsi v
Auschvvitzu. Šest nas je taboriš-
če preživelo in vrnili smo se v
osvobojeno domovino. Vlado
Zabavnik seje vrnil iz Mautha-
usna, Janez Trofenik, Drago
Zabavnik, Franc Munda in
Franc Luci iz Dachaua in jaz,
ki sem preživela grozote v
Auschwitzu.
V letih po osvoboditvi so
umrli brata Vlado in Drago Za-
bavnik ter Franc Luci. Med ži-
vimi smo le še trije iz kogovske
skupine OF, ki smo se vrnili iz
taborišč, in Mimika Zorjan, r.
Lukman, ki se je po zaporu po-
novno vključila v narodnoos-
vobodilno gibanje na Kogu po
letu 1943. Žalostna usoda je
doletela Mimiko Rizman, ki je
bila leta 1944 mladinska akti-
vistka OF. Ujeli so jo Kozaki,
jo strahotno mučili in nazadnje
ustrelili in mrtvo vrgli v Muro.
Bilo je aprila 1945.
Iz teh podatkov razberemo,
daje bil krvni davek kogovskih
upornikov proti okupatorju iz-
redno velik.
Ko sem bila zaprta v mari-
borskem sodnem zaporu, sem
skozi okno svoje celice opazo-
vala, kako so 27. decembra
1941 ustrelili na dvorišču zapo-
-ra štirideset talcev, med njimi
pet Kogovčanov. Strašen dogo-
dek me je nepopisno prizadel.
Polna groze sem strmela v mla-
de fante, ki so stali ponosno
vzravnani in klicali, preden so
jih pokončali, bojna gesla.
6. januarja so spet streljali
talce. Takrat deset. Ali je vse to
sploh mogoče, sem se spraševa-
la, prevzeta od groze.
Premestitev iz mariborskega za-
pora na Bori
Na moj rojstni dan 1. febru-
arja, ko sem dopolnila šestnajst
let, so me z drugimi zaporniki
mariborskega zapora strpali v
tovorni avto, ki so ga imenovali
»marica«. Odpeljala sem se za-
morjena. Zdelo se mi je, da
svojega ateka ne bom več vide-
la, da se z njim ne bom nikoli
več pogovarjala. V mislih sem
se od njega poslavljala. V grlu
me je stiskalo v strašni želji, da
bi ga lahko objela in stisnila k
sebi. Ko sem hodila zadnjič po
hodniku sodnega zapora, sem
si zamišljala, da hodim po nje-
govih stopinjah.
Na avto smo se morali povz-
peti hitro, in hitro je zdrvela
»marica« čez dravski most v
Mariboru proti Dravskemu po-
lju in nato skozi Ptuj in po
Ptujskem polju v prehodno je-
tniško taborišče za zavedne
Slovence na Borlu.
Nebo je bilo posejano z beli-
mi in temnimi oblački. Sivina
neba je odsevala naokoli. Dan
je bil turoben. Jetniki v avtu
smo bili nemirni, vendar pa za-
dovoljni, da smo se rešili zapo-
ra, kjer je smrt tako pogosto
kosila. Pri tem pa smo že tudi v
strahu pomislili, kaj nas vsega
hudega še čaka na poti v ne-
znano. S takimi hudimi občutki
in mislimi smo prispeli v tabo-
rišče na gradu Bori, ki so ga
Nemci imenovali Ankenstein.
Ko smo se peljali skozi Ptuj,
sem se spomnila, kako strašno
so me v tem lepem starem me-
stecu ob Dravi pretepali gesta-
povci po aretaciji na njihovem
sedežu. Spomnila sem se tudi
prelepih počitnic, ki sem jih v
tem mestu preživela pred voj-
no.
Okolica novega jetništva je
bila lepa, nekam tolažilna. Na
visoki skali je mogočen grad
spominjal na davne čase. Pod
gradom mogočna reka in na
njeni južni strani slikoviti halo-
ški griči do Jelovice, Donačke
gore in Boča! Na drugi strani
sem se zazrla tja daleč po Ptuj-
skem polju do Ptuja, Sloven-
skih goric in Pohorja.
Ko je »marica« pripeljala
pred vhodna grajska vrata, so
nas oboroženi spremljevalci
nagnali iz vozila in gnali na
grad. Pred gestapovsko pisarno
so vsakega od nas pretepli, tudi
meni niso prizanesli. Tolmač
Filipič je to opravljal vestno in
z užitkom. Po sprejemnem pre-
tepanju so nas razporedili po
jetniških sobah. Mene so odpe-
ljali v žensko sobo, kjer so me
tovarišice v njej prijazno spre-
jele.
Jetniško življenje
Jetniško življenje je bilo na
Borlu precej lažje kot v ptuj-
skem in mariborskem zaporu.
Za večino so odpadla mučna
zasliševanja. Bili smo zbrani
sami politični zaporniki in smo
drug drugemu lajšali duševne
bolečine. Tu ni bilo tistih
ostudnih kriminalk, kot so bile
v Mariboru, polnih sadizma,
hudobije in izdajalstva. Kaj jih
je privedlo na dno človeške
družbe?!
Na Borlu je bilo več možno-
sti za medsebojne pogovore.
Po sobah smo se lahko obisko-
vale. Jetniške sobe so bile svet-
le, visoke in zračne. Tu pa tam
smo si dajale duška s sloven-
sko pesmijo, ki je dvigala naš
skrušeni ponos in nam lajšala
trpljenje.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
17. januar 1991 —
Ptujske ulice, danes,
včeraj... jutri{?)
(6. nadaljevanje)
HAMMERLINGSTRASSE (do
1919) CIRIL-METODOV
DREVORED ^ HAMER-
EINCSTRASSE ^ GRE-
GORCICEV DREVORED
Robert	Hammerling
(1830 1889), avstrijski pesnik
in pisatelj, tudi pesem o Ptuju.
Gregorčičev drevored prene-
sen z zgornje strani Ljutomer-
ske = Potrčeve c., ( iril-Meto-
dov drevored pa na predvojni
Hermanov drevored.
HAUPTPLATZ (do 1919) -
SLOVENSKI TRG - HA-
UPTPLATZ - SLOVENSKI
TRG
HEBERGASSE (do 1919)^ NA
SKRITEM - HEBERGASSE
^ PLETARSKA U.
HERBERSTEINSTRASSE (do
1919) - RAJČEVA U. -
HERBERSTEINSTRASSE ^
RAJČEVA U.
Po plemiški rodbini Herberstei-
nih, ki so bili lastniki ptujske-
ga gradu šele od 2. polovice
prejšnjega stoletja.
HERMANOV DREVORED
(1919) - ROSEGGER-
STRASSE - CIRIL-METO-
DOV DREVORED
Mihael Herman (1822 Haritz v
Avstriji — 1883 Gradec), ptuj-
ski Nemec in slovenski politik
ter zagovornik Slovencev v de-
želnem zboru. Primerjaj s Her-
manovo ulico!
HERRENGASSE (do 1919) ^
PREŠERNOVA U. - HER-
RENGASSE - PREŠERNO-
VA I.
HEUGVV AGPLATZ (Felsner) -
FERDINAND	KOELER
PLATZ - CVETKOV TRG
- FERDINAND KOFLER
PLATZ - CVETKOV TRG
HEVERGASSE (Raisp) HEl G-
\VAGPLATZ - FERDI-
NAND KOFLER PLATZ -
CVETKOV TRG - FERDI-
NAND KOFLER PLATZ -
CVETKON TRG
HINZE, posestvo na Orešju pred
1. svetovno vojno, znana izle-
tniška točka.
HITLERPLATZ gl. ADOLF
HITLER PLATZ
HOCH STRASSE (že 1439)
ORMOŠKA C.
HOLERPRUN (cca 1495; Curk),
lokaliteta SZ od Ptuja.
HOLLENEGGERHOF (1466;
C urk), dvorec v Rogoznici.
HOLZPLATZ (sr. vek)
VVAGPLATZ - HRVATSKI
TRG IM NVTNCKHL (1350;
CZN 1933)
»IN DER LACKEN« (1428;
Curk), odcep s Prešernove u.
JAGNJETOVA U. gl. SARNIT-
ZGASSE - VOSNJAKOVA
U.
JUDENGASSE (1334) ^ AL-
LERHEILIGENGASSE ^
ULICA VSEH SVETNIKOV
- JADRANSKA U.
KAISERFELDGASSE (do 1919)
SLOMŠKOVA U. ^ BEZ-
JAKOVA U. Kaiserfeld, nem-
ški nacionalni in državni po-
slanec.
KAMNOSEŠKA U. gl. STEIN-
METZGASSE - ZELENI-
KOVA U.
KANISCHA = KANIŽA (1321),
predmestje Ptuja, ki je zajemal
del današnje Budine, KS Jože-
ta Lacka in KS Borisa Ziherla.
KAPUCINSKA U. (do 1953), ce-
sta med kapucinsko cerkvijo
ter vojašnico; del Volkmerjeve
ceste.
KARCEVINA = KARTSCHO-
VINA - KRČEVINA
KARLOVA VRATA, na ptuj
skem gradu.
KASERNEPLATZ (Janisch) -
LACKOVA I .
KERSCHBACH (1483; Curk),
predmestni del z opekarno.
(Se nadaljuje)
Slovenski trg. (Fotografija iz zbirke Franca Goloba.)
Pettau Kanischa Vorstadt. (Iz zbirke F. Goloba.)
Kako ste ohranili
vrednost denarja?
Čeprav so se razburjenja in razmišljanja o novoletnem vladinem
»paketu« že nekoliko polegla, smo se odločili, da od naših naključnih so-
govornikov poskušamo zvedeti (kolikor nam je to uspelo, ne vemo), na
kakšen način so se ubranili negativnih devalvacijskih učinkov.
Irena Luci iz Ptuja: »Sicer sva
z možem razmišljala o nakupu
obveznic, a jih ravno takrat ni bi-
lo, zato sva ves »višek« družin-
skega proračuna porabila za na-
kup deviz na banki. Na črnem tr-
gu se že takrat ni splačalo, pa tu-
di sicer sem proti takšnemu nači-
nu. Nekaj denarja sva porabila
tudi za nakup nepremičnine. Si-
cer pa smo vsi skupaj vedeli, da
do devalvacije dinarja mora pri-
ti; menim, daje kljub vsemu pre-
nizka in da je prišla prepozno.«
Franc Gojčič iz Ptuja: »Vemo,
da situacija že takrat ni bila ro-
žnata, zato nam je za takšno raz-
mišljanje ostalo malo možnosti.
Tisto malenkost denarja, ki nam
je ob tako visokih izdatkih še
ostala, smo v družini čimprej
pretopili v devize. Sicer pa to ni
nobena dolgoročna rešitev. De-
valvacija je tu in njen namen je
znan. Ce pa gledamo ekonomsko
in tržno, pa je še zmeraj skoraj za
polovico prenizka.«
Zinka Medik iz Kungote: »Ve-
liko nismo imeli, vendar smo do
zadnjega dinarja vložili v dogra-
ditev prostorov za obrtno dejav-
nost, in sicer za bife ob naši trgo-
vini. Nekaj smo tako zagotovo
prihranili, za letos pa smo v isti
kaši kot vsi drugi. Ljudje nimajo
več denarja. Gledam po trgovini:
hodijo in gledajo blago, za na-
kup pa se vse bolj redko odloča-
jo.«
Milan Šteger z Destrnika:
»Kot kaže se spet vračamo v pre-
teklost. Vse skupaj pa nas poriva
še z večjo revščino. Devalvacijo
sem pričakoval, a sem ostal ne-
močen tako kot drugi. Vse pre-
sežke družinskega proračuna
smo sproti pretapljali v marke,
vendar je bilo tega bolj malo.
Škoda; ni več reda, nezaupanje,
ni denarj^. . .«
Jožica Bulatovič, Lenart: »Ali
sem uspela ohraniti vrednost
svojega denarja? Nisem, ni mo-
goče.«
Štefan Vočanec, Ormož: »V
zadnjem letu je standard v naši
družini močno padel. Zena je za-
poslena na Komunalnem podje-
tju Ormož, kjer ima nizek osebni
dohodek, jaz pa pri Mercatorju-
Ogradu mogoče malo boljšega,
vendar ne takšnega kot prej.
Imava dva otroka, morava ju šo-
lati in skrbeti zanju. Pred leti
smo si zgradili nek standard:
imamo hišo in avto. Standard
skušamo obdržati, zato moramo
resnično razmisliti, kam damo
kakšen dinar. Zaradi vsega tega
nismo ob prehodu iz starega v
novo leto, ko smo že vedeli, da
bo vrednost dinarja padla, kupili
niti obveznic Republike Sloveni-
je niti deviz, ker tudi za vse to
moraš imeti denar, tega pa ima-
mo zadnje čase v naši družini ko-
maj za sproti.«
Boris Jurak, Slovenska Bistri-
ca: »Z dvema učiteljskima plača-
ma v Slovenski Bistrici ne živiš
ravno razkošno. Pa kaj bi tarnal,
nekako še gre. Vprašate me, ka-
ko sem okoli novega leta, ko so
napovedali devalvacijo dinarja,
uspel ohraniti vrednost denarja?
Ker sem nujno potreboval nov
avto, sem ga ob finančni pomoči
prijateljev uspel vplačati. Pred
novim letom sem dobil daihatsu
in ta za naju z ženo zadostuje.
Na nakup deviz ali obveznic Re-
publike Slovenije pa ob novem
avtu z ženo nisva niti mislila.«
Anketo pripravil: M. Ozmec
V. Topolovec
.]. Karo
Irena Luci
Franc Gojčič
Zinka Medik
Milan Šteger
Jožica Bulatovič
Štefan Vočanec
Boris Jurak
31. kurentovanje bo 10. februarja
Največja ptujska priredi-
tev doživlja spremembe. Na
pragu četrtega desetletja ji
skušajo organizatorji vliti
nov življenjski sok. Organiza-
torjema iz prejšnjih let —
Folklornemu in Turistične-
mu društvu — se je pridružil
Izvršni svet Skupščine občine
Ptuj. Tudi v tem se kaže spre-
menjen odnos do te tradicio-
nalne in najstarejše ptujske
prireditve. Predsednik orga-
nizacijskega odbora 31. ku-
rentovanja je Peter Vesenjak,
sekretar Sekretariata za turi-
zem, gostinstvo in trgovino ob-
čine Ptuj.
Osrednja prireditev bo le-
tos v enem delu in se bo pri-
čela ob trinajstih. Organiza-
torji pričakujejo 26 folklor-
nih skupin iz Slovenije in od
drugod, poleg tega pa pustne
skupine podjetij, ustanov,
društev in šol. Prijave za so-
delovanje sprejema biro Tu-
rističnega društva Ptuj, Trg
svobode 4. Ob prijavi je treba
navesti tudi vsebino skupine.
Organizacijski odbor predla-
ga, da naj bi v pustnem jezi-
ku aktualizirali kulturno-zgo-
dovinsko dediščino Ptuja in
Slovenije.
Za udeležence pustne po-
vorke pripravlja organizacij-
ski odbor bogate nagrade. Pr-
va je vredna 30 tisoč, druga
15 in tretja 5 tisoč dinarjev.
Vstopnica letošnjega kuren-
tovanja bo papirnata kapa, ki
jo bomo lahko uporabili za
maskiranje in bo stala 30 di-
narjev. Vsaka bo oštevilčena,
pripravljenih je več nagrad.
Žrebanje vstopnic bo po kon-
čani povorki na Trgu mladin-
skih delovnih brigad in se bo
pričelo ob 17. uri.
