Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni izvod 1.00 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Is uut.
Letnik XXV.
Celovec, petek, 10. julij 1970
Štev. 27 ji 461J
II Tant opozarja
na nevarnosti oboroževanja
Na sedežu svetovne organizacije v Ženevi je bila v začetku tega tedna posebna slavnost, posvečena 25-letnici ustanovitve Organizacije združenih narodov.
V okviru te slavnosti je govoril glavni tajnik OZN U Tant, ki je opozoril na razne težave, s katerimi je soočen današnji svet. Pri tem je omenil rasni problem, lakoto v svetu, naraščanje svetovnega prebivalstva, zastrupljanje zraka in druga vprašanja. Posebno odločno pa je obsodil današnjo oboroževalno tekmo, ki jo je imenoval ..najbolj nesmiselni m uničujoči vidik na/predka v znanosti lin tehnologiji". Navedel je, da so samo v lanskem letu znašali izdatki za oboroževanje krog 200 milijard dolarjev, torej bi lahko že z desetimi odstotki teh sredstev krili potrebe dežel v razvoju po tujem kapitalu.
Glavni tajnik OZN je na podlagi današnje stvarnosti poudaril, da bo pot v bodočnost zagotovljena le, če bo prišlo do korenitih sprememb stališč in ravnanja v mednarodnih odnosih.
V Avstriji:
MALO VOLJE DO OBRAMBE
Dunajski inštitut za raziskovanje javnega mnenja je izvedel anketo, ki je posredovala prav zanimive podatke o volji Avstrijcev do obrambe svoje domovine.
Sicer je 81 odstotkov vprašanih mnenja, da bi morebitni spopad med Vzhodom in Zahodom ogrožal varnost Avstrije, vendar se je le 46 odstotkov vprašanih izreklo za aktivno obrambo, medtem ko je 50 odstotkov •zjavilo, da bi se morala Avstrija v takem primeru zadržati pasivno, 31 odstotkov Avstrijcev pa je na podlagi teh ugotovitev celo prepričanih, da je Avstrija brez moči in zato tudi vsaka obramba brez pomena. Glede odnosa Avstrijcev do svoje vojske pa je inštitut ugotovil, da se je le 42 odstotkov vprašanih izreklo za izpopolnitev vojske, medtem ko si 53 odstotkov tudi od boljše opreme vojske ničesar ne obeta.
Nov predsednik pri koroški DVP
Zadanjo soboto je imela koroška ^VP v Celovcu svoj izredni občni ^bor, na 'katerem je bil za novega Predsednika izvoljen dosedanji po-slevodeči predsednik deželni svetnik Herbert Bacher. Prejšnji predsednik koroške D’VP bivši minister dr. Kad Schleinzer je pred nedavnim postal generalni sekretar stranke in je torej oddal svojo deželno
funkcijo.
Na občnem zboru sta poleg deželnega predsednika Bacherja, ki je Navzel stališče k vprašanjem dežel. Pelitike, govorila tudi generalni sekretar dr. Schleinzer ter predsednik <3VP dr. Withalm. Medtem ko je dr. Schleinzer podrobno nakazal 25-letni razvoj koroške DVP od njene ustanovitve do danes, je dr. ^ithalrn v svojih izvajanjih zelo Polemično razpravljal o aktualnih vPrašanjih notranje politike, kakor da bi bili že spet sredi volilnega boja.
Italija spet nima vlade
V zadnjih mesecih preživlja Italija resno notranjepolitično krizo, ki se med drugim odraža v neštetih stavkah, pouličnih spopadih med političnimi nasprotniki, pa tudi v napetih odnosih med tistimi strankami, ki na zunaj vsaj za silo demonstrirajo neko enotnost v obliki vladne koalicije, v resnici pa iz dneva v dan trepetajo, kdaj bo nastopil nenadni konec tega več kot dvomljivega »sožitja". In v začetku tega tedna je res bilo spet tako daleč, da so nasprotja v vladni koaliciji presegla znosno mero ter je bila vlada pod predsedstvom krščanskega demokrata Rumorja prisiljena, da poda ostavko. Tako je Italija spet enkrat ostala brez vlade.
Glede vzrokov, ki so (privedli do nove zaostritve notranjepolitičnega položaja v Italiji, so mnenja deljena. Eni pravijo, da so v ozadju ostavke Rumorjeve vlade nesoglasja med koalicijskimi strankami v zvezi z ustanavljanjem pokrajinskih vlad. Drugi navajajo kot glavni vzrok naraščajoče nezadovoljstvo delovnih množic zaradi prepočasnega izvajanja prepotrebnih družbenih reform. V resnici pa sta prav gotovo oba ta vidika — poleg raznih drugih — skupno privedla do tistega roba, ko očitno ni bilo več drugega izhoda kot ostavka vlade, v katere okviru pač ni uspelo doseči skupne govorice v vprašanjih, ki so trenutno najbolj pereča.
Da bo prej ali slej prišlo do neso-'jlc.sij'* cTde pokicrjinskih vlad, je bilo jasno pravzaprav že pred pokrajinskimi volitvami pred štirimi tedni, ko so se socialisti in komunisti sporazumeli za sodelovanje v tistih deželah, kjer bi jim to omogočila ustrezna večina na volitvah. V Umbriji in Toskani je bil izid volitev potem res tak, da imata obe levičarski stranki absolutno večino in torej lahko v obliki vladne koalicije dejansko izvajata svoj predvolilni sporazum. Toda v državnem merilu je ta načrt socialistov naletel na hud odpor pri ostalih partnerjih v vladni koaliciji.
Tudi v drugem pogledu sedanja
vladna kriza v Italiji pravzaprav ne bi smela presenečati. Gre za izvajanje vežnih reform na področjih stanovanjske politike, šolstva, zdravstva itd. Deloma so bile te reforme celo že uzakonjene pred dobrim letom, le do praktičnega izvajanja
še vedno ni prišlo. Nezadovoljstvo spričo tega zavlačevanja se je kazalo v stavkah in tudi za torek je bila napovedana splošna stavka, ki pa so jo odpovedali, ko je vlada podala ostavko.
Italija torej spet nima vlade, kajti Rumorjev kabinet le začasno še vodi vladne posle. Predsednik republike Saragat je začel posvetovanja z voditelji posameznih strank, vendar trenutno še nihče ne more povedati, kakšen izhod bo našel iz sedanje krize. Sploh pa danes nihče ne ve, kam bo šel jutri politični razvoj v Italiji, zlasti ker je bila sedanja vladna koalicija na trhlih nogah že od vsega začetka.
Štajerska in Slovenija
hočeta razširiti sodelovanje
Prejšnji teden je bila — kakor smo v našem listu že kratko 'poročali — na uradnem obisku v Sloveniji delegacija štajerske deželne vlade, ki jo je vodil deželni glavar Josef Krainer. Predstavniki Štajerske so se v Ljubljani razgova.jali _ rodilnimi funkcionarji Slovenije pod vodstvom predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, poleg tega pa so obiskali tudi še razne druge kraje Slovenije, kjer so si ogledali vrsto gospodarskih objektov, kulturnih ustanov in drugih zanimivosti.
Med razgovori je bilo z obeh strani poudarjeno, da tako med Avstrijo in Jugoslavijo kakor še posebej med Štajersko in Slovenijo obstajajo zelo dobri sosedski in prijateljski odnosi. S tem so dane vse možnosti, da se med obema deželama nadaljuje in poglablja vsestransko sodelovanje zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. V tej zvezi je bilo govora o potrebi po ustanavljanju skupnih
gospodarskih podjetij, o skupnem proučevanju vlaganja kapitala, o kooperaciji podjetij in podobnih oblikah čim tesnejšega sodelovanja. Nadalje so se predstavniki obeh dežel izrekli za sklenitev sporazuma o maloobmejnem prometu, kar pa prav tako spada tudi v pristojnost državnih in drugih forumov, kakor ureditev nostrifikacije spričeval, ki naj bi mladini omogočila, da bi svoje študije po želji nadaljevala v sosedni državi in tam izpopolnjevala svoje znanje.