Da se bliža pust, oznanjajo
že v nekaterih ptujskih trgo-
vinah. Organizacijski odbor
pa vabi, da podjetja, občani
in drugi okrasijo okna in pro-
čelja hiš ob trasi povorke:
Muzejski trg — Prešernova
ulica — Slovenski trg — Bez-
jakova ulica — Srbski trg —
Trstenjakova ulica — Lacko-
va ulica — Trg mladinskih
delovnih brigad — Krem-
pljeva ulica — Dravska ulica
— Hrvatski trg — Cafova
ulica in znova Muzejski trg.
Na[boljše čakajo nagrade.
31. ptujsko kurentovanje
spremljajo nekatere priredi-
tve. Od 4. do 12. februarja bo
na ptujski tržnici pustni se-
jem, ob večerih pa bodo tam
nastopili kurenti in folklorne
skupine. Za sejemsko proda-
jo se je potrebno prijaviti Se-
kretariatu za turizem, gostin-
stvo in trgovino.
Mladi in otroci iz vrtca bo-
do že po tradiciji pustovali v
torek na tržnici.
Organizacijski odbor se bo
letos še posebej trudil pri me-
dijski predstavitvi največje
ptujske prireditve. Letos v
Cerknici ne bo karnevala, za-
to je odgovornost Ptujčanov
toliko večja. Prireditev bomo
predstavili tudi ob odprtju
razstave del Franceta Miheli-
ča v Ljubljani. France Mihe-
lič je tesno povezan s ptuj-
skim kurentovanjem. Njego-
va silhueta kurenta je »zašči-
tni znak« prireditve.
Neuradno smo izvedeli, da
je v pripravi tudi odlok o za-
ščiti kurenta. Na ta način naj
bi občina zaščitila svoje na-
rodno bogastvo, svojo identi-
teto, ki si jo sedaj lastijo dru-
8'-	MG
TEDNIK
— 17. januar 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Vas ob cesti
Podlehnik, ki smo ga obiskali
tokrat, bi zagotovo lahko tako
imenovali. Magistralna cesta od
Maribora proti Maciju in Zagre-
bu je zaznamovala življenje ljudi
v dolini Rogatnice za vse čase,
idilična vas je postala razbita
gmota stavb. Tišine, tako značil-
ne za haloške vasi, v Podlehniku
ne poznajo več. Tudi motel je tu-
jek v nekdanji haloški idili; v
dneh »preseljevanja<< narodov je
domačinom še jeza.
Center kraja je okolica zadruž-
nega doma, osnovna šola in ve-
čnamenske stavbe, v okolici se
širi naselje novih hišo urbaneg4
videza. Ob lokalni cesti je bila vi-
soka trava, ostanki so ob našem
obisku štrleli skozi sneg. Zemlja
med lokalno in magistralno ce-
sto je polna plevela in nizkega
grmovja, ki je morda namenjeno
obrambi pred hrupom in izpuš-
nimi plini, neke vrste zeleni pas.
Okolica osnovne šole v Podleh-
niku kaže sledi nekdanje ureje-
nosti, v času našega obiska pa so
jo obnavljali. Menda imajo v
Podlehniku najdražjo šolo obči-
ne. saj so jo s popravili menda že
zdravnaj preplačali. Okolica sta-
novanjskega bloka je manj ureje-
na, kot bi lahko bila. §e skozi
sneg so silili ostanki nepokošene
trave in plevela.
Gruča hiš modernejšega vide-
za je ob cerkvici sv. Marije. Ta
gotska stavba zaokrožuje odma-
knjeno gručo hiš v vaško celoto.
Gruča hiš je tudi ob Novi Cer-
kvi, na drugem koncu doline.
Najzanimivejša značilnost tega
dela vasi so verjetno lope, ki jih
je ob novih stavbah izjemno veli-
ko. Tudi ta del vasi se ščiti pred
hrupom s pasom grmovja, ki je
izjemno bogat ob jarkih. Vzdrže-
valec cest je obcestni pas pustil
nedotaknjen — na jezo mnogih
krčyanov.
Človek se do vodne žile Pod-
lehnika — potoka Rogatnice ob-
naša mačehovsko, da se bolj ne
bi mogel. Potočni bregovi so za-
nemarjeno zaraščeni, v grmovju
so skoraj v vsej dolžini Rogatni-
ce velike količine smeti. Lastnik
pasu ob vodi je Vodno gospodar-
stvo. Tako lastniki zemlje ob po-
tokih nimajo nobenih obveznosti
in odgovornosti. Pas ob Rogatni-
ci, pa seveda ob vseh drugih po-
tokih ali mlakah ostaja neurejen
in zanemarjen. Se vrečke iz poli-
vinila, ki se je slučajno zataknila
ob vejo, nihče ne sname. Je pač
nikogaršnja.
Do lepe haloške izletniške toč-
ke, gostišča Gorca, se pripeljete
po ozki asfaltirani poti. sredi te
poti je krajevno pokopališče pri
cerkvi sv. Trojice. Je urejeno, od
okolice ločeno z ograjo, ima
ograjeno smetišče in novo mrli-
ško vežico. Mrliški vežici so mor-
da pozabili postaviti temelje, za-
to vlaga potuje po stenah in
omet odpada. Potrebna bi bila
pleskarja. Grobovi so povečini
lepo urejeni, nekoliko pozabljen
je le od vhoda najbolj oddaljeni
del. Nekaj smeti so obiskovalci
pokopališča pospravili za spo-
menike in na vzhodni del poko-
pališča. Ob lepem pročelju poko-
pališča ostala ograja ni za poziti-
vno oceno. Na nekaj koncih je
vegasta, del je manjka, na zuna-
nji strani pa je zaraščena s pleve-
lom. Kljub tanki snežni odeji ne-
pokošena trava med grobovi ni
ostala skrita. Na podlehniškem
pokopališču imajo urejeno vod-
no korito z vedrom za zalivanje
rastlinja, kar je redkost v ptujski
občini.
Cerkev sv. Trojice je bila ob-
novljena pred kratkim. Kot bela
lepotica se kaže na vrhu hriba.
Ob njej je urejeno župnišče, tudi
okolica kaže na skrbne gospo-
darje.
Zaradi urejenih cerkva, ureje-
nih dvorišč in hiš, pokopališča z
nekaj pomanjkljivosti, pa obraš-
čenih cest, neurejenega zbiranja
smeti, s smetmi polne Rogatni-
ce .. . smo Podlehniku dosodili
oceno 6.
M. Samec in J. Bračič
Cerkev sv. Trojice kraljuje nad Podlehnikom.
Vežica nima zaradi slabih temeljev vlažne stene.
Smetišče pokopališču ni v ponos.
Središče Podlehnika z najdražjo šolo v občini.
Marijina cerkev na bregu je bila včasih farna.
Odstopila vlada in župan
z visoko sklepčnostjo, ki bi je bili veseli tudi ob drugih zase-
danjih občinskega parlamenta, so občinski poslanci na izredni seji
minuli petek s tremi vzdržanimi glasovi izglasovali odstop občin-
ske vlade; vlada v odstopu bo delala do imenovanja nove. Tudi
Mado Leskovar bo do imenovanja novega opravljal delo nepokli-
cnega predsednika skupščine. V skupščini so med drugim sklenili,
da mora pristojen republiški organ pregledati vsa izplačila slove-
njebistriških občinskih funkcionarjev od 1. januarja 1990 dalje.
Sa prihodnji seji bodo razpravljali še o zaupnici podpredsedniku
občinskega parlamenta Janku Kovačiču.
Lahko bi rekli, da je bilo na
zadnji, izredni seji slovenjebistri-
ške občinske skupščine dokaj
mučno, ker kljub tolmačenju
predsednika skupščine občine in
občinske statutarne komisije po-
slancem ni bilo jasno, s kakšno
pravico so si funkcionarji pora-
čunali svoje plače za nazaj. V
pisnih stališčih predsedstva
skupščine, ki so jih občinski po-
slanci prejeli tik pred sejo, piše,
da pri poračunu osebnih dohod-
kov funkcionarjev izvršni svet ni
sodeloval s predsednikom in čla-
ni predsedstva občine in s pora-
čunom pred izplačilom predsed-
stvo skupščine občine Slovenska
Bistrica ni bilo seznanjeno. Ugo-
tavlja pa, da izvršni svet ni upo-
števal priporočila komisije za vo-
litve m imenovanja ter kadrov-
ska vprašanja, da se poračun
osebnih dohodkov ne izvede
Obenem statutarno-pravna ko-
misija ugotavlja, da je bil pora-
čun opravljen v skladu z zako-
nom.
. Menda so bili občinski poslan-
ca se bolj zmedeni, ko je Božo
'^-orko postregel s podatkom, da
so bila v decembru 1990 sprejeta
nhS^f	^^ izračunavanje
Piac tunkcionarjev in so bistriški
funkcionarji pri izračunavanju
poračuna za obdobje od junija
do novembra 1990 upoštevali no-
ve osnove, to pa ni samo politi-
čno in moralno nesprejemljivo,
temveč tudi protipravno dejanje.
Po 40-minutni prekinitvi zase-
danja občinskega parlamenta je
statutarno-pravna komisija ugo-
tovila, da zakonske osnove za
poračun ni bilo, morali pa bi
družbeni dogovor, kjer je govor
o plačah voljenih in imenovanih,
uskladiti z republiškim.
Po padcu občinske vlade se je
postavilo vprašanje, kdo bo do
izvolitve nove opravljal naloge
izvršnega sveta. Marica Dobni-
kar, poslanka SDP je menila, da
se morajo dosedanjemu IS vzeti
vsa pooblastila in se imenuje za
čas do nove vlade posebna komi-
sija, upravne organe pa naj vodi-
jo namestniki, če niso že imeno-
vali, pa naj se jih določi. Podob-
nega mnenja je bil poslanec Li-
beralne stranke Božo Zorko; na-
števal je »naglavne grehe« slove-
njebistriškega izvršnega sveta:
zaplet plač učiteljev, to, da ni de-
narja za kulturna društva, da se
zmanjšujejo sredstva za Glasbe-
no šolo, da so posojali denar
podjetjem zunaj občine. Bil je
mnenja, da upravni organi mora-
jo delati, vendar po njegovem ne
gre, da bi celoten izvršni svet de-
lal do izvolitve novega.
Bolj prizanesljivi do izvršnega
sveta so bili poslanci Demosa.
Milan Ozimič iz Socialdemokrat-
ske stranke je bil mnenja, da iz-
vršnemu svetu razen neupraviče-
nega poračuna ni kaj očitati. Dal
je pobudo, da naj izvršni svet de-
la do izvolitve novega, seveda
pod budnim nadzorom predsed-
stva skupščine. Podobnega mne-
nja je bil tudi Ivan Pučnik, repu-
bliški poslanec, član SKZ - LS.
Dodal pa je še, da je škoda, ker
tega nadzora predsedstvo skup-
ščine ni opravljalo že sedaj.
Po vsem je svoj odstop podal
predsednik skupščine občine
Vlado Leskovar z obrazložitvijo,
da je bil pripravljen delati le ob
zdaj razrešenem izvršnem svetu.
Na prihodnji skupščini bodo
na pobudo enajstih občinskih
poslancev razpravljali o zaupnici
podpredsedniku skupščine Jan-
ku Kovačiču, ki je kot vodilni
funkcionar prenoviteljev v bistri-
ški Panorami izjavil, da so si ne-
kateri občinski funkcionarji z de-
narjem, ki so ga prejeli do pora-
čuna. kupili obveznice Republi-
ke Slovenije in s tem lepo zaslu-
žili. Taka »splošna« izjava se je
tem poslancem zdela neobjekti-
vna.
Vida Topolovec
Kmetijski pospeševalci
— svetovalci
Razlogov za izločitev pospeševalne službe izpod
okrilja Kmetijskih zadrug je najbrž več. Med drugimi je
tudi ta, da v nekaterih občinah že deluje več kmetijskih
zadrug, med njimi pa so nastajala nasprotovanja zaradi
sedeža pospeševalne službe, pospeševalec je bil v zadrugi
preveč odgovoren za poslovne zadeve, za stroko pa mu je
zmanjkalo časa. Kako je s pospeševalno službo v Lenartu
—	po novem je to SVETOVALNA SLUŽBA LENART
—	smo povprašali delavce omenjene službe, pa tudi direk-
tor Kmetijske zadruge Lenart Franc Mencigar je povedal
svoje.
Na štajerskem koncu delujeta
dva območna kmetijska zavoda:
Kmetijski zavod Maribor, ki je
specializiran za vinogradništvo
in sadjarstvo, ter Obdravski za-
vod za veterinarstvo in živinore-
jo na Ptuju.
Organizacijske spremembe
glede pospeševalne službe so za-
celi v občini Lenart že v septem-
bru 1990. Do zapletov je prišlo,
ko naj bi pospeševalci iz lenar-
ške zadruge prišli pod okrilje
ptujske ustanove, saj je ob tern
mariborski minister za kmetij-
stvo dejal, da Maribor v bodoče
ne bo več namenjal denarja, ki
ga je do sedaj prispeval za kme-
tijstvo v najmanj razviti občini.
V borbi za pospeševalce sta se
pojavila dva razpisa, in sicer
eden iz Kmetijskega zavoda Ma-
ribor in drugi iz ftuja. Direktor
Kmetijske zadruge Lenart Franc
Mencigar je povedal, da je ob
prijavi vseh pospeševalcev na
mariborski razpis reagiralo ozi-
roma posredovalo lenarško ob-
činsko politično vodstvo, ki je
menilo, da bo boljše, če se po-
speševalci preselijo na Ptuj. Se-
veda pa je imel zadnjo besedo
zadruzni svet Kmetijske zadruge
Lenart; sklenil je, da preide po-
speševalna služba pod okrilje
ptujskega zavoda. Vodja nove
SVETOVALNE SLUŽBE LE-
NART Miriana Škof riam je po-
vedala, da no v bodoče delo sve-
tovalne službe in Kmetijske za-
druge Lenart še kako povezano.
Skupno bodo pripravili program
razvoja zasebnega kmetijstva v
občini Lenart. »Delo pa si bomo
razdelili tako, da bo Kmetijska
zadruga imela organizacijski del,
mi pa svetovalnega, saj je za nas
to osnovno delo. Tako bomo
60—70 % programa dela posveti-
li strokovni svetovalni službi.
pripravljali bomo investicijske
programe za usmeritev kmetij v
različne dejavnosti, seveda pa
bomo kmetom nudili pomoč pri
iskanju virov, med drugim tudi
republiških kreditov za demo-
grafsko ogrožena območja.
Seveda bomo v svetovalnih
službi Lenart dali poudarek sa-
moizobraževanju delavcev sveto-
valrie službe ter jih pošiljali na
različne seminarje, ki jih bodo
organizirali v okviru Obdravske-
ga zavoda za veterinarstvo in ži-
vinorejo Ptuj, in na različne se-
minarje Republiškega centra za
pospesevanje kmetijstva.«
Prav tako bodo pripravljali ra-
zlične strokovne ekskurzije za
kmete, zanimivi pa bodo demon-
stracije strojev ter gnojilni in
škropilni poskusi. Delavci sveto-
valne službe Lenart že izvajajo
anketiranje na kmetijah. Rezul-
tati anket jim bodo dobra podla-
ga za pripravo investicijskih pro-
gramov za usmeritev kmetij v ra-
zlične dejavnosti. Zraven Mirja-
ne, ki ob vodenju celotne sveto-
valne službe Lenart skrbi še za
enoto Zg. Sčavnice in Lokavec,
bodo program svetovanja izvaja-
li njeni sodelavci: Franci Feko-
nja, svetovalec za enoto Lenart
in Benedikt, Cvetka Rožman,
svetovalka za enoto Gradišče in
Cerkvenjak, Branko Senekovič,
svetovalec za enoto Jurovski Dol
in Voličina, ter Terezija Ješov-
nik, kmetijsko-gospodirijska sve-
tovalka z dopolnilnimi dejav-
nostmi za celo območje občine
Lenart.
Mirjana Skof — vodja svetovalne
službe Lenart.
Moralna prenova
v soboto, 29. decembra, je bila v Gradišču v Sloven-
skih goricah slovesna božična maša. Pred tem pa so se v
motelu Vindiš predstavniki slovenske vlade, cerkveni do-
stojanstveniki in vodilni lenarški možje pogovarjali o raz-
voju lenarške občine in vlogi cerkve na Slovenskem. Dok-
tor Toplak je govoril tudi o moralni prenovi.
Mnogi se sedaj sprašujejo, aH se je moralna prenova
pričela že 29. decembra, saj so se božične maše f Gradiš-
ču udeležili tudi nekateri lenarški vodilni možje, ki prej-
šnja leta nikoli niso zahajali v cerkev.
D. O.
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17. januar 1991 —
Ormoške gradbene
razglednice
Na Ptujski cesti 13 in 15
gradi marihrrski Gradiš po-
slovno-stai , anjsko zgradbo,
kjer bo 22 stanovanj in devet
lokalov s 660 metri površine.
16 stanovanj je odkupil od-
bor za stanovanjsko gospo-
darstvo, druga pa gradijo za
trg. Dokončna cena kvadrat-
nega metra stanovanjske po-
vršine naj bi bila okoli 11.000
dinarjev. Zgradba bo vseljiva
januarja 1991. V sestavi nove
zgradbe je tudi kotlovnica, ki
ima zmogljivosti še za nadalj-
njo gradnjo.
Na Ptujski cesti 6 je po-
slopje stare osnovne šole. Va-
njo se postopoma selijo upra-
vni organi Skupščine občine
Ormož. Trenutno obnavljajo
fasado ~ ta pa je zaščitena.
Obnovo notranjosti bodo iz-
vajali kasneje.
Na vogalu Skolibrove ulice
(števila 10), ki se navezuje na
stanovanjski blok Skolibrova
8 (ob župnišču in farni cer-
kvi) urejajo fasado, ki je prav
tako zaščitena. Lastnik stano-
vanjske stavbe je bivša Samo-
upravna stanovanjska skup-
nost, prvotni lastnik pa je dr.
Mitja Polak iz Argentine, ki
je s posebno darilno pogod-
bo podaril štiri stanovanja.
Lep primer v času, ko hočejo
nekdanji lastniki svoje imetje
nazaj. Fasado obnavljajo iz
sredstev za revitalizacijo sta-
rega mestnega jedra.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Nova poslovno-stanovanjska zgradba na Ptujski cesti 13 in 15.
Stara osnovna šola na Ptujski 6.
Obnova fasade nekdanje Polakove hiše na vogalu Skolibrove ulice.
oooooooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>
Praznik
Zgornje Ložnice
v krajevni skupnosti Zgornja Ložnica (občina Slovenska Bistri-
ca) so minulo soboto, 5. januarja, praznovali 13. krajevni praznik v
spornin rojstva narodnega buditelja dr. .Josipa V ošnjaka (rodil se je 4.
I. 1834, umrl pa 20. 10. 1911), ki je pokopan na ložniškem pokopališ-
ču.
Proslavo v počastitev praznika so pripravili skupaj s krajevno
skupnostjo kulturno-prosvetno društvo in osnovna šola. Ciledalci so
si z veseljem ogledali nastop cicibanov male šole in učencev, razvese-
lile so jih venčeseljske ljudske pevke in folkorna skupina iz Impola s
štajerskimi in gorenjskimi ljudskimi plesi. Za dobro voljo je poskrbel
še čarovnik Sajko. Predsednik krajevne skupnosti .lani Arbeiter je ori-
sal uspehe krajevne skupnosti ter podal načrte za prihodnost. Se po-
sebej je poudaril, da je potrebno letos s primerno slovesnostjo prosla-
viti iO()-letnico samostojne venčeseljske fare in 200 let kuracije.
VT
Oh, ti
odpadki,,.
Slik in zapisov o divjem odlaganju
smeti smo » našem časnik objavi-
li že ogromno. Tudi to j f.e znan
podatek, da smo k ptujski občini
med vodilnimi » Sloveniji po števi-
lu divjih odlagališč. Znan) pa je
tudi, da ima le JO % gospe dinjstev
reden odvoz smeti, da je šele pred
nami novo iskanje komunalne de-
ponije za ptujsko občino, saj stari
krajani razširitve zaradi utemelje-
nih vzrokov niso dopustili.
Ste se kdaj vprašali, kako rešu-
jejo te probleme drugod? i\i po-
trebno dolgo iskati, in že se izka-
že, da so sodobne družbe zadovo-
ljivo rešile tudi ta problem, kar pa
seveda ni šlo brez pretresov, pole-
mik in prepričevanja, da maloma-
ren odnos lahko povzroči nepo-
pravljivo škodo za zdravje ljudi in
podobo krajine. Najbolj žalostno
je, če si tujci ni š del zapomnijo le
po tem, da so ob cesti, potokih in
v gozdovih videli nerazumljivo ve-
liko odpadkov. Morda ni odveč
pogledati, kako so tovrstne težave
reševali na primer v Nemčiji.
ZGODOVINA ODLAGANJA
ODPADKOV
Leta 1968 so v Nemčiji reševa-
li problem komunalnih odpad-
kov podobno, Icot danes ravna-
mo mi. Župani so po svoji občini
iskali luknje in jih nato zasuli z
odpadki. Pri tem niso preveč
vpraševali strokovnjakov, saj
imajo ti nečedno lastnost, da
skupaj z izdelavo elaborata zah-
tevajo tudi honorar. Redki so bi-
li in so župani, ki si ne bi šteli v
slavo in čast, da so lahko čimbolj
oklestili ta honorar. V primeru,
ko je bilo potrebno jamo zasuti z
odpadki, je bil za župana še tako
majhen honorar za strokovnjaka
previsok, saj je menil, da zasuti
jamo z odpadki res ni tako hudo
strokovno delo, da bi za to potre-
bovali strokovnjaka, in bi bil ho-
norar zanj prava potrata občin-
skih sredstev.
Ker pa je na primer poselje-
nost v renski nižini precej gosta,
podtalnica pa relativno hitra,
prav tako pa kakovost vode kon-
trolirajo precej pogosto, so se za-
voljo onesnaženja podtalnice
najprej pričeli vrstiti alarmi, nato
pa izklopitve studencev. Ker lah-
ko postanejo prebivalci brez pit-
ne vode zelo »neprijetni« in —
kar je po mnenju županov slaba
stran demokracije — napadalni,
je postal župan v takem primeru
zelo hitro aktiven. Ugotovil je,
da mu v tem primeru lahko po-
magajo le strokovnjaki. Za na-
svet je vprašal inženirja, ki mu je
bil pri roki. Ker je imel po eni
strani deloma slabo vest, po dru-
gi strani pa je bil v časovni stiski,
je to pot le rahlo oklestil hono-
rar.
Ponavadi takrat strokovnjaki
še niso imeli izkušenj z deponija-
mi, vendar ni težko logično skle-
pati, da neprodušno dno prepre-
či izcejanje odpadnih vod. Na
žalost je večina strokovnjakov po
tem preblisku prenehala razmiš-
ljati o nadaljnjih posledicah.
Rahlo škodoželjno je inženir pri
tem izrabil priložnost in podučil
župana, da se vse to ne bi pripe-
tilo, če bi njemu pustili izbrati lu-
knjo, saj bi izbral takšno, ki ne bi
prepuščala. Ker župan ni neu-
men, želja po »varčevanju« pa
ga še vedno ni zapustila, si je ta
nasvet zapomnil in je v bodoče
zopet sam iskal luknje z nepro-
pustnim dnom. Posebno prilju-
bljene za te namene so še vedno
opuščene opekarne, kamnolomi
itd..
Vendar so se še naprej vrstili
alarmi, izklopi studencev itd._—
skratka vse se je nadaljevalo. Žu-
pan je bil besen na svojega inže-
nirja, saj je menil, da mu je za
plačani honorar premalo pove-
dal in svetoval, zato je postal pri
izbiri strokovnjakov še previd-
nejši. Poiskal si je strokovnjaka z
izkušnjami in tudi sla po »varče-
vanju« ga je medtem že popol-
noma minila. Seveda pa apelira
na strokovnjaka, naj bo prizanes-
ljiv s honorarjem, saj občini pri-
manjkuje sredstev na vseh kon-
cih in krajih.
Čez nekaj časa prejme župan
naročeni elaborat. Kakor je obi-
čaj, pogleda najprej predračun-
ski znesek. Če preživi ta šok, se
nato poglobi v študij elaborata
in z grozo ugotovi, da mu je celo-
ten problem zrastel že čez glavo.
Najprej skusa prepričati strokov-
njaka, da so predvidene naprave
za tako malo in revno občino
prevelike in invensticija predra-
ga, izcednih vod sploh ni ali pa
so popolnoma nenevarne, pred-
videna oprema (kompaktor, teh-
tnica itd.) do sedaj sploh niso bi-
le potrebne, zatorej jih tudi v bo-
doče ne potrebujemo, odpadkov
skoraj ni, če pa bi po naključju le
bili, pa sploh niso nevarni, pod-
talnice pod deponijo ni, naravni
sloji gline pod deponijo so abso-
lutno neprepustni, že desetletja
bolj malo dežuje itd. itd....
Kratkoročno je sicer zacvetel
uspeh strokovnjakov, ki so se pu-
stili s takimi argumenti »prepri-
čati«. Računali so, da bodo lah-
ko z večkratnimi honorarji za
isto stvar na koncu zaslužili ra-
vno toliko ali pa celo več. Tako
se je opisani ciklus večkrat pono-
vil. Rezultat tega je plačal župan
že pri naslednjih lokalnih volit-
vah. Opozicija ga je odnesla, z
njim pa tudi strokovnjaka, saj se
v dobro delujoči demokraciji po-
litični neuspehi običajno sproti
in hitro plačujejo.
Povrnimo se k večini županov,
ki so se delno sprijaznili z nelju-
bo strokovno resnico. Tako žu-
panu ni preostalo drugega, kakor
da se odpravi na višjo instanco
(deželno vlado), kjer z olajša-
njem ugotovi, da je le eden v
množici županov, ki so prišli do
enakega spoznanja, namreč da je
pravilno zgrajena deponija pre-
velik zalogaj za občino.
Medtem so to uvidele tudi de-
želne vlade ter sredi 70. let prišle
do spoznanja, da morajo pro-
blem odpadkov prevzeti v svoje
roke. Z zakonodajo so določile,
da je reševanje problemov v zve-
zi z odpadki izključno stvar de-
žele in nič več občin.
(Se nadaljuje)
Pripravila: D. Lukman
(hoto; UIVI)
Prihodnost bistriških
krajevnih skupnosti
Slovenjebistričani ugibajo, kakšna bo usoda štirih mestnih
krajevnih skupnosti. Nekateri vedo povedati, da se bodo združile v
eno, drugi želijo, da bi ostale takšne, kot so sedaj, tretji pa celo na-
povedujejo, da naj bi iz štirih mestnih KS nastala nova, samostojna
občina. Kako pa bo, bo pokazal čas.
Z iztekom starega leta se je
končal sedanji krajevni samopri-
spevek, za novega pa se na pobu-
do »oblasti« niso odločili. Kaj
bo v prihodnje z delavci, ki so na
skupnosti mestnih KS zaposleni,
ne ve še nihče nič gotovega. Vod-
ja skupnih služb Marjan Germ je
od novega leta dalje tehnološki
presežek. Na tem delovnem me-
stu ostane samo še do konca fe-
bruarja, da uredi vse glede za-
ključnega računa. Prav tako je
neznana usoda preostalih treh
delavk; dveh, ki za vse slovenje-
bistriške krajevne skupnosti, teh
je v občini šestnajst, delata raču-
novodske in knjigovodske posle
in administratorke. Pravijo, da
treh dodatnih delavcev slovenje-
bistriški občinski proračun ne bi
zmogel. Ti delavci so skupaj s
predsedniki svetov in skupščin,
naredili ogromno dela. Izpeljati
pred štirimi leti široko zasnovani
in ob izglasovanju krajevnega sa-
moprispevka sprejeti program ni
bilo mačji kašelj. Skrbi jih, kaj
bo z nekaterimi skupnimi nalo-
gami in z vsem tistim, kar bi še
bilo potrebno postoriti, pa ne bo
več denarja. Zadrego z mestnim
kopališčem so rešili: dali so ga v
najem zasebnemu bistriškemu
podjetju [ime. Kaj pa bo z vsemi
tistimi objekti, ki so že zgrajeni?
Ho denar za njihovo vzdrževanje
ali pa bodo prepuščeni zobu ča-
sa, kot je bilo v minulih letih
marsikaj ?
Nerešena ostanejo vprašanja
solmansiranja ureditve mestnega
gradu s parkom, napeljava plina
po mestu, gradnja obvoznice,
ureditev doma kulture, internega
tv studia in celotnega sistema ka-
belske TV, na katero je že sedaj v
mestu in na obeh Polskavah pri-
ključenih okoli 2500 naročnikov.
V načrtu krajevnega samopri-
spevka, o katerem seveda ne bo
glasovanja, je sofinansiranje po-
kopališča, semaforizacije križišč,
gradnja kolektorja in čistilne na-
prave ter še marsikaj, kar Bistri-
čani v svojem mestu in najbližjih
naseljih potrebujejo.
Ce bi se lotili podrobnega opi-
sa vsega, kar je bjlo v minulih šti-
rih letih v bistriških KS narejene-
ga, bi porabili preveč prostora,
zato smo Marjana Germa prosili,
da nam je o vsem narejenem po-
vedal v strnjeni obliki.
Marjan Germ: »Najprej mo-
ram omeniti sofinansiranje grad-
nje objektov za oskrbo z vodo, re-
konstrukcijo vodovodnega omrež-
ja in gradnjo kanalizacijske mre-
že. Asfaltiranih je bilo precej cest
oziroma ulic, zgrajenih pločnikov.
javne razsvetljave in še česa. V
okviru akcij krajevnih skupnosti
smo napeljali omrežje kabelske
TV. Ne smem pozabiti na sofinan-
siranje adaptacije kinodvorane,
kluba mladih, postavitve telefon-
skega omrežja in centrale, uredi-
tev mestnega kopališča, pokopa-
lišča in mrliške veže.«
Predvsem v obrobnih naseljih
so veliko postorili tudi krajani
sami. Lep primer je dom kraja-
nov na Devini in Cigonci s trgov-
skim lokalom, ki bo dokončan
prihodnji mesec. V nekaterih va-
ških svetih so opravili nakup
zemljišča za vaške domove oziro-
ma domove krajanov.
Kaj in kako bo v prihodnje s
KS, bo brez dvoma prinesla tudi
nova zakonodaja o krajevnih
skupnostih, ki jo že težko čakajo
tudi v mestnih krajevnih skupno-
stih v Slovenski Bistrici.