Pred zaključkom obiska je bila v Mariboru tiskovna konferenca, na kateri sta deželni glavar Krainer in predsednik izvršnega sveta Kavčič odgovarjala na vprašanja novinarjev. Prav tako je bilo v Mariboru izdano skupno uradno sporočilo o obisku, med katerim je deželni glavar Krainer povabil predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča in njegove sodelavce na obisk na Štajersko.
Jugoslovanski predsednik Tito:
Evropa naj hi postala oaza miru
Ob koncu prejšnjega tedna — 4. julija — so po vsej Jugoslaviji praznično obhajali dan borca. Za to priložnost so bile po vseh republikah neštete prireditve, kjer so se zbrali bivši borci in se skupaj z ljudstvom spominjali slavnih dni narodnoosvobodilnega boja. V mnogih krajih so odkrili spomenike NOB ter z venci počastili spomin nesmrtnih junakov, ki so za svobodo svoje domovine žrtvovali življenje.
Le nekaj dni pred dnevom borca so se v Beogradu sestali predstavniki organizacij borcev in žrtev vojne iz Francije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije in Zahodne Nemčije; posvetovali so se o pripravah za vseevropsko srečanje borcev. Udeležence tega posvetovanja je na Brionih sprejel tudi jugoslovanski predsednik Tito, ki je dejal, da ga zelo zanima sedanja aktivnost in vloga organizacij borcev, kajti prav tisti, ki so nosili breme protifašistične vojne, najbolje vedo, kaj pomenijo strahote vojne in da je treba storiti vse za ohranitev miru.
Predsednik Tito je v svojem nagovoru poudaril, da se morajo organizacije borcev evropskih držav še po-seboj zavzeti, da bi se zagotovil mir v Evropi in da bi čimprej prišlo do konference o evropski varnosti, kateri se določeni krogi še vedno upirajo. „Evropa je v preteklosti bila prizorišče velikih spopadov in tu je prišlo do obeh svetovnih vojn. Prav zato je treba narediti vse, da bi Evropa postala sedaj oaza miru. Iz Evrope morajo priti pobude in prizadevanje za odstranitev obstoječih vojnih žarišč in spopadov tudi na drugih področjih sveta, kakor sta Srednji in Daljni vzhod. Evropa naj bi se odločno uprla raznim imperialističnim podvigom, ki ogrožajo mir in varnost v svetu."
V pogovoru s svojimi gosti je predsednik Tito dejal, da po njegovem mišljenju sedanji razvoj v Evropi ne daje povoda za zaskrbljenost, ker v tem trenutku ni takih problemov, ki bi lahko resneje ovirali nadaljnji pozitivni razvoj odnosov na tem kontinentu. Zaradi tega
je treba še bolj okrepiti prizadevanja za ohranitev miru in stike med evropskimi državami, da bi se zagotovilo čim boljše razumevanje, ljudje pa da bi se rešili strahu pred vojno in bi se lahko še z večjo energijo v miru posvetili svojemu ustvarjalnemu delu.
Na žalost pa položaj ni tak tudi v drugih krajih sveta, je menil predsednik Tito. Stanje na Srednjem vzhodu je zelo nevarno in povzroča veliko zaskrbljenost. V In-dokini se nadaljuje vojna, ki je bila vsiljena tudi miroljubnemu narodu Kambodže. Ta narod se je sedaj uprl in se začel boriti proti tujim agresorjem za obrambo svobode in neodvisnosti. Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da bodo narodi Indokine gotovo zmagali v tej borbi, četudi bodo prisiljeni dati še veliko žrtev.
V nadaljevanju svojega pogovora je Tito izjavil, da navzlic temu, ker položaj v svetu ni dober, ni pesimist, kar zadeva nadaljnji razvoj, ker je prepričan, da so napredne in miroljubne sile dovolj močne, da lahko preprečijo najhujše. Še nikoli niso bile težnje človeštva za mir tako izrazite kot sedaj. Zato je važno, da se vsi borijo za mir in si prizadevajo, da bi zagotovili, da vojne nikjer več ne bo. Tehnični in tehnološki razvoj v svetu je dosegel tako raven, da je že zaradi tega postala vojna nesmisel, ustvarjalni dosežki znanosti pa so tako veliki, da bi lahko zadovoljili potrebe vseh ljudi in zagotovili vsem boljše življenje, če se ne bi toliko razsipalo v tekmi za oboroževanje. Ljudje so njbolj zainteresirani za dvig svoje življenjske ravni in gospodarsko sodelovanje, na tej podlagi pa je vedno laže sporazumevanje. In sporazumevanje na tem področju lahko olajša tudi reševanje političnih problemov.
Ob koncu je predsednik Tito naglasil, da so na svetu pa še vedno tudi taki, ki na stvari ne gledajo tako, in to se na žalost nanaša tudi na tiste, ki imajo največjo moč. V tej zvezi je opozoril na razne imperialistične tendence, ki so zdaj bolj nevarne kot prej in katerim se morajo miroljubne sile najodločneje upreti.
NIMAMO
VZROKA
sramovati se narodne pripadnosti in materinega jezika
Pred meseci (27.3.1970) smo v našem listu objavili dopis matere, ki je opisala svoje bridke izkušnje ki jih je imela v celovški bolnišnici samo zato, ker je Slovenka in ker je tudi svojega otroka naučila najprej materinega jezika. S tem primerom očitne diskriminacije so se bavili tudi slovenski zdravniki, zbrani na 25. rednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva 3. in 4. aprila 1970 v Celju ter so na Zdravniško zbornico na Koroškem naslovili odprto pismo, ki smo ga na njihovo prošnjo 26.6.1970 objavili tudi v našem listu.
V tej zadevi je naše uredništvo prejelo zdaj odgovor pristojnega referenta koroške deželne vlade deželnega svetnika Rudolfa Galloba. Vsebino njegovega pisma z dne 6.7.1970 (štev. Soz. Ref., Zl.: 693/ 1/70) objavljamo v originalnem nemškem besedilu:
Sehr geehrte Herren!
Ich nehme Bezug auf den von slo-vvenischen Arzten in ihrer Nr. 25 veroffentlichten Pressebeitrag be-ziiglich einer angeblich. Benachfeili-gung slowenischer Patienten in ei-nigen Gesundheitseinrichtungen in Karnten und teile Ihnen hiezu mit, dalj mir ein soleher Fali, der sich im Landeskrankenhaus Klagenfurt er-eignet haben soli, zugetragen wur-de.
Ich versichere, dafj ich diesen Er-scheinungen keinesfalis untaiig ge-geniiberstehe und dalj ich nicht ge-willt bin, sie im Karntner Gesund-heitswesen einreissen zu lassen. Ich habe daher die in Frage kommen-den Organe angewiesen, dalj sol-chen Erscheinungen, die auf eine Benachteiligung slovvenischer Patienten hinausgehen, entgegenge-treten werden mulj. Diese, meine Anweisungen werden sich sicherlich so auswirken, dafj diese aufgetrete-ne Negativerscheinung eine Einzet-aktion eines Bedlensteten des Lan-deskrankenhauses Klagenfurt gewe-sen ist, der sich seiner Vorgangs-weise sicherlich nicht bcwufjt war.
Ich bitte um Ihre gefdilige Kennt-nisnahme.
Mit vorziiglicher Hochachtung G a 11 o b e. h.
Z zadoščenjem jemljemo na znanje, da so na pristo|nem mestu tako hitro podvzeli ukrepe ter upamo, da v bodoče slovenski bolniki v zdravstvenih ustanovah na Koroškem res ne bodo več izpostavljeni diskriminacijam.