Vida Topolovec
Labodji zgled
Pred dobrim letom dni smo Ptujčani z velikimi
očmi sprejeli prvi labodji par na našem akumulacij-
skem jezeru. Takrat smo zapisali, da je minilo pre-
cej let do >rnitve ponosnih pernatih kraljev > naše
vode, in ob koncu podvomili, da jih bomo prihodnje
leto (torej letos) spet lahko videli. l'a je bil naš
dvom odveč. Takoj po novem letu jih je prišla že ma-
la jata in olepšala jezero. Družinica se je torej pove-
čala. Zares lep zgledi
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - januar 1991
OD TU IN TAM — 9
UpošteVilli predloge obrtnikov.
bojkota pa ne
Vlada y odstopu še naprej dela.
Izvršni svet je v prejšnjem tednu
pod vodstvom vršilca dolžnosti
predsednika Branka Brumna
opravil neke vrste inventuro doslej
sprejetih sklepov. Od junija do
decembra iih je bil > precej. Ugo-
tovili so, da so v g, I vnem realizi-
rani, razen odloka o plakatiranju.
Tega naj bi sprejeli februarja. Ne-
kateri sklepi pa so v fazi realiza-
cije.
Najbolj so delegati skupsčine
pogrešali odlok o ravnanju s ko;
munalnimi odpadki v občini
Ptuj. Po dolgih prizadevanjih ga
bodo končno dobili v obravna-
vo. Izvršni svet je imenoval
5-člansko komisijo ki bo uskla-
dila besedilo osnutka odloka, saj
je na delovno gradivo prejel vr-
sto vsebinskih pripomb. Delegati
bodo o njem razpravljali predvi-
doma 29. januarja, ko naj bi se
sestali prvič v tem letu.
Na oktobrske zahteve ptujskih
obrtnikov glede politike poslov-
nih prostorov je izvršni svet od-
govoril z dvema dokumentoma:
Pravilnikom o oddajanju poslov-
nih prostorov in s sklepom o
oblikovanju najemnin za poslo-
vne prostore v občini Ptuj. Prve-
ga je sprejel v prejšnjem tednu in
bo pričel veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku. Usta-
novljena je tudi že komisija, ki
bo odločala na osnovi kriterijev
in javnega natečaja.
Sklep o oblikovanju najemnin
za pošlo- ne prostore je najbolj
neposrc r>o vezan na oktobrski
bojko. ^ni so ptujski obrtmi^i
postavili vrsto zantev glede poli-
tike najt nnin za poslovne pro-
store. Predvsem so poijdarjali,
da je potrebno v ceni najemnine
upoštevati lastna vlaganja. Sklep
je sedaj v fazi osnutka, saj je na
prejšnji seji izvršnega sveta bilo
vrsto pomislekov glede vlaganj,
predvsem za nazaj. Zato bo Se-
kretariat za stanovanjsko, komu-
najno in cestno gospodarstvo do
prihodnje seje pripravil ustrezno
gradivo oziroma podatke. Sklep
o oblikovanju najemnin se bo
uporabljal od 1. 1. 1991.
Vsi poslovni lokali bodo na
novo ocenjeni. Tistim, ki so vla-
gali v svoje prostore, se bo to po-
znalo pri višini najemnine. Pri-
merjalna analiza, ki jo je sekreta-
riat pripravil na vzorcu trinajstih
lokalov, je pokazala, da so na-
jemnine, izračunane po novem,
pri vseh, ki so vlagali, nižje, kot
so bile v obdobju oktober-de-
cember 1990.
Kljub temu da so se ptujski
obrtniki z visokim odstotkom iz-
rekli za bojkot plačevanja okto-
bra povišanih najemnin, ga izvr-
šni svet ni upošteval. Lani so se
najemnine dvakrat povišale: pr-
vič julija za 190 odstotkov, prve-
ga oktobra pa za 97. Drugi dvig
je povzročil veliko negodovanje:
nekaj nad 85 odstotkov tistih, ki
uporabljajo »občinske« poslo-
vne prostore, se je odločilo za
bojkot.
Izvršni svet je temeljito preučil
vse zahteve in ugotovil, da so v
novih dokumentih upoštevani
vsi. Politika najemnin za poslo-
vne prostore v ničemer ni odsto-
pala od regijske oziroma republi-
ške. Program je sprejela skupšči-
na in ga uresničuje. Z drugimi
besedami povedano: bojkota ne
bodo upoštevali. Obrtniki bodo
morali povišano najemnino pla-
čati. Zanimivo pa je, daje večina
kljub bojkotu le-to plačevala.
V bivših prostorih Kluba mla-
dih na Titovem trgu 12 bo Kme-
tijska zadruga Ptuj uredila trgo-
vino s kmetijskimi proizvodi in
prostore za hranilno-kreditno
službo. Izvršni svet ji je prostore
dodelil s pogojem, da zadruga
uredi vsa finančna in druga vpra-
šanja z dosedanjimi vlagatelji v
Klub mladih. Pravico do dveh
prostorov pa ohrani Liberalno-
demokratsKa stranka. V pogodbi
o dodelitvi prostorov zadrugi je
tudi zapisano, da brez soglasja
izvršnega sveta ni možen podna-
jem.
Prostori Kluba mladih so bili
sedem mesecev brez najemnika.
Njihova dodelitev zadrugi je
zahtevala tudi rešitev vprašanja
prostorov interesnih dejavnosti
mladih in otrok. Ti bodo po no-
vem imeli svoj center v Muršiče-
vi ulici 7. Nosilec bo Zveza prija-
teljev mladine občine Ptuj.
Na dnevnem redu izvršnega
sveta je bil ponovno Odlok o
varstvenih pasovih vodnih virov
v občini Ptuj, ki je neposredno
vezan na načrt uporabe kmetij-
skih zemljišč. Osnutek gre na
skupščino v okviru rednega po-
stopka.
Izvršni svet je tudi sprejel
sklep o podaljšanju javne razgr-
nitve osnutka prostorskouredit-
venih pogojev za območje obči-
ne F^uj zunaj mesta. Predlog za
podaljšanje le na osnovi zahtev
krajevnih SKupnosti oblikoval
Sekretariat za urejanje prostora
in varstvo okolja.
Med pomembnejše točke vlad-
ne razprave v prejšnjem tednu
sodi tudi organizacija okrogle
mize o zdravi prehrani. Ta bo 25.
januarja v Srednješolskem cen-
tru. Posvetovanje bo republiške-
ga značaja, saj bodo sodelovali
nekateri republiški ministri in
najvidnejši strokovnjaki za pro-
izvodnjo zdrave hrane.
MG
Priprave na turistične dneve
Letos bodo v Podgorcih prosla-
vili petnajsti jubilej pokušnje do-
mačih vin, ki je povezan s pet-
najstletnico domačega turistične-
ga društva. S prireditvami, med
najpomembnejše sodi Praznik vi-
na, si je prislužilo 1989 Turistični
nagelj. Prvo leto ocenjevanja so
vinogradniki prinesli v pokušnjo
15, naslednje leto 12, potem pa
vse do desetletnice društva okoli
50, leta 1988jih je bilo že 182, čez
leto dni 208 in lansko leto 210
vzorcev vina. Veliko skrb posveča-
jo tudi urejanju kmečkega okolja.
Že nekaj let izrabijo zimski čas
za izobraževanje skupaj z Dru-
štvom vinogradnikov Jeruzalem,
s katerim tesno sodelujejo že vr-
sto let. Izobraževanje so pričeli
23. decembra lani, sklenili pa ga
bodo 28. aprila letos, v času
Praznika vina.
Marta Bombek, tajnica Turi-
stičnega društva Podgorci, je
omenila, da je s turističnimi dne-
vi in praznikom vina zavel v te
kraje nov veter. Ljudje so zadnje
čase denimo veliko bolj navduše-
ni nad kvaliteto kot količino vi-
na. Med vinogradniki je zavladal
pravi tekmovalni duh: toliko po-
sebnih sort vina, kot jih zadnja
leta poskusijo donegovati zaseb-
ni vinogradniki, niso poznali ni-
koli prej. Pri tem vodi Stanko
Curin s Koga, ki je v teh dneh
stiskal suhi jagodni izbor z
48-odstotno vsebnostjo sladkor-
ja. Strokovnjaki pravijo, da bo to
vino preseglo kvaliteto ledenega.
»Seveda je še veliko reči, pri
katerih bi se morali kultivirati.
Mednje sodi tudi posoda, v kateri
vino ponudiš. Svoj čas so ti v mar-
sikateri kleti ponudili vino v na-
vadnem emajliranem lončku, ne
pa mogoče v glinasti ročki, ki naj
bi bila neka osnova kulturne po-
nudbe. Zdaj je tega čedalje manj.
Ker pa živimo v vinorodni pokraji-
ni, ni vseeno, v kakšnih kozarcih
vino ponudimo. Prav zaradi tega
smo se skupaj z Društvom vino-
gradnikov Jeruzalem odločili, da
razpišemo natečaj za vsestransko
uporaben slovenski vinski koza-
rec. Kakšen bo rezultat te akcije,
še ne vemo. Ni nam povsem jasno,
ali ga bomo lahko ob Prazniku vi-
na že predstavili,« je še povedala
Marta Bombek.
V teh dneh bodo imeli redni
letni občni zbor, govorili pa bo-
do o pripravah na turistične dne-
ve.
Vida Topolovec
Termosol - dnižba z omejeno odgovornostjo
Od septembra lanskega leta posluje v Ormožu družba z ome-
jeno odgovornostjo TERMOSOL, v katero je vložil 60 odstotkov
sredstev Peko iz Tržiča, 40 pa Slava in Tone Jurkovič iz Ormoža.
Ukvarjajo se z izdelavo podplatov iz termoplastičnih mas za potre-
be obutvene industrije.
Proizvodni prostor, ki meri
skupaj s pisarno in pomožnimi
prostori 600 kvadratnih metrov
in je postavljen v ormoški obrtni
coni nasproti bodočega gostin-
skega lokala je last Slave in To-
neta Jurkoviča in je del deleža v
skupno podjetje. 1,5 milijona za-
hodno nemških mark je vložil
Peko, 1 milijon pa Slava in Tone
Jurkovič; od tega je bilo zemljiš-
če, stavba in osnovna sredstva
ocenjeno na 700.000. Ob tem sta
Jurkovičeva morala vložiti še
300.000 zahodno nemških mark
denarnih sredstev v obliki goto-
vine. V Pekov delež sodijo stroji,
tehnologija, tržišče in uvajanje
zaposlenih v delo.
»Na papirju je kazalo (in še
kaže) vse lepo, tako kot je to zna-
čilno za Jugoslavijo, v praksi pa
je vse drugače, je potarnal Tone
Jurkovič, njegova žena Slava pa
je samo prikimavala.
Trenutno imajo zaposlene tri
delavce, trije pa opravljajo delo
po pogodbi. Ce bo šlo vse v re-
du, bi jih lahko redno zaposlili
devet, pet pa še dodatno, pogod-
beno.
Zmogljivosti celoletne proiz-
vodnje podplatov iz termoplasti-
čnih mas v Termosolu niso majh-
ne, računajo na 700.000 kosov
letno, kar naj bi naredili v dveh
izmenah. Za Peko je polovica ce-
loletne proizvodnje, tržišče za
ostalo pa si poiščejo sami, nekaj
doma, drugo pa v izvozu, od ko-
der so tudi surovine za njihovo
proizvodnjo.
Ker se zasebnim podjetjem go-
di zadnje čase podobno kot
družbenim, je beseda nanesla tu-
di na morebitne dolgove. Tone je
povedal, da pri Termosolu še ni
neplačanih terjatev, ker se njiho-
va proizvodnja, ki ni ravno poce-
ni, še ni razvila tako, kot bi se
morala. Zelo drago je orodje:
ena sama serija, ki jo naredijo v
Pekovi orodjarni ali pa v Milanu
v Italiji in spada pod tehnološki
del Pekove udeležbe v skupno
podjetje, velja več kot 40.000 za-
hodnonemških mark. Draga pa
je tudi energija.
»Če pa hočeš biti konkuren-
čen, moraš ponuditi vsaj dva no-
va izdelka v sezoni, tujemu trgu
pa kvaliteto. Izdelek mora biti
vsaj malo cenejši od tistega, ki ga
zahodni kupec lahko kupi v
Madžarski ali na Portugalskem,
ker se tuji kupci zaradi visokih
cen še vedno radi izogibajo Jugo-
slavije,« je omenil Tone in do-
dal. da bi se za zahod splačalo
delati, če bi bila pri nas cenejša
energija in manjši prispevki za
osebne dohodke zaposlenih.
Trenutno delajo sedem razli-
čnih modelov, na zalogi jih ima-
j'o okoli 40. Poleg Peka delajo za-
ščitne podplate tudi za AFIS:
Schuhmode — za nemškega pro-
izvajalca VVurtza, dogovarjajo pa
se tudi z nekaterimi firmami iz
Avstrije, kot so Elefantenschuh,
Humanic in Hogel, ki dela prete-
žno ženske škornje. Dogovori te-
čejo tudi z Jelenom iz Cakovca,
Vikom iz Varaždina in Ukusom
iz Virovitice.
Načrte za prihodnost imajo.
Družba z omejeno odgovornost-
jo Termo sol je med drugim regi-
strirana tudi za trgovsko dejav-
nost. Prizadevajo si, da bi pro-
gram, razširili, niso pa se še
odločili, ali v okviru plastičnih
mas ali pa v kovinoplastiki. Vse
je odvisno od tega, kako se bo
pri nas obrnilo gospodarstvo in
kako bo z osamosvojitvijo Slove-
nije, ker je v zadnjem času v za-
hodnem poslovnem svetu Zal že
samo ime Jugoslavija sinonim za
nekaj slabega.
Na vprašanje, ali sta pri delu
srečna, sta me malce začudeno
pogledala in dodala, da so pač
časi takšni, ko moraš malo potr-
peti in počakati, da se stanje iz-
boljša.	Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
f	A
m Tone Jurkovič sta
se pred petnajstimi leti vrnila
tz Munchna. kjer sta dolga le-
ta delala in si prištedila denar;
tega sta po vrnitvi vložila v iz-
delovanje žičnikov. Tone pravi,
da so od te proizvodnje živeh
dobro, vendar so se nekaterih
poslovnih manir v Nemčiji le
preveč navadili. Mislih so. da
je tudi doma v Jugoslaviji ta-
ko. da moraš kapital nepresta-
no nekam vlagati, drugače ga
•zgubiš Ob Termosolu sta obrt
se obdržala, ker v času. ko ji-
f^a podjetje še ne daje dobi-
\eka. morajo od nečesa živeti.
Termosol in njegova okolica.
Notranjost proizvodnih prostorov, kjer je še vedno dovolj prostora za
stroje
Grajski hrib bo
lepši in bogatejši
Ptuj se zaveda, da bo moral za
svojo celostno in kakovostno po-
do? marsikaj narediti, 'osa-
mezni objekti predstavljajo ne-
precenljivo vrednost, njihova
vpetost v okolje je marsikje po-
manjkljiva in nezadovoljiva.
Grajski hrib je bogat že zaradi
gradu, a celovite podobe še ni-
ma. Pobočje je marsikje zarašče-
no z grmovjem in za turista odbi-
jajoče.
Odlok o sprejemu ureditvene-
ga načrta grajski hrib pa že pove,
kaj bo treba na tem območju na-
rediti. Hrib naj bi zaživel tudi
kot kulturno in rekreacijski cen-
ter Ptuja. Sedaj se pojavlja pred-
vsem s turistično in zgodovinsko
ponudbo. Polnost mu bodo po
novem dajali razstavljeni arheo-
loški spomeniki, ribnik, otroško
igrišče in mestni park.
Arheološki spomeniki bodo
postavljeni na turnirskem prosto-
ru med gradom, žitnico in za-
hodnim obrambnim stolpom. Ži-
tnica naj bi ponovno zaživela kot
vinarski muzej, v njej pa naj bi
razstavili tudi maske. V stolpu
bo oddelek Pokrajinskega muze-
ja. Na jugovzhodni strani bodo
obnovili nekdanji vinograd. Se-
verno stran pobočja bodo uredili
kot zeleno površino, ki pripada
gradu, in hkrati kot mestni park
z otroškim igriščem v skrajnem
SV delu območja. V tem delu bo
ponovno urejen tudi ribnik. Gre
za nekdanji ribnik v bližini Rai-
čeve, okrog katerega bosta me-
stni park in otroško igrišče. Park
bodo z mostom prek nekdanjega
obrambnega jarka povezali s sta-
rim mestnim jedrom. Zid ob Rai-
čevi ulici bo imel obliko litožele-
zne in zelene ograje, tako da bo
celotno območje mogoče zapreti
za promet.
Z ureditvenim načrtom se ure-
ja 5,95 hektarov veliko območje
grajskega hriba med Raičevo uli-
co, Muzejskim trgom. Potjo na
grad ter obzidjem na jugovzhod-
nem in vzhodnem območju hri-
ba.
Ureditveni načrt zajema spo-
meniško zavarovani grajski kom-
pleks, da se ureja kot muzej, turi-
stične objekt, kraj za kulturne
prireditve in mestni rekreacijski
park, prenova pa ureditev graj-
skih struktur in odprtega prosto-
ra.
Objekti in nepozidani prosto-
ri se bodo obnavljali skladno s
spomeniškovarstvenimi načeli na
osnovi podrobnih načrtov in po
navodilih odgovorne ustanove za
varstvo naravne in kulturne de-
deiščine. Ureditveni načrt za
grajski hrib je izdelal Zavod za
urbanizem Maribor.
MG
STARO IME, NOVI OBRAZI
Ptujski
instrumentalni
ansambel
Od druge polovice novembra
1990 se je v Ptuju spet pojavilo
staro ime z novimi obrazi —
Ptujski instrumentalni ansambel.
Na željo znanega glasbenika, se-
daj že pokojnega Frančka Žibra-
ta ga je ustanovil profesor Mar-
jan Rus, in sicer iz dela prejšnje
postave ptujske Mavrice in slabe
polovice ansambla I^ujskih pet.
In kdo sestavlja novi Ptujski
instrumentalni ansambel?
Trobento igra Silvo Kolarič,
klarinet njegov sin Damijan Ko-
larič, harmoniko in klaviature
Milan Anžel, kitaro in klaviature
Branko Pernat, za bobni je Ivo
Harlamov (iz bivšega ansambla
Polet), bariton in bas kitaro pa
igra vodja ansambla prof. Mar-
jan Rus. Tu je že pevski duet
Barbara Potrč in Silvo Pilinger.
Kot je povedal vodja ansam-
bla, je v obeh prejšnjih ansam-
blih moralo priti do sprememb.
Tako so v bistvu realizirali željo
enih in drugih. Nekaj časa so
oklevali, novembra pa so spo-
znali, da ideja sploh ni slaba.
Sedli so za mizo in se dogovorili.
V bistvu sta tako oba ansambla
le zamenjala svoje člane, profe-
sor Rus pa je prepričan, da je
Ptujski instrumentalni ansambel
pridobil na kvaliteti.
O imenu Še toliko: Poznavalci
vedo, da je prvotni Ptujski in-
strumentalni ansambel, ki je de-
loval pred kakimi osmimi leti,
pravzaprav prei^menovani an-
sambel Frančka Žibrata. Ta se je
z Marjanom Rusom večkrat po-
govarjal in si želel, da bi v Ptuju
spet ustanovili ansambel s takš-
nim imenom. Žal uresničitve te
želje ni dočakal živ, saj je klonil
pred zahrbtno boleznijo.
Načrti: Čimprej posneti kak-
šno novo lastno skladbo in na-
stopiti na Ptujskem in Števerjan-
skem festivalu, morda še na Alp-
skem večeru na Bledu ter seveda
pridobiti čimveč domačega ob-
činstva.
M. Ozmec
Ptujski instrumentalni ansambel 1991
10 - OD TU IN TAM
17. januar 1991 —
IVAN JURKOVIČ, PREDSEDNIK PTUJSKE PODRUŽNICE SKD
»Začel sem s slovensko
pomladjo«
Številni kmečki družini Jurkoričevih v Stanetincih v
fari svetega Jurija v Vidmu ob Ščavnici je prinese! srečo
in blagoslov kot trinajsti otrok. Ob njem se je na manjši
kmečki posesti kravarjev in poznejših kulakov borilo za
kruh in preživetje še šest bratov in sestra. In vsi so danes
pri svojem kruhu kot dostojni in zavedni državljani, če-
prav jih je življenje zaneslo daleč od družinskega gnezda.
Ivan Jurkovič je živel v rojstni hiši do 9. leta in med
tem opravi! 2 razreda osnovne šole. Pozneje je šolanje na-
daljeval v Zdolah in na Brežicah, kjer se je vpisal v nižjo
gimnazijo. Po šestih letih se je vrni! in opravi! srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru. Prva grenka preizkušnja ga je
doletela, ko je postal kmetijski tehnik in ni dobil zaposli-
tve. Več kot tisoč jih je bilo tisto leto in za Fse ni bilo de-
lovnih mest, pravi, ter nadaljuje:
»Ne vem, kakšna je bila ta-
kratna kmetijskoizobraževalna
politika, ampak načrtovana za-
gotovo ni bila, saj nas je ostala
že takrat skoraj polovica na ce-
sti. Zato sem se odločil za študij
veterine, kajti kmetijstvu se ni-
sem hotel čisto odreči. Študij
sem končal brez pomoči staršev,
saj od srednje šole naprej nisem
od njih prejel niti dinarja. Poma-
gali so mi drugi, predvsem bratje
in sestre; za to sem jim zelo hva-
ležen.
Ob koncu študija sem se poro-
čil in odslužil vojsko. Delo vete-
rinarja bi moral pričeti v Vidmu
ob Ščavnici, kjer sem bil štipen-
dist. Pa me je doletelo drugo
grenko razočaranje. Zame na-
mreč spet ni bilo mesta, zato sem
kot 25-letni mladenič bil prisiljen
iskati prvič v življenju uradno dr-
žavno pomoč kot brezposelnež.
Preživeti sem moral in sprejeli so
me ženini starši, kjer sem poma-
gal pri obrti.
Prvo delovno mesto sem dobil
na takratnem kmetijskem pose-
stvu v Ljutomeru, kjer sem se
ukvarjal s prašičerejo. Takrat
sem se pričel ubadati tudi s prvi-
mi političnimi vprašanji. Po šti-
rih letih službovanja pa sem se
preselil v Ptuj in se zaposlil v
enoti svinjerejske proizvodnje
K.K v Dražencih; sedaj sem že
10 let veterinarski inšpektor pri
Veterinarskem zavodu v Ptuju.«
Vaša politična pot se je pravza-
prav pričela zelo pozno, saj ste se
prvič pojavili šele lani kot kandi-
dat za ptujskega župana?
»Res je, moje politično življe-
nje se je dejansko pričelo s slo-
vensko politično pomladjo. V
stare politične strukture se nikoli
nisem vključeval, deloval sem le
posredno prek sindikata.
To pa ne pomeni, da me politi-
ka nikoli prej ni zanimala. Z njo
sem se resno ukvarjal sam v raz-
mišljanjih o tedanjih protislovjih
in iskanju prave resnice, ki jih je
bilo že takrat precej.
Imel sem sorodnike, ki so bili
— zlasti po materini strani — ze-
lo različnega prepričanja. Eden
od stricev je recimo bil zelo vzo-
ren vaški duhovnik, drugi spet je
bil popolnoma na nasprotni —
levi strani. Vendar sta se oba vse
življenje zelo spoštovala, čeprav
sta živela'vsak za svoj ideal. Vse
to sem opazoval in si po svoje ra-
zlagal ter sprejemal sklepe. Tako
sem v politiko vstopal brez kakih
klasičnih priprav, le z opazova-
njem okolja in različnim reagira-
njem na dogodke okrog sebe.«
Sedaj ste predsednik podružni-
ce Slovenskih krščanskih demo-
kratov v Ptuju. To je ena najmo-
čnejših političnih strank. Kakšen
je pravzaprav njen namen?
»Tudi kristjani smo začutili
dolžnost, da se pričnemo politi-
čno vključevati v razreševanje
vsakodnevnih problemov in
vprašanj. Vedeti je treba, da je
glavni namen vsake politike skrb
za obči blagor. In mislim, da to
našo odločitev upravičuje. Sicer
pa je glavna značilnost naše
stranke, da temelji na krščan-
skem moralnem etosu in na ev-
ropski tradiciji krščanske kulture
ter civilizacije. Glavnina naših
skrbi- in prizadevanj je posveče-
na osebam, ki so osamljene ali fi-
zično ogrožene. Mislim pred-
vsem na otroke in ostarele ljudi
ter zdravstveno prizadete; skrat-
ka na tisto kategorijo občanov,
ki ekonomsko ni enakovredna v
boju za vsakdanji kruh. Posveča-
mo se torej politiki socialnega
varstva, kulture in tudi odgovor-
nejšemu odnosu do našega oko-
lja. Zaradi tega so naše vezi z Ze-
lenimi in s slovenskim Karita-
som tesne.
Ko se je podružnica SKD v
Ptuju ustanavljala, me ni bilo do-
ma. Nekaj časa sem bil odsoten
— na službeni poti. Priključil pa
sem se ob prvi priložnosti. Mno-
gi so zmigovali in mi pravili, da
še ni pravi čas, da je morda pre-
zgodaj; jaz pa seiri menil ravno
obratno.
Nasploh so bile v tistem času
vse stranke formirane na hitro,
kajti od izbruha pomladi do voli-
tev je bilo malo časa. Naš prvi
predsednik Viktor Pislak iz Maj-
šperka je že v začetku povedal,
da bo samo pomagal, dokler se
ne bo stranka utrdila. Ko pa smo
bili pred organizacijo 1. sloven-
skega tabora SKD, je gospod Pi-
slak izrazil željo, da ga zamenja-
mo. Počaščeni smo bili, da je or-
ganizacija prvega tabora pripad-
la nam, zato smo dali vse od se-
be. Za častnega predsednika smo
na hitro imenovali gospoda Me-
sariča in mislim, da smo svojo
nalogo skupinsko in dobro opra-
vili, saj je tabor lepo uspel.«
Vemo, da je v vaši stranki veli-
ko navdušenih članov. Kako pa je
s kadrovskim potencialom, ste z
njim zadovoljni?
»Tu je naša kritična točka, saj
se vsaj zaenkrat s kadri ne more-
mo ravno pohvaliti. Vedeti je tre-
ba, da je bila naša stranka (ena
redkih) pri včlanjevanju zelo do-
sledna. Ne vključujemo namreč
ljudi, ki so bili v prejšnji politiki
zelo aktivni, saj so bili skoraj v
večini tudi člani komunistične
stranke. To pa s krščanskimi de-
mokrati nima nobene zveze, zato
je situacija razumljiva. Seveda
pa se trudimo in se bomo še bolj
trudili, da bi postopoma razvili
tudi svoj sposobni in ustvarjalni
kader.«
Kako pa ocenjujete ptujske
skupščinske dogodke? Verjetno
jih dobro poznate, saj ste občinski
poslanec.
»Situacija je zelo zanimiva in
resna. Nobena politična skupina,
ki je na ptujski sceni, nima po-
trebne politične večine in zato je
tako, kot na žalost je. Mnogi za-
pleti, do katerih je prihajalo in
bo še prihajalo, so posledica te-
ga. Sam nastopam v skupščini
predvsem kot politični predstav-
nik interesov svoje stranke, saj
sem dolžan očuvati zaupanje
svojih volilcev .. .«
Ali ni prav zaradi takšnega rav-
nanja večine poslancev vse skup-
ščinsko delo preveč strankarsko
obarvano in gospodarska proble-
matika ne pride do izraza?
»Menim ravno obratno. Lju-
dje, ki so se politično resno opre-
delili, morajo ob javnih nastopih
spoštovati interese svoje stranke.
V ptujski skupščini večina po-
slancev govori, da so nestrankar-
ski. Ne razumem tega, kako je v
večstrankarskem sistemu nekdo
lahko nestrankarski. To enosta-
vno ne gre. Res pa je, da imamo
3 zbore. Medtem ko je v družbe-
nopolitičnem zboru stvar jasna,
je v drugih dveh zborih vse neka-
ko zamegljeno. Prav zaradi ne-
jasnosti vse pogosteje prihaja do
protislovij in celo napadov.
Skupščine so popolnoma ne-
predvidljive in tudi v naprej ne
bo mogoče nikoli niti predvideti
izida. Tudi to je demokraci-
ja . . .«
Trenutno smo v brezvladju.
Kakšen razplet pričakujete?
»Glede na odstop gospoda
Laha menim, da se je vse to mor-
da celo moralo zgoditi, da se po-
samezniki ne bodo več mogli
skrivati za drugimi in v svojem
interesu spodkopavati interesov
drugih. Tisti, ki sedimo v skup-
ščini, dobro vemo, da se je prejš-
nji (Lahovi) vladi postavljalo vr-
sto najrazličnejših zahtev. Z no-
vim mandatarjem gospodom
Vajngerlom pa je vse, kar je bilo
do tedaj zapovedano, enostavno
postalo prepovedano.
Z nezadovoljstvom pa moram
oceniti tudi poročanje novinar-
jev o delu ptujske skupščine, ker
sem prepričan, da tisti, ki sprem-
ljajo naše delo le iz sredstev jav-
nega obveščanja, dejansko niso
mogli spoznati realnega stanja o
dogodkih v skupščini. Javnost
namreč iz poročanja novinarjev
ni zvedela, kaj vse je kar nekaj
strank, med njimi tudi moja, zah-
tevalo od novega mandatarja,
preden je odstopil. Menim, da bi
glede na položaj in nujnost lote-
vanja resnejših gospodarskih
tem mandatar moral sprejeti na-
še zahteve. Sicer pa sem prepri-
čan, da bomo stranke morale jav-
nost same obvestiti o tem, kaj se
dela in kdo za tem stoji . . .«
In kaj po vseh teh zapletih pri-
čakujete od leta, v katerega smo
pravkar vstopili?
»Prepričan sem, da nas je vse
to dogajanje že dovolj zresnilo.
Sicer pa je vsaka od naših strank
že otipala svojo moč v parlamen-
tu, zato pričakujem, da bodo pri-
hodnji nastopi v skupščini bolj
odprti, bolj jasni in odkritosrčni.
V prihodnje bi zaradi tega mora-
li lažje prihajati do sklepov, ti pa
naj bi bili enotnejši. Seveda pa to
ne pomeni, da imamo v žepu
adut. Zavedati se je treba, da bo-
mo morali sprejemati večinsko
sprejemljive odločitve, saj čaka
novo občinsko vlado kup po-
membnejših nalog. Osebno tudi
menim, da je sedanja občinska
struktura dober, mlad in zagnan
team in da so vsi zapleti njihov
elan močno zavrli. Ce jim bomo
spet dali zaupanje in podporo,
bodo po mojem lahko tudi na-
prej delali uspešno, to pa si želi-
mo vsi občani.«
Vse večkrat slišimo napovedi o
skorajšnjem razpadu Demosa.