Primer pa nam tudi kaže, da se nam nikjer v javnem življenju ni treba sramovati svoje narodne pripadnosti in svojega materinega jezika. Kajti če se bomo povsod zavestno priznavali k svojemu poko-lenju in se — kadar je potrebno — tudi odločno zavzeli za svoje pravice, nas bo vsak pošteni pripadnik sosednega naroda le še bolj cenil in nas spoštoval kot svojega enakovrednega in enakopravnega soseda.
2 — Štev. 27 (1461)		
		
Spet „vojna“ okoli mleka
Odgovor je lahko samo tak, kakor je bil že leta 1967: krave in njihovi rejci gotovo ne. Krivo je nekaj drugega. Krivo je to, da je mleko v naši državi že 25 let politikum, ne pa produkt, katerega go-
spodarski pomen je enako nesporen kot pa resnica, da je njegovo zbiranje, njegova predelava in njegovo razpečavanje, preden pride do potrošnika, drago.
Mleko je v naši državi spet enkrat postalo politični problem. Spet ga je preveč, njegova proizvodnja in dobave mlekarnam pa še vedno naraščajo. Podobno kot jeseni 1967. Kdo je temu krivi
Zlasti razpečavanje je pri nas zelo drago, kajti mreža razdeljevanja mleka in mlečnih izdelkov je vse prej kot sodobna. Na eni strani je vedno spet govora o viških mleka in masla, na drugi strani pa mleka, masla in drugih mlečnih izdelkov večinoma tam ni, kjer jih potrošniki Iščejo: gospodinje v samopostrežnih trgovinah trgovskih združenj, u-službenci v bifejih in menzah svojih podjetij, otroci v šolah, turisti pa po krajih svojega oddiha. Sklad za gospodarstvo z mlekom te mreže noče razširiti, ker mu to doslej ni bilo treba, kajti država je doslej še vedno pokrila njegov primanjkljaj. Spričo tega sklad in mlekarne doslej z mlekom niso gospodariti tako, kot morajo to sodobni trgovci, temveč so ostali pri načinu trgovanja vojnih in povojnih let: kdor hoče od mene kaj imeti, naj pride k meni, svojega blaga ne ponujam.
Vsak trgovec, ki je pozneje še tako mislil, je propadel. Le mlekarne in sklad za gospodarstvo z mlekom niso. Zato njihovi primanjkljaji naraščajo. Zato pa tudi poraba mleka ni dosegla vzpona porabe drugih živil. Teh je povsod dovolj in v bogati izbiri, mleka in mlečnih izdelkov pa ni, ker ni tistih, ki bi morali skrbeti za njegov promet, pogrešamo potrebno trgovsko podjetnost.
Te dni je bila na Dunaju za mleko .vroča bitka”. Da bi spravili ponudbo mleka v normalni tir, je zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo Weihs konferenci prezidenfov kmetijskih zbornic predložil svoje predloge. Ti predlogi vsebujejo v bistvu tri variante.
9 Prva varianta se nanaša na zvišanje tako imenovanega in že dolga leta poznanega kriznega groša od sedanjih 7 na 19 grošev pri kilogramu mleka. Ta krizni groš je prispevek kmetov za financiranje primanjkljaja sklada za gospodarstvo z mlekom.
9 Druga varianta gre za tem, da bi krizni groš zvišali na 21 grošev, istočasno pa bi se prispevek za mleko prve kvalitete zvišal od 7 na 10 grošev pri kilogramu.
9 Tretja varianta predvideva zvišanje kriznega groša na 19 grošev ob istočasnem zvišanju prispevka za mleko prve kvalitete od 7 na 10 grošev ter uvedbo dodatnega odbitka za mleko druge in tretje kvalitete; Pri drugi kvaliteti bi prišlo do dodatnega odbitka 6 grošev, pri tretji kvaliteti pa 18 grošev na kg mleka.
Konferenca prezidenfov kmetijskih zbornic je v načelu proti vsakemu zvišanju kriznega groša, la to je zanimivo. Leta 1967 ni bila le za njegovo zvišanje, marveč je vzela to zvišanje celo na svoje rame, da ne bi škodovala popularnosti ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bil takrat iz vrst OVP. Sedaj, ko je minister iz vrst SPO, je vodstvo kmetijskih zbornic proti takemu u-krepu in grozi celo z demonstracijami.
Ob tem preobratu v stališču predstavnikov
ZAPUŠČINA OVP-JEVSKE SAMOVLADE:
xx xx
kmetijstva pa je zanimivo še nekaj drugega. Krizni groš in akcije, ki so ga spremljale, so omogočile, da se je začela ponudba mleka tekom 1968 in 1969 ujemati z njegovo porabo. S tem je bilo ustvarjeno ozračje, v katerem bi bilo mogoče pristopiti k potrebnim reformam sklada za gospodarstvo z mlekom. Tega se tedanji kmetijski minister ni lotil, napravil je nekaj drugega: ko so bile na vidiku državnozborske volitve 1. marca 1970, je lani jeseni krizni groš znižal od prvotnih 19 na 7 grošev, kajti OVP je potrebovala kmečke glasove.
Tako sedanja polomija na trgu z mlekom ni polomija, ki bi je bil kriv socialistični kmetijski minister, marveč jo je v celoti zakrivil bivši kmetijski minister, ki pa je bil iz vrst
NARAŠČANJE CEN IN DRŽAVNI DOLGOVI
Podražitve, ki v zadnjem času vznemirjajo avstrijske gospodinje, so posledica neodgovorne politike cen ČtVP-jevske vlade. S to ugotovitvijo je minister za trgovino in obrt Staribacher na nedavnem zasedanju zveznega komiteja socialističnih žena zavrnil demagoške trditve 'GiVP-jevskih krogov, češ da je za naraščanje cen kriva sedanja socialistična vlada.
Staribacher je svojo trditev podkrepil z ugotovitvijo, da je sedanja vlada podvzela vse ukrepe, da bi zavrla naraščanje cen. Pri tem se je skliceval na akcijo pocenjenega masla, katero je kmetijsko ministrstvo izvedlo z namenom, da bi regulativno vplivalo na gibanje cen. Nadalje je trgovinski minister opozoril na velikopotezno politiko uvoza in ukrepov za pospeševanje konkurenčne sposobnosti domačih podjetij, s katero se je vključilo v borbo zoper naraščanje cen tudi ministrstvo za trgovino in obrt ter ugotovil, da bi draginja še mnogo močneje prizadejala avstrijska gospodinjstva, če socialistična vlada ne bi podvzela vseh potrebnih ukrepov.
Poleg kritične situacije na področju cen pa novo vlado bremeni še dediščina v obliki 43,4 milijarde šilingov državnih dolgov. Finančni minister Androsch je pred nedavnim orisal sliko proračunsko-politične zapuščine, ki jo je prevzel od OVP-jevskega ministra Korena.
9 Za leto 1970 je od sveta za gospodarska in socialna vprašanja pa tudi od finančnega ministrstva prognosticiran deficit v višini 15,3 do 20,3 milijarde šilingov.
9 Leta 1961 je znašal državni dolg 22,3 milijarde šil. in je do leta 1965 narastel na 28,3 milijarde ali za 27 odstotkov. V letih 1965 —1969, torej za časa OVP-jevske samovlade, se je državni dolg dvignil na 43,4 milijarde šil.
® Leta 1961 je znašal delež notranjedržavnih dolgov 19,1 milijarde šil., delež inozemskih dolgov pa 3,2 milijarde šil. Do leta 1969 pa je notranjedržavni dolg narastel na 31 milijard šil. ali za 30 odstotkov, medtem ko so se inozemski dolgovi dvignili za 182 odstotkov na 12,4 milijarde šilingov.