Kaj napovedujete za ptujsko obči-
no?
»Nisem takega mnenja in ne
vem, od kod drugim takšne nž^
povedi. Poskušamo delati čim-
bolj odprto in z ljudmi, da bo
Demos lahko svojo vlogo še na-
prej opravljal tako uspešno kot
do sedaj. Demos je v takšni obli-
ki še naprej potreben in nobene-
ga razloga ni, da bi razpadel . . .«
M. Ozmec
Ivan Jurkovič, predsednik ptujske podružnice slovenskih krščanskih de-
mokratov. (Foto: M. Ozmec)
PORTRETI REPUBLIŠKIH POSLANCEV
Mirko Vaupotič
Sedemindvajsetletni absolvent Pedagoške fakultete je sicer doma iz
Grajene pri Ptuju, a je že nekaj let v Ljubljani. Zaposlen je na Republi-
škem sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, liamor
so po preoblikovanju Zveze socialistične mladine prenesli republiški
Center za prostovoljno delo. Je poslanec Liberalnodemokratske stranke
Slovenije v Družbenopolitičnem zboru iz enajste volilne enote.
Pripoveduje, da je pri delitvi
področij med posameznimi po-
slanci LDS on dobil področje
vzgoje in izobraževanja. Tako
ima sedaj največ dela s pripom-
bami na zakonodajo s tega po-
dročja, s področja kulture, druž-
benih dejavnosti na splošno in
sploh vprašanj, ki zadevajo mla-
de. Trenutno pripravlja pripom-
be na zakon o vzgoji in izobraže-
vanju. Meni, da je pripravljeni
osnutek zakona preveč centrali-
stičen, vlada si jemlje preveč po-
oblastil za imenovanje ravnate-
ljev, ti pa samostojno odločajo o
tem, kateri učitelj bo zaposlen v
posamezni šoli, in tudi odloča o
pravicah učitelja. Svet teh javnih
ustanov pa ima zanemarljivo vlo-
go. Mirko meni, da je potrebno
dati večjo vlogo svetu šole pri
imenovanju ravnatelja, nastavlja-
nju učiteljev in pri sistematizaciji
delovnih mest na šolah. V svetih
naj bi sedeli tako predstavniki iz-
vršnih svetov, kakor tudi stroko-
vni delavci iz šole in neodvisni
strokovnjaki. Pomembno pa je
tudi, da bi imeli pri odločanju
večjo vlogo starši in učenci.
V pogovoru je tudi omenil, da
bi si želel več stika z občani v
enajsti volilni enoti, posebej s
Ptujčani, in da trenutno najbolje
sodeluje z Rušani. Doslej se je
posebej za to področje zavzel ob
oblikovanju Zakona o demograf-
sko ogroženih območjih v Slove-
niji in ga ocenjuje kot dobrega
tako po načinu oblikovanja kot
tudi z vidika, kaj bo prinesel ne-
razvitim območjem ptujske obči-
ne. Delegatsko vprašanje je po-
stavil tudi ob likvidnostnih pro-
blemih Tovarne glinice in alumi-
nija in dobil odgovor vlade, ki je
koristil tudi ptujski občini. Sicer
pa pogreša stike z drugimi po-
slanci s tega območja. Meni, da
bi lahko občine v tej volilni enoti
bolj izrabile prisotnost svojih po-
slancev v republiški skupščini.
Poudarja, da bo potrebno v
razpravi o novi slovenski ustavi
doseči večji pomen regij, med
katere bi morala priti tudi samo-
stojna regija podravskih občin
brez Maribora. Že doslej je, kot
trdi, bila ptujska občina na stran-
skem tiru in v senci Maribora in
te priložnosti ne bi smela zamu-
diti. Ni toliko pomembno, kje bo
center, temveč, da bo to področje
zaživelo kot regija. Pri tem pri-
pomni, da smo v Ptuju imeli sre-
čno roko pri izbiri župana in bo
najbrž tudi njegova vloga pri
oblikovanju regije zelo pomemb-
na.
O delu slovenskega parlamen-
ta je govoril še pod vtisom petko-
vega zasedanja, ki je bilo za veči-
no udeležencev precej mučno in
dolgovezno. Pravi, da so poslan-
ci razpravljali o vsem — od igle
do lokomotive, predvsem zaradi
pomanjkanja konkretnih vladnih
predlogov, in da bo vlada do 23.
januarja morala dati precej kon-
kretnih predlogov, kako naprej,
saj je Slovenija trenutno brez
prave politične usmeritve, pa tu-
di o gospodarskih problemih bo
moral slovenski parlament pre-
nehati govoriti na političen na-
čin. Kritično ocenjuje stranka
LDS predvsem delo ministra za
informiranje, ministra za energe-
tiko in rudarstvo in vladno rav-
nanje na monetarnem področju.
Seveda pa že po tradiciji želi
uveljaviti svoje predloge na po-
dročju ljudske obrambe, kjer
vztraja pri civilnem služenju vo-
jaškega roka in pri demilitarizi-
rani Sloveniji.
Zanimiva je tudi njegova oce-
na, da se trenutno v Sloveniji do-
gaja revolucija, saj so posamezni
zakoni vnesli in bodo vnesli
ogromno sprememb, zato mora
biti parlamant toliko bolj pozo-
ren. To je še posebej težko, ker je
tako vlada kot parlament pod ča-
sovnim pritiskom, hkrati pa spre-
jema dolgoročne in kar usodne
odločitve.
d. 1.
(Foto: M. Ozmec)
POLOŽAJ UČITEUA V NOVEM ŠOLSKEM ZAKONU
Zavestno ustvarjamo sistem ukrivljenih
hrbtov pokornih učiteljev
Ko od predlaga/ca norega Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter-
jaš konkretna pojasnila, se izkaže, da je marsikaj nedorečenega, še več pa prepuščeno drugim za-
konom, tako da te enkrat napotujejo k zakonu o delovnih razmerjih, drugič na stare šolske zako-
ne (ki so le delno razveljavljeni), nato na zakon o zavodih, pa na kolektivne pogodbe, nakar se iz-
kaže ne le to, da se večina tega šele pripravlja, pač pa da ne poznaš niti trenutno aktualnih variant
teh zakonskih osnutkov, predlogov itd.
Eno pa je jasno: učitelj v takšnem položa-
ju, kakršnega začrtuje novi šolski zakon, še ni
bil v zgodovini slovenskega šolstva. In kot
smo slišali na različnih javnih obravnavah,
predlagatelj prav takšen položaj ocenjuje za
najpomembnejšo opredelitev, od katere ne
odstopa.
Za kaj gre?
Ravnatelj šole ima poleg vseh drugih širo-
kih pooblastil tudi pravico, da pripravi siste-
mizacijo delovnih mest šole (7. člen), ki vse-
buje tudi pogoje za zasedbo delovnih mest
(15. člen), imenuje predstojnike notranjih or-
ganizacijskih enot (14. člen), odloča o delu
prek polnega delovnega časa (18. člen), pre-
razporeja delavce (19. člen), sklepa pogodbe
o delu z zunanjimi izvajalci (19. člen) itd. V
glavnem so povsod seveda dodani lepotni
pristavki, da se mora držati zakonskih pred-
pisov (ki se bodo ali se spreminjajo), vendar
je povsem očitno, da si ravnatelj lahko prila-
godi svoj zavod tako, kot se njemu samemu
zdi najbolj pametno. Temu sta dodani tudi
dve ključni pooblastili:
—	da »odloča o pravicah, dolžnostih in ugo-
vorih delavca iz delovnega razmerja« (7. člen)
-	ter »opravi izbiro med kandidati za za-
sedbo delovnega razmerja« (15. člen).
Ravnatelj bo torej učitelja nastavljal, od-
puščal, premeščal, ga disciplinsko kaznoval
(kar vključuje tudi suspenz), odločal o njego-
vem napredovanju (kar predvideva predlog
pravilnika o napredovanju), skratka povsem
suvereno bo delil pravico v svojem zavodu
po načelu: »Kadija tuži, kadija sudi«.
Tolikšnih pooblastil nima en sam človek v
nobenem sistemu. Celo v vojski nima koman-
dant takšnih kompetenc. Kjer je demokracija
na oblasti, odločajo o ključnih vprašanjih sveti
ali komisije. Tudi v privatnih šolah o tem ne
odloča sam ravnatelj niti ne lastnik šole, ker bi
bil zavod ob vsakršen ugled, če bi dopuščal
takšne zlorabe, kakršne so možne, če je vse od-
visno od enega samega človeka, od katerega so
usodno odvisni vsi delavci ustanove. V državnih
zavodih demokratičnih držav je to preuščeno
strokovni komisiji, ki jo imenuje ministrstvo,
pri nas pa smo izumili res izvirno rešitev. Ni
kaj, v vzgoji in izobraževanju bodo prosperirali
le pokorni uslužbenci ravnatelja. In v takšen
primež tako stisnjen visoko izobražen stro-
kovnjak, ki je svoje znanje predhodno doka-
zal z diplomo, s strokovnim izpitom, čigar
delo je povsem javno, tako pokorno ukrivljen
učitelj naj vodi takšen proces, kot je vzgoja
in izobraževanje mladih ljudi. Kako naj ures-
ničuje vse, kar od njega zahtevajo sodobna
strokovna spoznanja, ki postavljajo kot ime-
rativ predvsem humane človeške odnose? Ali
se bo naš vzgojitelj, učitelj, profesor najbolj
podoben jeprškemu učitelju, Martinu Kačur-
ju pa ne bo segal niti do gležnjev, kajti cesar
je pred imenovanjem le upošteval mnenje ne-
katerih strokovnih krogov, ne pa glasu enega
samega človeka?!
Značilno je, da je prelagatelj zakona pred-
videval drugostopenjski organ, ki odloča o
pritožbah učencev (9., 10., 11. člen), tudi star-
šem dopušča vpliv na delo šole, le učitelj je v
tolikšni meri vezan in podrejen izključno rav-
natelju.
Seveda sega logika Gogoljevega Revizorja
v predlogu zakona dosledno na vsa področ-
ja: tudi ravnatelj je usodno vezan na ustano-
vitelja, to je na organe oblasti: ti ga lahko na
hitro odstavijo, vendar o njem le ne odloča en
sam človek, pač pa demokratično izvoljen or-
gan ali njegov pooblaščenec.
In tako je krog sklenjen. Hierarhična le-
stvica je skrbno izdelana: vsi so podrejeni
predpostavljenemu in nadrejeni podrejenim.
Na zadnjem klinu je učitelj, ki naj naloge šo-
le dejansko izvaja, na njem stoji in pade vsa-
ka šola, kot nam lepo pripovedujejo predla-
gatelji zakona. Za vsak primer ima ta »zadnji
med zadnjimi« nad seboj poleg ravnatelja še
inšpekcijo, predstojnike, zunanje preverjanje
znanja njegovih učencev (ki pa jih sam ne
sme prebirati), standarde in normative (na
katere nima vpliva in jih mimo njega spreje-
ma oblast), ne pa še klube staršev, vzgojne
posvetovalnice . . .
Ta vidik zakona in vprašanja v zvezi s po-
ložajem učitelja so bila predlagatelju pred-
stavljena domala na vsakem regionalnem po-
svetu o osnutku zakona. Sindikat vzgoje, izo-
braževanja in znanosti Slovenije jih je poleg
drugih pripomb posredoval ministru osebno
na svoji skupščini 12. decembra, nato pa po-
slal ministrstvu tudi pismo, ko so bile stroko-
vno obdelane s pomočjo strokovnih sodelav-
cev sindikata.
Zaenkrat argumenti niso bili spodbiti; vi-
deli bomo, ali bodo slišani in do kod segajo
meje demokracije v demokratični družbi.
Jan Zoltan
TEDNIK - 17. januar 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
NAMIZNI TENIS
Strašek
odličen
v Zalogu
12. januarja je bilo v Zalogu
pri Ljubljani odprto prvenstvo
Slovenije Jakhlov niemorial
za mlajše in starejše pionirje in
pionirke. NTK Petovia je sodelo-
val s precejšnjim številom igral-
cev in igralk.
Pri mlajših pionirkah se je
Mojsilovičeva uvrstila od 16. do
32. mesta. Bezjakova pa se je še
učila tekmovati. -
Mlajši pionirji so bili zelo šte-
vilni. Rozmanu je uspela po zelo
dobrih igrah uvrstitev od 5. do 8.
mesto. Odlično se je uvrstil
najmlajši. Nejc .lanžekovič — od
16. do 32. mesta. Nejc je še tri le-
ta mlajši pionir. Razočarala sta
Pišek in Klajderič, Zajšek-, Šilak
in brata Zatoštnik pa so igrali v
ok\iru zmožnosti.
Pri starejših pionirjih je Miha
Brodnjak zmagal. Urh Strašek je
igral zares odlično in dosegel do-
bro uvrstitev: igral je finale proti
domačinu Ruparju, slovenskem
reprezentantu in drugemu z re-
publiškega prvenstva. Po ogorče-
ni borbi je zmagal starejši Rupar
tesno z 22:20 in 21:18. Čestitke
vsem.
Srebro za Andrejo Razlag
Na težkem kegljišču CJradisa v
Ljubljani se je končalo republi-
ško pionirsko prvenstvo za leto
1990. Odličen uspeh je dosegla
12-letna Ptujčanka, učenka 6. ra-
zreda 0§ Franca Osojnika An-
dreja Razlag, ki je v kategoriji le-
tnik 1978 1979 usvojila drugo
mesto in s tem srebrno medaljo.
Tako je za eno mesto izboljšala
uvrstitev iz leta 1989, ko je bila
tretja.
Andreja, ki je članica najbolj-
še ženske ekipe v Sloveniji in .lu-
goslaviji t;MA iz Celja, je v ci-
klusu tekmovanj osvojila dvakrat
drugo, enkrat četrto in enkrat pr-
vo mesto. Prav na zadnjem na-
stopu v Ljubljani je prehitela vse
tekmice in bila s 470 podrtimi
keglji najboljša, druga je bila
Žnidaršičeva iz Bresta (466), 3.
Belančičeva iz Slovana (463) itd.
Zadnji nastop pa ji ni pripomo-
gel do drugega mesta, saj so se
za končni skupni rezultat upošte-
vali trije najboljši, ta pa je bil
kljub 1. mestu najslabši v njeni
seriji (to še potrjuje, da je bilo
kegljišče izredno težko).
Skupni vrstni red treh najbolj-
ših je: Nataša Žnidaršič, Brest
Cerknica 1509 podrtih ke-
gljev: 2. Andreja Razlag, I-:M0
Celje 1449;'3. Katja Meden,
Brest 1445 itd.
V letošnjem letu čaka Andrejo
težja preizkušnja. Nastopila bo v
višji	kategoriji	(letnik
1977 1978). Prvi nastop bo
opravila 13. in 14. aprila, druge-
ga pa 25. in 26. maja. V začetku
junija pa je letos prvič planirano
tudi pionirsko državno prven-
stvo, o čemer pa je, kot sama
pravi, sedaj že prezgodaj govori-
ti.
Andreja razmišlja tudi o mož-
nosti nastopa na posameznem
kadetskem prvenstvu, vendar bo
o tem še razlislila, saj bi bil mor-
da prevelik fizični napor, ker je
potrebno nastope opraviti z nor-
malnimi kroglami. Tako bi bilo
letošnje leto nekako prehodno, v
naslednjem pa bi se poskušala v
pionirski, kadetski in mladinski
konkurenci.
Andreja Razlag (sp. vrsta levo) v družbi vrstnikov iz EMA v Celju ter
najboljših slovenskih kegljavk za leto 1990 Sonje Mikac (zg. desno) in
Marike Kardinar (levo).
ŠAH
Mladi šahisti Ptuja
premagali Lendavo
Trenerja mladih šahistov ptujskega in lendavskega društva Rado
Brglez in Jože Gerenčer sta se dogovorila za srečanje svojih varovan-
cev. Prvo je bilo prejšnji petek v Ptuju, ko sta se pomerili 4-članski
ekipi mladincev-pionirjev v dveh kolih.
Prvo zmago je za Ptujčane dosegel najmlajši, Tadej Majcenovič,
nato pa sta zmagala še Saša Prelog in Matjaž Plajnšek. Premoč nas-
protnika pa je moral priznati Robert Roškar in tako je bil rezultat 3:1
za Ptuj.
V drugem krogu domačini niso dovolili nobenega presenečenja
in so zmagali z maksimalnim rezultatom 4:0. Skupni rezultat je bil ta-
ko 7:1 za Ptuj.
Mladi ptujski šahisti so dokazali, da redni treningi pod strokov-
nim vodstvom Rada Brgleza že dajejo rezultate. Takšnih srečanj bo v
bodoče potrebno še več, saj si mladi le na ta način nabirajo izkušnje
za nastope na prihodnjih pionirskih in mladinskih prvenstvih.
Svojim vrstnikom iz Lendave bodo Ptujčani vrnili obisk v zim-
skih počitnicah.
Silva Razlag
Janko Bohak—mladi 3:0
že tako številne novoletne šahovske prireditve so člani šahovske-
ga društva Ptuj popestrili še s simultanko, ki jo je proti mladim odi-
gral znani mednarodni šahovski sodnik Janko Bohak. Tokrat ni imel
težkega dela, saj je nastopil le na treh deskah. Robert Roškar, Saša
Prelog in Matjaž Plajnšek so se mojstrskemu kandidatu sicer dobro
upirali, vendar so morali vsi trije podpisati predajo. Prav gotovo pa
jim je bila to ponovno dobra preizkušnja za naprej.	^ R izlag
Ob 40. obletnici
moškega pevskega
zbora v Strnišču
Tudi takrat je bila zima. Ne
vem več, čiga\'a pobuda je bila,
da bi v takratnem Strnišču usta-
novili moški pevski zbor.
Našel sem sliko moškega pev-
skega zbora, ki je svojo krstno
predstavo imel na vinski razstavi
v Sencaku pri Gomili. Ker sem
hil elan tega zbora 30 let, zagoto-
vo vem. da je ta slika najstarejša.
|>aj smo se takrat dali prvič slika-
ti- Naštel bom pevce, ki se jih še
spominjam (? desne proti levi):
''^''ks Vaupotič zborovodja,
Benko, Franc Šimenko,
Franc Kolarič, Alojz Vuk, Fdi
Ferenčič, neznani, Anton Brglez.
neznani, Jože Vidovič, Valter
Kolarič, Franc Hojnik, Levičar,
Maks Žmauc, Jože Knez, Jakob
Vaupotič, Stane ?, ? Knez, Milan
Magdič, Jože Srbčič. Bilo nas je
20 pevcev lep zbor za takratne
jase. Zdi se mi. da bi bilo dobro,
je bi zapisali kaj več o tem in
poznejših zborih. Pevci so ostaja-
li isti, le pevovodje so se menja-
vali.
Jože Vidovič
Planikina trgovina
s čevlji v novih
prostorih
Mercator ~ Zarja iz Ormoža ima v zadnjem času vse več za pro-
dajo primernejših lokalov. Pisali smo že o preselitvi galanterije, v de-
cembru na se je v obnovljene prostore preselila trgovina s čevlji.
Mercator — Zarja je sedanji prodajni prostor v Vrazovi ulici ure-
dil skupaj s Planikinimi strokovnjaki. Bolj ugoden je tudi odpiralni
čas: med 7. in 19. uro med tednom, v soboto pa med 7. in 12. uro.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Obnovljena Zarjina prodajalna v Vrazovi ulici.
Cvetličarna Neža
v Gradišču
v Gradišču pri Lenartu so ko-
nec lanskega leta dobili prvo
cvetličarno. V prostorih tamkajš-
njega kulturnega doma jo je
odprla Andreja Lah, sicer doma
iz Pobrežja pri Vidmu. V cvetli-
čarni NEŽA, ki je odprta vsak
dan od K), do 18. ure. ob sobo-
tah pa od 8. do 12. ure, vam bo-
do ponudili pester izbor svežega
rezanega cvetja, najrazličnejše
lončnice, aranžirali vam bodo
darila, hitro in kvalitetno vam
bodo izdelali poročni šopek, ra-
zne aranžmaje, in če je potrebno,
tudi vence. Nllada lastnica cvetli-
čarne je polna svežih idej in na-
črtov in vam ho rade volje sveto-
vala karkoli s področja cvetličar-
stva. saj ima bogate izkušnje iz
ptujske cvetličarne Agrarie.
-O M
Andreja Lah (desno) s svojimi strankami vedno rada tudi pokramlja.
(Foto: M. Ozmec)
Iz ptujske Športne zveze
Društvo pedagogov telesne
kulture in Športne zveze sta v če-
trtek, petek in soboto na Rogli
izvedla izpopolnjevalni seminar
za pedagoge športne vzgoje na
osnovnih in srednjih šolah. De-
set pedagogov iz osnovnih šol in
devet iz srednješolskega centra
se je izpopolnjevalo \ učenju os-
novne in nadaljevalne šole alp-
skega smučanja. LIpajo. da bo
sneg pobelil poligon blizu Vidma
in bodo lahko izvedli kakšno ob-
činsko tekmovanje in šolo smu-
čanja. Ob tem so se pogovorili še
o organizaciji športnih tekmo-
vanj, statusu športne zveze in
športnega pedagoga v procesu
izobraževanja, vključevanju pe-
dagogov-specialistov v nižje ra-
zrede osnovne šole in predšolsko
vzgojo vse pa je odvisno od
odločitev družbe. V prvi vrsti gre
seveda za denar. Upajmo, da bo-
mo nekoč do tega tudi prišli.
Pred kratkim je izšel zanimiv
športni koledar za leto 1991. Pri-
naša podatke o prireditvah na
športnprekreativnem in tekmo-
valnem področju v Sloveniji. V
njem je tudi 22 prireditev in akcij
društev in Športne zveze v ptuj-
ski občini. Od teh je 13 rekreativ-
nih in 9 tekmovalnih. Koledar
stane 40 dinarjev, kupite pa ga
lahko na sedežu športne zveze
Ptuj - na stadionu Drava.
Sicer pa v'zvezi še pričakujejo
odgovore društev in klubov na
razne ankete ter predloge za no-
vo vodstvo zveze, hkrati pa že
pripravljajo proglasitev najbolj-
ših v^l^etu 1990. fa bo v petek, 1.
februarja, v Gorišnici.
I. k.
Strelske novice
v nedeljo, 13. januarja, so se ptujski strelci pomerili v 4. kolu ob-
činske lige z zračno puško. Zmagala je ekipa SD MIP I 1067 krogov,
2. Agis I 1055 krogov, 3. Kidričevo i 1037 krogov, 4. Opekar 1 1034
krogov, 5. Turnišče 1 1034 krogov, 6. Dornava 1012 krogov.
Najboljši posamezniki so: I. Vlado Lovrenčič, Opekar — 274
krog; 2. B. Simonič, Agis — 273 krog; 3. F. Hrnčič 270 krog; 4. L.
Pšajd ml., Jože Lacko - 268 krogov; 5. I. Pulko, Turnišče — 268; A.
Pulko, Turnišče — 268 krogov.
Vrstni red po 4. kolu: I. SD Agis I 4224 krogov, 2. SD MIP 1
4188, 3. SD Turnišče I 4144, 4. SD Opekar I 4114, 5. SD Kidričevo
4104, 6. SD Dornava I 4089; sledijo: MIP II, Turnišče II, Jože Lacko,
Poienšak I, Vitomarci, Agis II, Železničar, Dornava II, Kidričevo II,
Trnovska vas, Opekar II, Poienšak 11.
V soboto dvoje tekmovanj
To soboto se bo ob 8.30 na strelišču Mladika v Ptuju pričelo ob-
činsko prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju s serijsko zra-
čno puško — ekipno in posamično za dekleta in fante.
V Veliki Nedelji pa bo območno prvenstvo v rokometu za kadete
(mlajše m.ladince). Nastopile bodo ekipe iz Podravja, to pa so Ormož,
Velika Nedelja, Drava in Angela Besednjaka iz Maribora.	I. k.
12 - TV SPOREDI
17. januar 1991 - TBPMfK
TEDNIK - 17- januar 1991
V ZNAMENJU - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
17. januar 1991 - TEDNIK
TEDMK - 17. januar 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Viden napredek
DRUŠTVO ZA CHREBRAL-
NO PARALIZO PTUJ-ORMOŽ
je relativno mlado, saj deluje dve
leti. Starši so se pred formira-
njem našega društva vključevali
v različna društva v Mariboru.
V preteklem letu smo speljali
nekaj aktivnosti, ki so bile name-
njene prizadetim otrokom oziro-
ma njihovim staršem. Organizi-
rali smo predavanje za starše. V
juniju se je šest družin s prizade-
tim otrokom udeležilo zdravstve-
no-terapevtske kolonije v Stru-
njanu. V koloniji sta vključena
tako otrok s C"P kakor tudi starši.
Otrok je v času bivanja deležen
vsega, kar je možno nudili, in si-
cer nevrofizioterapije, logoped-
ske obravnave, specialnega pe-
dagoga, pod nadzorom fiziotera-
pevta pa tudi podvodne masaže
in plavanja. Za starše so pripra-
vljena predavanja in razgovori s
strokovnimi delavci, lakšna ko-
lonija je koristna za otroka, star-
še in strokovni team.
Želeli smo speljati srečanje
otrok s C P in njihovih staršev, da
se bolje spoznamo, vendar sreča-
nja zaradi pomanjkanja časa ni-
smo izpeljali. Nalogo začasno
prenašamo v letošnje leto.
Ob tednu otroka smo v celotni
Sloveniji pričeli akcijo medijske
predstavitve Zveze društev za ce-
rebralno paralizo, da se Zveza
l^t relativno mlada humanitarna
organizacija širše predstavi jav-
nosti v svojih programskih priza-
devanjih za uveljavitev sodob-
nejše in celovitejše družbene skr-
bi za osebe s cerebralno paralizo.
Hkrati je bil namen akcije zbira-
nje finančnih sredstev, še pose-
bej za financiranje na novo za-
snovanih delovno-varstvenih
centrov, bivalnih skupnosti, in-
validskih delavnic idr. V tej akci-.
ji je Radio-Tednik Ptuj odigral
veliko vlogo, za kar se mu v ime-
nu Zveze društev za CP in v ime-
nu našega društva iskreno zahva-
ljujem.
Hkrati smo pred Mercatorjevo
blagovnico v I^uju postavili stoj-
nico. Predstavili smo se skupaj z
Zavodom dr. Marijana Borštnar-
ja iz Dornave in Osnovno šolo
dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja. Stoj-
nica je bila odprta teden dni.
Obseg dela in skrb za osebe s
cerebralno paralizo se iz leta v
leto povečuje. Naše želje in po-
trebe so vedno večje. V letu, ki je
pred nami želimo realizirati ne-
kaj nujnih nalog, da bomo po-
magali tako prizadetemu otroku
kot tudi njegovim staršem.
Zveza društev za C P si priza-
deva, da osebe s C P dobijo sta-
tus invalidne osebe, kot to velja
za druge invalidne osebe.
V Ptuju si bomo prizadevali,
da čimprej dosežemo takšno ra-
ven izvajanja zgodnje terapije,
kot so je deležni otroci v drugih
centrih (Maribor, Ljubljana itii.).
Prostori, v katerih opravljajo (1-
zioterapijo, niso ustrezni. Imamo
usmerjeiio ambulanto za zgodnje
odkrivanje otrok s C P, vendar
mora biti tak otrok teamsko
obravnavan. Vse delo na tem ob-
sežnem področju je odvisno od
nekaj posameznikov. Ne gre za
to, da bi v Ptuju organizirali tak
center, kot ga imajo v Mariboru,
želimo le otroku nuditi tisto, kar
vsakodnevno pK)trebuje (logo-
ped, psiholog, specialni pedagog
idr.).
Glede na različno starost in
prizadetost otrok so ti vključeni
v različne ustanove, nekaj pa jih
ni nikjer — za te smo uvedli mo-
bilno službo. Nekaj otrok je v
razvojnem vrtcu, nekaj v oddel-
ku za usposabljanje, nekaj v Za-
vodu dr. Marijana Borštnarja v
Dornavi, precej pa v Vipavi in na
Stari Gori. Otroci v zavodih so
deležni celovite obravnave, drugi
pa ne.
Zato moramo korak naprej in
zagotoviti vserti otrokom celovi-
tejšo in kvalitetnejšo VSAKO-
DNEVNO obravnavo. Tako bo-
mo dosegli, da bo lahko ostalo
čimveč otrok v krogu svojih dru-
žin. To je naša dolžnost in njiho-
va pravica, da živijo v svoji dru-
žini, s svojimi starši, brati in se-
strami, sosedi in prijatelji; pravi-
ca, da se igra in uči s svojimi
vrstniki v vrtcu, v šoli, da mu je
omogočeno gibanje v prostoru;
pravica, da so mu dostopne kul-
turne dobrine in naravno okolje
kot vsem drugim otrokom. To ni
enkratno dejanje, je proces, v ka-
terem se vsak dan učimo živeti
drug z drugim in ne drug ob dru-
gem.	M. K.
REPUBLIŠKA VLADA O AVTOCESTI ŠENTIU-ZAGREB
Pričetek prihodnje leto
Republiška vlada je v začetku preteklega tedna sprejela odločitev
o tem, da bo potekala pyhrnska magistrala oziroma avtocesta od Ma-
ribora do Zagreba po že v preteklosti predlagani obkanalski različici.
Predvsem je bilo veliko dilem o tem, ali bo zaradi zavarovanja podtal-
nice trasa primerna. Vendar je vlada obkanalsko različico potrdila,
saj gre predvsem za to, da bi cesta bila čimprej in bi prebivalce ob se-
danji cesti razbremenila nevarnosti. Republiški komite za varstvo
okolja in urejanje prostora bo tako v kratkem razgrnil lokacijski
načrt. Osem dni po njegovi objavi v Uradnem listu Slovenije se bo
pričela 30-dnevna javna razprava, v kateri bo nujno sporočiti vse zah-
teve in predloge, da pozneje ne bo več težav. Cesto naj bi po sklepu
republiške vlade pričeli graditi prihodnje leto, končali pa do leta
1995.	d. 1.
Govori se . . .
... da je sanitarna inšpekcija
zaprla eno od perutninskih mes-
nic. Menda zaradi tega, ker so
prodajali kurje prsi — brez mo-
drčkov.
... da smo v Ptuju umetniki
pri pretvarjanju tega v ono in
onego v to. Napoleona znamo s
kratkim postopkom spremeniti v
Orfeja — samo jajca mu odstra-
nimo. Sicer sta si piči Napoleon
in Orfej povsem enaki.