9 Sedanji proračun, ki ga je sprejela še OVP-jevska vlada, z njim pa morajo gospodariti socialisti, določa za tekoče leto odplačilo 4,9 milijarde šil. državnega dolga in 3,3 milijarde šilingov obresti. Leta 1971 pa bo moralo finančno ministrstvo odplačati okroglo 5,5 milijarde šilingov državnega dolga in 4 milijarde šilingov obresti.
Kljub obremenilni dediščini pa je po izjavi Androscha socialistična vlada že zdaj uspela začrtati okvir za državni proračun 1971, medtem ko so se v prejšnjih letih že mesece pred izdelavo proračuna bile težke pozicijske borbe med političnimi interesnimi skupinami.
OOOO<>OOOO<>OOOO<X><>O<><><>OOOO<X>OO<>C><>OO<X>OO<X><><><X>OOO<X><X>0O<><>b<>C>-C><>bOO<><>O<><X>Ob<><><C><><><>OO<>OC>O<><><>O<>C><><>^O<>
Proti zlorabi vere v politične namene
Prejšnji teden sta predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije obravnavala vprašanja v zvezi z delovanjem cerkva na Slovenskem in poudarila, da lahko v okviru Socialistične zveze politično delujejo, uveljavljajo svoje zamisli in sodelujejo v odločitvah vsi ljudje, ne glede na nazorske, verske in druge razlike, kajti Socialistična zveza uresničuje danes politiko odprtega delovanja, enakopravnih možnosti, pravic in dolžnosti vseh delovnih ljudi. V njenem okviru — je rečeno v zaključku seje — se lahko delovni ljudje ne glede na razlike v njihovem verskem opredeljevanju v demokratičnem postopku sporazumevajo za skupne odločitve v reševanju vseh razvojnih in političnih vprašanj slovenske družbe, na katerih se ljudje v različnih družben, organizacijah in društvih organizirajo tudi po svojih etičnih, moralnih in drugih nagibih. „Eden od pogojev za to pa je tudi spoštovanje in u-resničevanje načel o verski svobodi kot stvari osebne svobode vsakega posameznika, pa tudi načel o prepovedi zlorabljanja vere v politične namene ter o ločitvi cerkve od države in šole."
Na seji so ugotovili, da je odpor zoper kakršno koli kršitev teh načel v interesu nadaljnjega razvoja socialistične demokracije ter v interesu slehernega človeka
ne glede na njegovo versko opredeljenost in druge razlike. V preteklosti je kršitev teh načel dostikrat napravila veliko škodo vsej slovenski družbi. Zato mora tudi Socialistična zveza postati bolj dejavno sredstvo vseh ljudi za sprotno preprečevanje kakršnegakoli izkoriščanja in zlorabe verskih čustev.
V sklepih seje je rečeno, da rimskokatoliška cerkev doživlja po drugem vatikanskem koncilu notranje reformske procese, ki pa se na Slovenskem zaradi odpora konservat. sil tako med duhovščino kot tudi med cerkveno hierarhijo razvijajo le počasi. Novi reformski procesi v cerkvi so povzročili realnejši odnos rimskokat. cerkve do socialističnih družb (kar je v primeru Jugoslavije privedlo tudi do urejanja odnosov med državo in cerkvijo), vendar pa urejanje odnosov med samoupravno organizirano slovensko družbo in rimsko katoliško cerkvijo ni v celoti naletelo na pozitiven odmev.
Tozadevno so na seji ugotovili, da se sicer mnogi katoliški duhovniki po Sloveniji resno trudijo, da bi se pošteno in v korist vere in vernikov ravnali po sprejetih načelih in protokolu, imajo pa zaradi tega vrsto težav in ovir ter nerazumevanja s strani drugih duhovnikov in nekaterih škofov. Pri nekaterih duhovnikih pa je celo
opaziti težnje po političnem vplivanju. Te težnje se kažejo v organiziranih in posameznih akcijah, ki vodijo k temu, da bi se cerkev spremenila v organizacijo, ki ne bi služila samo verskim dejavnostim, temveč tudi vplivanju na družbene zadeve nasploh.
»V zadnjem obdobju se niso zmanjšali, pač pa se celo množijo primeri, ki kažejo na takšno usmerjanje enega dela rimskokatoliške cerkve, ki bi se utegnilo sprevreči v odkrito klerikalno dejavnost. Ta del cerkve ne ostaja v okviru verske dejavnosti, temveč skuša posredno in neposredno uveljavljati cerkev tudi na raznih področjih družbenopolitičnega življenja kot politični subjekt. Med takšne pojave sodijo zlasti neprekinjeno povezovanje s slovensko politično emigracijo, širjenje izvenverske dejavnosti nasploh in zlasti med mladino, pritisk na starše in družino, obravnavanje družbenopolitičnih vprašanj v verskem tisku in usmerjanje vernikov v teh vprašanjih, postavljanje zahtev do šole, tiska in RTV, vključevanje nekaterih izrazitih nasprotnikov socializma v laične apostolate, organiziranje laikov kot posebnih družbenih skupin, ustanavljanje lastnih katoliških ustanov na področjih javnega in družbenega življenja, oznanjanje cerkv. socialnopolitične, ekonomske, kulturne in moralne
doktrine kot edine alternative za ureditev življenja.“
Če se cerkev — se glasi v zaključkih seje — kot zgolj verska organizacija ne bo spuščala v u-smerjanje splošnih družbenih stališč vernikov ter se s tem skušala postaviti kot vzporedna organizacija mimo ali proti obstoječim samoupravnim organizmom in družbenopolitičnim organizacijam, ne bo razlogov za konflikte med družbo in cerkvijo. Ni pa mogoče dopustiti nikakršnih poskusov, ki bi ustvarili pogoje za politizacijo cerkve, ki bi v takšni ali drugačni obliki pomenili obnavljanje starega klerikalizma.
„Pretehtano, strpno, demokratično, a odločno reagiranje na sleherne takšne ali podobne poskuse bo hkrati zagotavljalo svobodo verskega življenja in tudi vse pravice v verskih zadevah. Tako bo Socialistična zveza delovnega ljudstva v praksi organizacija, ki bo ljudem zagotavljala popolno versko svobodo, ki bo nosilka verske strpnosti in odpora zoper kakršno koli sektašenje. Socialistična zveza ceni vse napore znotraj cerkve za njeno reformsko preobrazbo. Prav tako ceni napore vseh tistih znotraj cerkve, ki imajo pozitiven odnos do socialistične družbene ureditve. K temu je ne navajajo le razlogi političnega realizma, ampak posebno napori za pravično urejeno človeško družbo."
posiROKeosvecu
PHNOM PENH — Kamboško vojaško sodišče Lon Nolovega režima je zaradi dozdevnega veleizdajstva obsodilo na smrt voditelja kamb^ške države Noro-doma Sihanuka, ki živi v izgnanstvu v Pekingu. Sihanuk je k obsodbi izjavil, da je bil proces v Phnom Penhu proti njemu nezakonit in da zavrača vsako izrečeno obsodbo. Povedal je tudi, da bodo po njegovi vrnitvi v domovino ustanovili narodno sodišče, ki bo sodilo vsem izdajalcem Lon Nolovega režima in njihovim sodelavcem. Vlada princa Norodoma Sihanuka je pozvala prebivalce Kambodže, da se pridružijo Si-hanuku naklonjenim silam.
BARCELONA — Konec prejšnjega tedna je na planini Montseni, severno od Barcelone, strmoglavilo britansko potniško letalo „Comet“ s 105 potniki in 7-člansko posadko. Po uradnem sporočilu je vseh 112 potnikov in članov posadke izgubilo živJ Ijenje. Letalo je vozilo iz Manchestra v Barcelono skupino britanskih turistov, ki so odhajali na počitnice v Španijo. Dan pozneje pa se je blizu Toronta zrušilo kanadsko potniško letalo „DC-8“, ki je imelo na krovu 97 potnikov in 7 članov posadke. Letalo je bilo namenjeno iz Montreala v Los Angeles, vmes pa bi moralo pristati v Torontu. Nesreče ni nihče preživel.
ALŽIR — Alžirija, Mavretanija in Maroko nameravajo sprožiti problem španske kolonialne navzočnosti v Afriki na konferenci voditeljev neuvrščenih držav, ki bo v začetku septembra v Lusaki. Imenovane države so se sporazumele, da bodo sodelovale pri osvobajanju „španske“ Sahare (Rio de Oro). Alžirija, Maroko in Mavretanija, ki mejijo z Riom de Oro, menijo, da je treba ta problem reševati v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN, ki predvideva razpis referenduma za samoodločbo prebivalstva.
WASHINGTON — Komaj nekaj ur potem, ko je ameriški predsednik Nixon razglasil, da so se ameriške čete umaknile iz Kambodže, je senat sprejel sklejj, po katerem je v prihodnje ameriškim četam, svetovalcem in letalstvu prepovedano operirati v tej državi. Vendar ta prepoved za zdaj še ne zavezuje Nixonove vlade, temveč izraža samo mnenje večine v senatu. Sklep senata bo zdaj prišel pred člane predstavniškega doma, ki ga bodo nedvomno zavrnili ali pa vsaj bistveno spremenili. V tem primeru bodo o sklepih obeh domov razpravljali na posebni konferenci, na kateri naj bi sprejeli kompromis. Kakor pa določa ameriška ustava, predsednik ZDA ni dolžan tega sprejeti, ampak lahko vloži veto.
BONN — Nasprotniki Brandtove „vzhodne politike" so začeli novo kampanjo proti pogajanjem s Sovjetsko zvezo o sklenitvi sporazuma, s katerim bi se državi v medsebojnih odnosih odrekli uporabi sile. O tem se je posebni Brandtov odposlanec Bahr več mesecev pogovarjal v Moskvi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Sedaj so nekateri zahodnonem-ški listi »odkrili" nekakšen tajni dokument o »dodatnem sporazumu", ki ga naj bi Bahr dosegel v Moskvi in ki ga skušajo prikazati kot zaroto proti koristim Zvezne republike Nemčije. Dejansko pa dokument ne vsebuje nobenih stvari, ki jih javnost ne bi že
poznala.
MEXICO — Minulo nedeljo je dvaindvajset milijonov Mehičanov volilo novega predsednika države. Za ta položaj sta se potegovala voditelj vladajoče revolucionarne stranke Echverria Alvarez in prvak najmočnejše opozicijske »stranke nacionalne akcije Gonzales Morfin. Prvi uradni rezultati predsedniških volitev v Mehiki napovedujejo gladko zmago Echeverric, voditelja zdaj vladajoče stranke revolucionarnih institucij. Novi predsednik Združenih držav Mehiki je 14. predsednik te države, odkar so leta 1911 v revoluciji obračunali s 35-lctno diktaturo Porfiria Diaza.
BUKAREŠTA — Pod vodstvom predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina je prispela na uradni prijateljski obisk v Romunijo sovjetska partijska in vladna delegacija. Na novem letališču »Otopena" so goste sprejeli visoki romunski prestavnim s predsednikom vlade Maurerjem na čelu-V zvezi s tem obiskom je bilo opozorjeno na značilno dejstvo, da na obisk ni prispel tudi najvišji predstavnik sovjetske partije Brcžnjev. Vendar pa je bilo z obeh strani poudarjeno, da je obisk dokaz tradicionalnega prijateljstva med obema državama.
PAPEETE — Na atolu Mururoa, 1280 kilometrov jugozahodno od Papeeta, so izvedli eksplozijo francoske hidrogenske bombe jakosti ene megatone. Kratko po poskusu je francoski obrambni minister Debre izjavil, da bo Francija še najmanj pet let nadaljevala svoj atomski program. Napovedal je, da bodo v okviru sedanjih atomskih poskusov na Pacifiku sprožili še tri eksplozijo-Za te poskuse se je Francija odločila kljub številnim odločnim protestom.
v-exvc/ruw?
V DNEH OD 11. DO 25. JULIJA:
Folklorni festival ob slovenski obali
V svetovno znanih obmorskih letoviščih ob slovenski obali že več let prirejajo v glavni turistični sezoni razne kulturno-zabavne in druge prireditve, namenjene predvsem tujim, seveda pa tudi domačim go-stvom. Med temi prireditvami zavzema posebno mesto zdaj že tradicionalni folklorni festival, ki se leto za letom odvija v Kopru, Ankaranu, IzoN in Portorožu. V zadnjih letih je bil ta festival bolj ali manj omejen na jugoslovansko folkloro, letos pa mu nameravajo dati Širši mednarodni okvir, kajti poleg jugoslovanskih republik se bodo na tej prireditvi zlasti predstavile s svojo folkloro tudi tri sosednje dežele — Slovenija, Koroška in Furlanija-Julijska krajina.
Letošnji folklorni festival, ki bo že enjsti po vrsfi, se prične jutri ter bo trajal do 25. julija. Po bogatem programu sodeč nikakor ne bo zaostajal za tovrstnimi prireditvami zadnjih let, marveč nasprotno obeta biti po raznolikosti prireditev najobsežnejši, pa tudi najprivlačnejši v dosedanji tradiciji te vsekakor že priljubljene turistične atrakcije.
Kakor v prejšnjih letih, se bodo prireditve tudi letos odvijale po vsem obalnem območju, medtem ko 50 za začetno in zaključno prireditev spet izbrali Koper, ki s svojim monumentalnim Titovim trgom nudi najboljše okolje za prireditve takega obsega.
Jutrišnji začetek festivala bo v znamenju folklore treh sosednih dežel, ko bodo v Kopru nastopile folklorne skupine „Edelweifj" iz Celovca, „Santa Gorizia" iz Gorice ter .Emona" iz Ljubljane. Te skupine bodo nastopile tudi v naslednjih dneh: v Izoli bo večer furlanske folklore, v Portorožu večer koroške folklore, v Ankaranu pa večer jugoslovanske folklore. V Ankaranu bosta hrvaško in makedonsko folkloro prikazali železničarski folklorni skupim .Vinko Jedjud” iz Zagreba in „Vlado Tosovski" iz Skopja, medtem ko bodo v Kopru istega
Življenjski jubilej
pisatelja Matevža Haceta
Pred dnevi je praznoval 60-letnico rojstva znani slovenski pisatelj Matevž Hace. Med vojno je zavzemal yažne funkcije v partizanski vojski tn tudi po vojni je bil na visokih položajih. Kot pisatelj pa je zaslovel predvsem s svojimi številnimi črticami in povestmi iz partizanskih let, ki so izšle že v mnogih knjigah.
Matevža Haceta smo spoznali tudi Pri nas, ko je skupaj z drugimi slovenskimi ipesniki in pisatelji sodeloval na literarnih večerih SPZ. Ob njegovem življenjskem jubileju se pridružujemo čestitkam z najboljšimi Željami za nadalnje uspešno delo v slovenski književnosti.
dne lahko občudovali bogastvo bosanske, hercegovske in srbske folklore, v Izoli pa bodo predvajali dalmatinsko in slovensko folkloro.
Že na lanskem festivalu je vzbudil veliko zanimanja večer izbirne folklore. Letos bodo ta večer, pri katerem bodo sodelovale znane folklorne skupine iz raznih krajev Jugoslavije, še popestrili igralci na
nekaterih izvirnih inštrumentih, kot so gusle, hruškina peresa, frula, tamburice, harmonike, gajde in ta-rabuke.
Na večerih bosanske, hercegovske in slovenske folklore bodo sodelovali folklorni ansambli .Slobodan Princip" iz Sarajeva, .France Marolt" iz Ljubljane, .Brafstvo-jedin-stvo" iz Subotice, „Mirče Acov" iz Skopja in drugi. Vse te skupine bodo nastopale tudi na zaključni prireditvi, ki bo 25. julija na Titovem trgu v Kopru.