... da je ptujski poslanec v re-
publiški skupščini javno pove-
dal, zakaj je nekaj desetletij tako
trdno sedel na konju. Bil je na-
mreč konjerejec. Sam sebe in
druge pa je tudi posvaril: »pazi-
te, konj se je postavil na z^nje
noge!«
... da je Drava v Ptuju zelena
zaradi čudnih naključij. Imamo
močno stranko Zelenih, mnogi
(tudi v Demosu) so zeleni zaradi
Zelenih, nasploh pa je zelena
barva aktualna v modi, naravi in
politiki. Drava je torej na liniji.
... v lokalnih medijih smo lju-
bosumni, ker je vlada trdila, da
pripravlja novo davčno zakono-
dajo v popolni tajnosti. To ni
res, saj so novinarji pri Delu že
pred meseci vedeli zanjo in so si
(vsaj nekateri) priskrbeli tretjo
davčno olajšavo. Jokajoča olaj-
šava je na poti.
Slovesna zaobljuba
mladih vojakov
v ptujski vojašnici je bila v so-
boto, 12. januarja, dopoldan slo-
vesna zaobljuba nove generacije
mladih vojakov, ki so prišli iz
raznih krajev Jugoslavije. Ob pri-
sotnosti njihovih staršev in so-
rodnikov teh je bilo tokrat iz-
redno veliko - jim je govoril ko-
mandant ptujske garnizije Živo-
rad Stojanovič.
Med drugim je poudaril, da
kljub demokratičnim procesom
in različnim političnim odzivom
pri nas nikoli ne smemo enačiti
milijona in sedemsto tisoč žrtev
narodnoosvobodilne vojne s ti-
stimi žrtvami, ki so prostovoljno
sodelovale z okupatorjem in pri
tem izgubile življenje. Izrazil je
podporo odločitvi predsedstva
Jugoslavije o razorožitvi vseh
oboroženih skupin zunaj JLA ter
se zavzel za ohranitev teritorial-
ne integritete Jugoslavije. Odlo-
čno seje treba upreti vsem tistim
silam, je poudaril, ki želijo za-
strupiti JLA z nacionalizmom in
tako podpihuj-jo strasti do drža-
vljanske vojne.
V imenu mariborskega korpu-
sa je vojakom in starešinam če-
stital Danilo Dakovič, v imenu
občanov ptujske in ormoške ob-
čine pa se je čestitkam pridružil
še Janez Mere, načelnik Oddelka
za ljudsko obrambo občine Ptuj.
-O M
Podatki o prebivalstvu
in delu matične službe
Leto je naokoli in spet smo se oglasili na Oddelku za notranje za-
deve občine Ptuj, da bi dobili podatke o gibanju prebivalstva v letu 1990
in vse druge podatke, ki jih navadno uvrščamo v osebno kroniko. Zbrani
podatki so zanimivejši, če jih primerjamo s podatki iz leta poprej.
Točen popis prebivalstva se v
naši državi opravlja vsakih 10
let, zadnji je bil marca 1981, zato
tečejo priprave na letošnji popis,
ki naj bi ga opravili v aprilu.
Kljub temu statistična služba vo-
di letno evidenco o gibanju pre-
bivalstva. Po teh podatkih ima
občina Ptuj 69.673 prebivalcev,
to je 161 več kot leto poprej.
Žensk je 35.759 ali 51,32 %, to je
1845 več kot moških, pa tudi v
zadnjem letu seje njihovo število
povečalo za 73.
V	rojstne matične knjige na
območju ptujske občine je bilo v
letu 1990 vpisanih 1.145 rojstev,
od tega 39 vpisov rojstev iz tuji-
ne; to je samo dva manj kot leto
poprej. K temu še podatek, da so
samo štiri rojstva bila zunaj ptuj-
ske porodnišnice. V ptujsko po-
rodnišnico hodijo rodit tudi ma-
tere iz ormoške in drugih sosed-
njih občin ter iz obmejnih prede-
lov Republike Hrvaške; vsa ta
rojstva so vpisana v Ptuju.
V	matične knjige umrlih je bi-
lo v lanskem letu vpisanih 761
umrlih, to je kar 226 več kot v le-
tu 1989. Poročna matična knjiga
se vodi samo v Ptuju, vanjo je bi-
lo vpisano 313 sklenitev zakon-
skih zvez, od tega 33 v tujini; le-
to poprej je bilo le 10 porok več.
K temu še podatek, da je bilo la-
ni 10 zlatih porok, 2 več kot leto
poprej, in 1 biserna, v letu poprej
pa sta bili dve biserni poroki.
V rojstne matične knjige je bi-
lo lani vpisanih 5.552 raznih za-
znamb, od tega 476 priznanj oče-
tovstva, 7 sodnih ugotovitev oče-
tovstva in 5 izpodbijanj očetov-
stva. Iz tega je moč sklepati, da
je bilo vsaj 43 % otrok rojenih
zunaj zakonske zveze; to je za
3 % več kot leto poprej.
Za dobro tretjino se je v lan-
skem letu tudi povečalo število
najrazličnejših izpiskov iz mati-
čnih knjig, ki so jih občani potre-
bovali za urejanje osebnih in
službenih zadev. Tako so na ob-
močju občine izdali 11.795 izpi-
skov iz rojstne matične knjige,
od tega štiri petine samo na mati-
čnem uradu v Ptuju, izpiskov iz
poročne matične knjige je bilo
1.700, od tega skoraj dve tretjini
v Ptuju, izpiskov iz matične knji-
ge umrlih pa je bilo skupno izda-
nih 4.516. Raznih drugih potrdil
iz matičnih knjig je bilo izdanih
991, od tega le 113 v Ptuju. Še
podatek, da so bile lani skupno
izdane 602 smrtovnici, ki so po-
trebne za zapuščinsko razpravo,
od tega 207 na matičnem uradu v
Ptuju, ki zajema poleg mestnih
krajevnih skupnosti še KS Ro-
goznica in Grajena.
EF
RAZSTAVA DROBNE ZANIMIVOSTI ARHiVA
Ptuj je poznal obveznice
že leta 1831
v Zgodovinskem arhivu v Ptu
ju so v ponedeljek odprli razsta
vo Drobne zanimivosti arhiva.
Cire za gradivo, ki ga običajni) ne
razstavljajo, je pa po svoje zani-
mivo in priča o nekdanjem ži-
vljenju. Avtorici razstave sta Na-
da Jurkovič in Marija llernja-
Masten; ta je o razstavi poveda-
la: »Razstavili smo tiste zvrsti ar-
hivskega gradiva, ki jih običajno
ni v depojih. (jre za gradivo, ki
posreduje marsikaj zanimivega,
je odsev časa in okolja, v kate-
rem je nastalo. To ni običajno ar-
hivsko gradivo, pomembno za
znanost, zgodovino. Ker so vred-
nostni papirji danes aktualni,
smo tudi mi za to razstavo izbr-
skali nekaj delnic; takrat v letu
1831 so jih imenovali akcije, me-
stna občina pa je za kritje ponu-
dila svoj stavbni fond. Razsta-
vljamo tudi diplomo častnemu
županu; na njej so podpisi vseh
članov mestnega sveta. Zanimive
so tudi poselske knjižice, v kate-
rih je v dveh jezikih zapisan za-
kon o delovnih razmerjih od
1850. leta naprej; razstavljamo
tudi račune mestnih trgovcev, pa
dnevnike in kot posebno zanimi-
vost pesmarico, izpisano z roko
in z izredno lepo naslikanimi ini-
cialkami, ki jo je neka mama po-
svetila svoji hčerki. Prava poseb-
nost je na primer naboj, ki smo
ga našli ob urejanju arhivskega
gradiva v fasciklu . . .«
Razstava je res zanimiva in
vredna pozornosti, če že ne zara-
di drugega pa zato, da spozna-
mo, da se zgodovina na nek na-
čin ponavlja in da stvari, ki jih
danes uvajamo kot novost, na
primer obveznice občine Zagorje
in v kratkem tudi Maribora, niso
pogruntacija današnjega časa,
ampak smo jih v Ptuju poznali že
v prejšnjem stoletju. Razstava bo
na ogled mesec dni.
NaV
Izidi žrebanja Mercatorjeve
nagradne križanke
v soboto, 12. januarja, je v studiu radia Ptuj potekalo javno ra-
dijsko žrebanje rešitev novoletne nagradne križanke Mercatorja Izbi-
re Panonije, ki je bila objavljena v Tedniku 27. decembra lani. Pravil-
no geslo, sestavljeno iz 37 črk, se glasi: DOBER DAN, MERCATOR
VSAK DAN, TUDI V NOVEM LETU. Prejeli smo kar 610 rešitev,
žal pa je bilo pravilnih le 455. Med 155 napačnimi rešitvami je bila
najpogostejša napaka v besedici Mercator, saj so jo mnogi zapisali s
K (namesto C). To pa je bilo dovolj, da komisija rešitve ni upoštevala.
Nagrajence je izžrebal Bojan Ošovnik, vodja športnega oddelka
ptujske blagovnice; njegova roka je dodelila:
1. nagrado - darilni bon v vrednosti 2.500 din Sabini Eras iz Ja-
nežovcev 18 pri Destrniku; 2. nagrado — 1.500 din Nataši Vršič iz Vi-
tomarcev 69 a ter 3. nagrado — 1.000 din Alenki Majcen iz Erankov-
cev 50 pri Ormožu. Vsem tudi naše čestitke; darilne bone boste prejeli
po pošti.	—OM
»KAJ storiti, da se okolje
ustali (stabilizira)? Dvigniti je
treba pokončne, da pritisnejo
na nepoštene — tako se okolje
ustali. Če pa dvigneš nepošte-
ne, da pritisnejo na pokončne
— tako se okolje razglasi (de-
stihilizira).« (Iz Konfucijevih
misli (551-479 pr. n. št.). —
Priredil dr. A. Z.)
^ >
Rodile so: Andreja Rajh, Volk-
merjeva 2/a, Ljutomer — Katjo;
Suzana Bezjak, Vodova 21, rtuj
—	Nastjo; Darinka Vesenjak,
Turški Vrh 96, Zavrč — Denisa;
Suzana Topolinjak, Miklavž 36
—	Mašo; Snježana Puljek, Pri-
stava 16, Krapina Moniko;
Barbara Braček, Hvaletinci 13,
Vitomarci — Barbaro; Zlatka
Vilčnik, Muretinci 20, Gorišnica
—	Mitja.
PEŠCA ZBIL PO CESTIŠČU
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Mariboru je v torek, 8. ja-
nuarja, ob 19.30 vozil kombi gr-
ški državljan loannis Maurtzio-
es. Pri Slovenji vasi je z njegove
leve strani nenadoma prečkal ce-
sto Eranc Eorsnarič iz Lancove
vasi 47 a. Voznik kombija ga je
prepozno opazil, povrh tega pa
je bilo še cestišče spolzko, zato je
s sprednjim delom vozila zadel
pešca in ga zbil po cestišču. Hu-
do poškodovanega Eorsnariča so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM BOČNO V PEŠCA
V četrtek, 10. januarja, je po
regionalni cesti od Gornje Rad-
gone proti Lenartu vozil osebni
avto Stanislav Osredek iz Varaž-
dina. Pri naselju Benedikt je na
cesti opazil večjega povoženega
psa in ga je skušal obiti. Vozil je
s precejšnjo hitrostjo, zato ga je
zaneslo na levi vozni pas in na
bankino; od tam je zavil nazaj
na svoj vozni pas. Vozilo je zasu-
kalo za 180 stopinj in je začelo
po cesti drseti bočno. Pri tem je z
levo bočno stranjo zadelo pešca
Jožeta Elbla iz Benedikta 23, ki
je pravilno hodil ob vozišču. El-
bla je zbilo po nasipu na travnik,
kjer je obležal hudo poškodo-
van, prepeljali so ga v bolnišni-
co.
GORELO JE V SOBETINCIH
Pri Pongracu Golobu v Sobe-
tincih 23 so v petek, 11. januarja,
popoldne žagali drva na elektro-
motorni krožni žagi. Ob 16.45 pa
je izbruhnil požar, ki je nastal za-
radi pregretja kablov na stikalu.
Prihiteli so gasilci iz domače in
sosednjih vasi, tudi iz Dornave,
ter požar omejili in pogasili.
Zgorelo je ostrešje, okoli 10 pri-
kolic sena in slame, pol kubika
hrastovih mostnic, nekaj bal ter-
vola in razno drobno orodje.
Ocenjujejo, da je škode za več
kot 30(j.600 dinarjev.
OTROKA UMRLA V OCN.IU
V Zbigovcih pri Gornji Radgo-
ni, med kapelskimi goricami, sta
v soboto, 12. januarja, zvečer v
plamenih ugasnili življenji dveh
otrok: 4-letnega Daniela in 3-let-
nega Kristijana. V hiši Zbigovci
58 sta živela v družinski, vendar
zunajzakonski skupnosti Boris
Anželj in Veronika Vajh, mlada
starša dveh sinov. Kako je prišlo
do tragedije?
Družina je živela v stari hišici,
iz veže so vrata vodila v kuhinjo,
od tam pa v spalnico. Okoli 20.
ure se je baje družina spravila k
počitku, mati pa je pred tem še
naložila drva v štedilnik, nad ka-
terim se je sušilo perilo, obešeno
na plastični vrvi. Okoli 22. ure se
je Anžel zbudil, zavohal je dim,
ki je prihajal iz kuhinje. Skočil je
pogledat in videl kuhinjo od šte-
dilnika do zaves v plamenih. Po-
klical je še Veroniko in začela sta
ogenj gasiti z vodo iz vedra, ven-
dar zaman. Ogenj se je vse bolj
širil in zaradi vročine je bil do-
stop v spalnico nemogoč, saj se
je začel rušiti goreči strop. Sino-
va je Anželj poskušal rešiti skozi
okno spalnice, toda okna so bila
krepko zamrežena z železnimi
palicami. Ni mu jih uspelo od
straniti. Ko so prihiteli gasilci iz
Gornje Radgone in iz drugih
krajev, je bilo že prepozno. V ku-
hinjo in spalnico se je zrušil
strop in z njim je padla krma, ki
je bila spravljena na podstrešju.
Gasilci so ogenj pogasili, iz hle-
vov rešili 3 krave in nekaj praši-
čev. Prispeli so tudi miličniki in
šele po dobrih štirih urah jim je
iz žerjavice uspelo izvleči trupel-
ca obeh dečkov. Izpoved Anže-
Ijevega soseda je nekoliko druga-
čna. Ta pravi, da je okoli 22. ure
zaslišal močan pok in klice. Hi-
tro seje oblekel, in ko je pritekel
do Anželjeve hiše, so ognjeni zu-
blji sikali na prosto iz vseh oken.
Vzroke za nastanek požara, ki je
povzročil tudi hudo družinsko
tragedijo, pristojni organi razi-
skujejo.
KOMBI ZBIL MOPEDISTA
V ponedeljek, 14. januarja,
okoli 10. ure je Franc Duh iz Ki-
carja 121 a vozil kombi po lokal-
ni cesti skozi Juršince. Pred kri-
žiščem s prednostno cesto je po
predpisih ustavil, potem pa je
nadaljeval vožnjo. Križišče je za-
radi bližnje hiše deloma nepre-
gledno, zato je postavljeno ce-
stno ogledalo, na katerega pa
Duh ni bil pozoren. Prav iz tiste
smeri je namreč tedaj pripeljal
voznik kolesa z motorjem Alojz
Cuš iz Sakušaka 51, KS Juršinci.
Duh je s prednjim levim delom
kombija trčil v bočno stran mo-
pedista in ga zbil po cestišču.
Alojz Cuš se je pri tem hudo po-
škodoval in so ga preperjali v
ptujsko bolnišnico.
EF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; t-'. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.