Poleg folklornih nastopov pa bodo v festivalnih dneh ob slovenski jadranski obali tudi še razne druge bolj ali manj s festivalom povezane prireditve, ki bodo prav tako pritegnile zanimanje številnih domačih in tujih gostov.
Kulturno sodelovanje sosedov
Tradicionalna kulturna izmenjava med tremi sosednimi deželami Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino oziroma v širšem merilu med državami Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo pozna že najrazličnejše oblike sodelovanja, ki sega od medsebojnih o-biskov posameznih amaterskih in poklicnih gledaliških, pevskih, glasbenih in drugih ansamblov do skupnih
TEDENSKI SPORED
POLETNIH
KULTURNIH PRIREDITEV
B R E Ž E
Petek, 19.7. — Georges Feydeau:
MONSIEUR CHASSE
Sobota, 11. 7. — Georges Feydeau:
MONSIEUR CHASSE
Sreda, 15.7. — Peter Luke: HADRIJAN VII.
Četrtek, 16. 7. — Georges Feydeau:
MONSIEUR CHASSE
Petek, 17.7. — Peter Luke: HADRIJAN VII.
Sobota, 18.7. — Georges Feydeau:
MONSIEUR CHASSE
Začetek predstav ob 20.00 uri na Petrovi gori v Brezah.
LJUBLJANA
Torek, 14.7. Rossini: SEVILJSKI BRIVEC, Teatro Verdi iz Trsta četrtek, 16.7. — Puccini: MADAME BUTTERFLY, Teatro Verdi iz Trsta Petek, 17.7. — Rossini: SEVILJSKI BRIVEC, Teatro Verdi iz Trsta Sobota, 18.7. — Puccini: MADAME BUTTERFLV, Teatro Verdi iz Trsta Začetek predstav ob 20.30 uri v letnem gledališču Križank.
nastopov skupin in solistov na raznih prireditvah. Kljub temu pa je nedeljska prireditev v okviru Beethovnovih slavnosti v Osojah pokazala, da vse možnosti takega sodelovanja še nikakor niso bile izčrpane.
Vsekakor je prireditev zadnjo nedeljo bila lepa manifestacija takega sodelovanja, saj so spored skupaj izvajali priznani umetniki treh držav: orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane je vodil dirigent milanske Scale Piero Bellugi, kot solist pa je nastopil avstrijski pianist Jorg De-mus. Na sporedu so bile skladbe Ludviga van Betthovna, med njimi 6. simfonija „Pastorale“, ki jo je slavni skladatelj posvetil prav ljubljanski Filharmoniji, poleg nje pa še Leono-rina uvertura št. 3 in klavirski koncert št. 5.
Po „ tehnični" plati torej res edinstvena manifestacija skup. počastitve velikega skladatelja ob 200. obletnici njegovega rojstva. Na žalost pa prire-tivi ni bilo naklonjeno vreme, kajti umetniki in njihovi inštrumenti so očitno trpeli zaradi mraza (koncert je bil namreč na prostem) in je povsem razumljivo, da niso mogli doseči tiste umetniške višine, kot jo je 1200 obiskovalcev pričakovalo ob imenih, kakor so Slovenska filharmonija, dirigent Piero Bellugi in pianist Jorg Demus. —
V znamenju izrednih glasbenih dogodkov pa so bile Osoje tudi že v petek in soboto prejšnjega tedna. Najprej je imel koncert znani italijanski pianist Arturo Benedetti-Michelange-li, naslednjega dne pa mu je sledil dunajski kontrabasist prof. Ludwig Streicher, ki ga je na klavirju spremljal prof. Erik Werba.
RAZPIS
LITERARNIH NAGRAD
Slovenske prosvetne zveze
ZA LETO 1971
Da opogumi in podpre literarne ustvarjalce na Koroškem, je Upravni odbor Slovenske prosvetne zveze sklenil, da razpiše in podeli nagrade za literarna dela slovenskih avtorjev. Nagra-
jena dela namerava Slovenska prosvetna zveza objaviti v prihodnjih letih v okviru svojega knjižnega daru. Izid natečaja bo objavljen ob božiču 1971. Velja naslednji pravilnik:
1.	Nagrade so štiri v skupnem znesku 14.000 šilingov; razdeljene so na dve nagradi za prozo (prva 5.000 in druga 2.000 šil.) ter dve nagradi za pesmi (prva 5.000 in druga 2.000 šilingov).
2.	Dela morajo biti izvirna, ki še niso bila objavljena in naj bodo tematsko vezana na Koroško. Kot prispevki v prozi pridejo v poštev: roman, drama, lutkovna igra, novela ali zbirka novel, zbirka črtic in esejev. Avtorji proze in pesmi naj imajo pred očmi, da bodo njihova dela, če bodo nagrajena, objavljena v knjižni obliki.
3.	Sodelovati more vsak koroški Slovenec, ki je rojen na Koroškem in je avstrijski državljan. Glede vsebine del velja edino umetniška kakovost; Slovenska prosvetna zveza avtorjev ne omejuje na določen svetovni nazor.
4.	Avtorji, katerih dela bodo nagrajena, dajo z udeležbo pri tem natečaju Slovenski prosvetni zvezi pravico, da objavi nagrajena dela v knjižni obliki in jih izda v okviru knjižnega daru za leto 1972 ali pozneje. Slovenska prosvetna zveza z avtorjevim dovoljenjem lahko objavi tudi nenagrajena dela. Honorar za objavljena dela se določi sporazumno med avtorjem in Slovensko prosvetno zvezo.
5.	Dela je treba poslati v dveh na stroj tipkanih izvodih na naslov: Slovenska prosvetna zveza — Literarna nagrada — 9020 Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, in sicer najkasneje do 30. septembra 1971. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Avtor mora navesti svoje pravo ime ali psevdonim na posebnem listu ter ga dati v posebno zapečateno kuverto, ki nosi isto šifro kot rokopis; zapečateno kuverto je treba priložiti rokopisu. Kuverte se odpro na dan razglasitve nagrad, to bo 20. decembra 1971. Imena nagrajenih avtorjev bodo objavljena v Slovenskem vestniku.
6.	Za presojo del imenuje Slovenska prosvetna zveza petčlansko razsodišče. Glasovanje razsodišča je tajno, sklepa z navadno večino glasov. Člani razsodišča ne morejo sodelovati pri natečaju.
7.	Razsodišče ima pravico odločiti, da nagrade ne bodo podeljene, če predložena dela ne dosegajo potrebne kakovosti.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu _______________________________ _
KULTURNE
• Na 19. kongresu esperantistov Jugoslavije, ki je zasedal v Nišu, je 200 delegatov razpravljalo o raznih vprašanjih učenja in populariziranja jezika esperanto, o odnosih v svetovni organizaciji esperantistov in o nadaljnjem razvoju tega gibanja. S posebno resolucijo so udeleženci kongresa zahtevali od svetovne organizacije, da se esperantski jezik uvrsti med uradne svetovne jezike na mednarodnih srečanjih.
% V celovškem Mestnem gledališču se jo v torek začela poletna sezona, katere spored obsega spet nekaj najbolj uspešnih komadov iz zimskega repertoarja. Kot prvi je bil na sporedu musical „My Fair Lady", potem bodo sledile še uprizoritve musicla ..Irma la Douce", opere ..Carmen" ter opereta ..Carjevič" in ..Vesela vdova". Skupno jo predvidenih t9 predstav, pri katerih bodo kot gostje sodelovali tudi številni znani umetniki iz drugih gledališč.
DROBTINE
% Te dni je bil v Nišu tretji festival zborovskega petja, največje tovrstne manifestacije v Jugoslaviji. Tekom petih dni se je pred občinstvom zvrstilo 15 najboljših amaterskih pevskih zborov Jugoslavije (Slovenijo je zastopal Akademski pevski zbor ..Tone Tomšič" iz Ljubljane), katerim so se kot gostje pridružili še zbori ..Dante Alighieri" iz Rima, Madrigalisti iz Bratislave in ..Monteverdi" iz Hamburga. Skupaj je sodelovalo več kot 1200 pevk in pevcev.
% V gledališki sezoni 1969/70 so v državnih gledališčih na Dunaju zabeležili razveseljiv porast števila obiskovalcev. Tako je število obiskovalcev v prvih devetih mesecih omenjene sezone v primerjavi z istim obdobjem prejšnje sezone naraslo v Državni operi za 1,69 odstotka, v Burgtheatru za 7,55 odstotka, v Akade-mietheatru za 2,95 odstotka in v Ljudski operi za 0,04 odstotka. Z vstopninami bodo ta gledališča lahko pokrila 30 odstotkov svojih izdatkov v letu 1969.
tone svetina
27
11
ir i in
i,l..
■Ul
■ lli
11
iii lini!
PRVA KNJIGA
»Kdo tam?"
.Kdo lom?" je Svarun vrnil vprašanje. Tako so se tipali 'neznanci na skrivnih poteh. Še nekaj hipov je vse molčalo, potem pa se je med drevjem slišalo, kot bi hresfele Vejice. Odpirali so varovalke na orožju. .Morda so terenci ali vosovoi," je pomislil Primož, isto je mislil tudi Svarun. Potrpežljivost ga je minila.
»Kdo sfe?" je vprašalo izza drevja.
»Tu Svarun, komandant Prešernove brigade," je odsekal jezno. Ni še izrekel vseh besed, ko se je po vsej VzPetini zabliskalo. Kolona je odgovorila z vsem orožjem, je zapraskefalo v gozdu kot ob velikem ognju. Sva-run je osupnil. Začutil je udarec v kolk, prsi in brado, vse °benem. Zasukalo ga je in podrlo, kot bi pritisnila skala nanj. Padel je na pot, ne da bi utegnil pritisniti na petelina, ^fošnje dreves so se mu zavrtele in redke zvezde so postali Kalobarji utripajoče svetlobe. Sence med drevjem so planile naprej. Tudi njegovi so se razvili v strelce in polegli. Med drevjem je zvenčalo zrnje. Svarun je obrnil glavo in zagledal nad seboj človeka, ki se je v teku ustavil ob njem, *°t bi nekaj izgubil, in mu nameril puško na glavo, tako ahzu, da bi jo lahko zgrabil z rokami, ko bi Imel kaj moči. '"bta, napolnjena s krvjo, niso mogla izdaviti krika. Hotel je z°vpiti, pa mu je prestreljena čeljust otrpnila. Rad bi udaril
z nogo, pa se ni premaknila. Tudi roke so bile kakor posekane. Človek nad njim pa je pritisnil. Pok ga je oglušil in mrzla zemlja mu je brizgnila v obraz in v oči. Človeka, ki je streljal nanj, pa je požrla noč. Ostal je sam med štrenami svetlečih izstrelkov sredi krikov nenadnega boja. Gnev se mu je zganil v drobu. Planil bi, pa je obležal na poledeneli zemlji, kot bi bil privezan, brez moči in brez glasu, prestreljen in zalit s krvjo.
.Svarun, Svarun!" so ga klicali med drevjem. Gozd ni odgovoril, le streljanje je završalo znova z neustavljivo ihto in se mešalo z rezko govorico nemških povelj.
.Svarun je nekje v gozdu," je zaklical kurir Rudi, ki ga je pogrešil. Pogrešili so ga tudi drugi, ker ni bilo od nikoder ostrih povelj in poziva na juriš.
Nemška zaseda se je že pripravila na naskok.
Vojska se je zavedala, da ni komandanta med njimi. Orlova je streslo, ko je pomislil, da so Svaruna morda ubili. Takrat pa je bataljonski komandant Karel kriknil z glasom, ki je vse preglasil:
.Ogenj, mitraljezciI Bombe! Po Svaruna! Bataljon, juriš!"
Mitraljezi so zalajali kot pobesneli psi. Kriki so preplavili gozdič, votli treski bomb in osleptjujoči bliski so se pomešali z drhtenjem mnogih, ki so planili naprej.
V naskoku so zavzeli vzpetino in razbili zasedo. Nemci so se razkropili po goščavi in bežali na polje, ne da bi se ustavili.
Kurir Rudi je bil prvi pri Svarunu. Dvignil mu je glavo v naročje in ga klical. Ni se oglasil. Roke so mu utrujeno padle ob telesu in bledica je pokrila okrvavljeno lice. Odsekali so kole in razpeli mednje šotorsko krilo ter ga pogrnili z odejo. Dvignili so Svaruna in ga položili na nosila. Štirje borci so zgrabili za ročaje in si ga naložili na rame. Kolona je krenila nazaj proti hribom, od koder so prišli. Nosači so se
menjavali, da so šli hitreje. Keča in Orlov sta poprijela, čimprej so morali v varno zavetje, kjer bi ga lahko pri luči obvezali. Po vsej koloni je vrtala skrb, če ne nesejo mrliča. Pod nogami so hrstele ledene mrene. Pozvanjalo je orožje, govorili so na glas, nihče ni bil tiho. Šlo je za Svaruna, ki je mrtvo ležal na nosilih.
Svarunu je tema blagodejno polnila oči, le v ušesih mu je še zvonilo. Sprva ni čutil bolečin. Le zdelo se mu je, da ga valovi zanašajo proti daljni obali. Slišal jih je govoriti. Tudi razumel jih je. Gledal je po nebu potujoče veje, ki so šle mimo zvezd, in upanje mu je zganilo voljo do življenja. Nekaj časa so že hoditi, ko se je zdramila bolečina. Presenetila ga je kakor ugriz čeljusti, ki se stiskajo in mu drobe felo In spet popuščajo. Zdaj ga je žgalo v razcefranem mesu, vse telo se je spreminjalo v kljuvajočo bolečino, ki jo je sprejel uporno.
Na prvem križišču so zavili k samotni hiši. Potrkali so, in ljudje so jim takoj odprli. Svaruna so odnesli v hišo in ga obstopili. Kri mu je curljala iz ran in premočila obleko. Raz-pasali so ga in odpeli. Štiri krogle so ga zadele. Potem so mu obvezali krvaveče rane. Zdravniška pomoč je bila nujna. Štabni ljudje so stopili v vežo in se posvetovali, kako bi prišli do zdravnika. Javil se je borec Škofjeločan, ki je nekaj časa delal z zdravnikom, ki je hodil zdravit ranjene partizane po domovih. Njegovega predloga so se oprijeti kot rešilne bilke. S seboj so mu dali borca domačina, ki ga bo spremljal za slučaj, če bi padla v zasedo ali če bi bil kateri od obeh zadet, da bi drugi lahko izvršil nalogo. Takoj sta odšla proti mestu, v katerem je bilo nastanjenih dva tisoč Nemcev.
Kolona se je od samotne hiše napotila proti Jamniku. Hoditi so naglo, da bi bili z ranjencem čimprej na mestu. Počitkov med potjo ni bilo. Za bolečine, ki so jih grizle v
ra 3 a a »t a ra a »«
\A-eXVC/l\AsR
LETOVANJE OTROK V SAVUDRIJI:
OBVESTILO STARŠEM
V zadnjih dneh smo obvestili vse starše, katerih otroci so bili sprejeti v počitniško kolonijo v Savudriji pod pogojem, da pristojni zdravnik letovanje priporoči.
Otroci odpotujejo v soboto 18. julija 1970 in se vrnejo v soboto 8. avgusta 1970. Kakor lansko leto, bodo otroci tudi letos potovali s posebnim avtobusom. Starše posebej opozarjamo, da plačajo vozne stroške do Ljubljane in nazaj sami, in sicer 70 šilingov na osebo.
Na dan odhoda so zbirališča otrok določ. takole: v D o b r I i vasi ob 7.45 uri — odhod ob 8.15 uri zjutraj izpred avtopodjetja Štefan Sienčnik; v Celovcu ob 9.00 uri — odhod 9.30 uri izpred Gasome-tergasse 10. Starše iz Zilje, Roža in Gur prosimo, da otroke pripeljejo v Celovec in jih osebno izročijo spremljevalcem.
Stroške za vožnjo naj plačajo pred odhodom v knjigarni „Naša knjiga", Gasometergasse 10.
Delo študentov na Dunaju
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
Medgop/e
Na pokopališču v Medgorjah nad Grabštanjem je tudi partizansko grobišče in med številnimi spominskimi ploščami, vzidanimi v pokopališki zid, je južno od cerkve marmornata plošča, ki jo je vzidala Zveza koroških partizanov. Plošča nosi napis: „Slava partizanki Ivici Pirjevec, visokošolki iz Ljubljane, in neznanemu borcu, ki sta skupaj padla v tej vasi junaške smrti proti fašističnemu nasilniku.* Pozneje je Zveza koroških partizanov odkrila tudi ime neznanega borca in je na ploščo napravila ustrezen pripis: „Janez Jenko Drago, Naklo-Medgorje 31. 12. 1922 — 17. 1. 1945“.
V temni noči 17. januarja 1945 je zapadel nov sneg, ko sta prišla Ivica in Drago h Kuratu v Medgorje. Oče Anton Velbič jim je postregel z izdatno večerjo, potem pa sta šla počivat na skedenj. Kmalu zatem so prispeli policisti in gospodarja nahrulili, da ima partizane pod streho. Velbič je tajil in se delal nevednega, pa tudi na skedenj ni hotel, kakor so od njega zahtevali, da bi partizana pozval, naj se predata Nemcem.
Potem se je vnelo divje streljanje. Ivica je odgovarjala s pištolo in šele ko je izstrelila zadnji naboj, so policisti vdrli na skedenj in jo ubili. Partizanu Jenku je sicer uspelo umakniti se iz sovražnikovega obroča, a je naletel na zasedo v hiši pri po domače Iljču v Goričah, kjer je padel. Preden so policisti zapustili Kuratovo domačijo, so gospodarju naročili, naj ubito žensko pokoplje kjer hoče, le na pokopališču ne; še prej pa jo mora sleči in pokopati golo. Res jo je dal Velbič lepo pokopati na svojem zemljišču ob pokopališču; prekril jo je z rjuho, da ji. prst ne bi letela v usta, kakor je sam povedal. Drago Jenko pa je bil začasno pokopan ob hiši, kjer je padel.
Dne 13. januarja 1946 sta bila oba padla partizana prekopana z vsemi častmi in ob veliki udeležbi domačega prebivalstva na pokopališče, kjer domačini zdaj skrbno negujejo grobišče.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS!
Šentvidčani gostovali v Ljubljani
Moški in mešani pevski zbor SPD »Danica" iz Št. Vida v Podjuni sta v soboto 20. junija gostovala v Ljubljani, kjer sta bila gost krajevne organizacije Zveze borcev v Šiški. S pestrim sporedom narodnih in umetnih pesmi sta obogatela proslavo ob 25-letnici zmage nad fašizmom in obletnici ustanovitve glavnega poveljstva partizanskih odredov Slovenije.
Po uvodni pesmi in pozdravnih besedah, ki jih je za SPD „Danica“ izrekel prof. Jože Wakounig, so šent-vidski pevci kar od začetka osvojili simpatije občinstva, ki je povsem napolnilo veliko dvorano. Oba zbora sta pod vodstvom svojega pevovodje Hanzija Kežarja uspešno izvajala spored in žela bogato priznanje. Mešani zbor je najbolj navdušil s pesmijo „So še rožce v hartlnu žavovale", pri kateri sta se kot solista izkazala Anica Kežar in Mirko Ogris. Pri moškem zboru pa je najbolj vžgala Kernjakova „Mojcej“, ki jo je občuteno zapel pevovodja Hanzi Kežar.
To je bila uspela prireditev, s katero sta zbora SPD »Danica" nekako opravila tudi »glavno vajo" za letošnjo sezono. V prihodnjih tednih in mesecih namerava šentvidsko prosvetno društvo prirediti celo vrsto koncertov za domače in tuje goste, in to ne samo doma, temveč tudi po drugih krajih južne Koroške. Tako naj bi imeli naši ljudje priložnost uživati lepoto domače pesmi, tujim gostom pa naj bi ti koncerti posredovali vsaj nekaj od globoke vsebine in lepote slovenske pesmi in jim tako približali dejstvo, da v teh krajih živimo tudi Slovenci.
ČESTITAMO!
Na Dunaju sia se poročila prof. Michael Kulnik in Marica Kuežnik. Mladima poročencema iskreno čestitamo!
Klub slovenskih študentov na Dunaju je v preteklem semestru nadaljeval s svojimi rednimi sestanki. Trenutno študira na dunajskih visokih šolah preko 70 slovenskih študentov s Koroške. Večina je srednješolske študije zaključila na slovenski gimnaziji v Celovcu, nekateri pa prihajajo tudi iz drugih koroških srednjih šol. Po polomiji visokošolskega doma Korotan je delo študentov na Dunaju dokaj otežko-čeno, vendar pa je treba z ureditvijo lastnih študentskih prostorov pričakovati poživitev delovanja slovenskih študentov.
Med sestanki naj omenimo samo tri, ker se nam zdijo bistveni in simptomatični. Meseca maja je predaval študentom ing. dr. Dušan Nendl, ki se intenzivno bavi z ba-hajisko vero. Njegove akcije poznamo tudi na Koroškem, saj večkrat poštar prinese kako pismo, ki nas seznanja s to veroizpovedjo. Tako ni čudno, da je predavatelj
govoril študentom o bahaj. veri. Na ipačna pa bi bila sodba, da je bil ta večer kak misijonski večer. Ing. dr. Nendl je najprej govoril o nastanku te veroizpovedi, prešel nato k bistvenim vprašanjem bahajizma in končno razložil, zakaj vidi v baha-jizmu vero bodočnosti. Po predavanju se je razvila živahna diskusija. Obravnavala se je predvsem socialna zamisel nove vere. Diskusija je dosegla svoj višek s precej kategorično ugotovitvijo, da nova vera ni potrebna, da pa je potreben nov socialni red.
Junija je študentom govoril o družbeni vlogi ljubljanske univerze, Franci Pivec, ki je orisal razvoj edine slovenske univerze od prvih pričetkov do današnjega dne.
Kotmara vas
Prejšnji teden smo na kotmirškem pokopališču položili k zadnjemu počitku pokojnega Lojzeta Waldhauser-ja, po domače Scata v Trabesinjah, ki ga je zadela možganska kap in so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico, kjer pa je umrl, star 69 let.
V svojem življenju je pokojni Lojze Waldhauser poznal le delo. Bil je z dušo in telesom kmet ter je z ljubeznijo obdeloval svojo zemljo. Kot zaveden član naše narodne družine pa je našel časa tudi za skupna prizadevanja; posebno aktivno se je udejstvoval v domači Hranilnici in posojilnici, v mlajših letih pa je bil odbornik domačega prosvetnega društva.
Pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil" so mu domači pevci ipod vodstvom Jožeta Paka zapeli v slovo na domu in se z domačo pesmijo poslovili tudi ob grobu.
Lojzeta Waldhauserja bomo ohranili v spominu kot poštenega in dobrega soseda, žalujočim svojcem pa velja naše globoko sožalje!
Na pobudo kolega W. Lukana se je Klub konec junija udeležil diskusije z nemškimi kolegi o »Koroški 50 let po plebiscitu". Pri pevskih točkah je sodeloval klubski pevski zbor. Ob tej priložnosti je Klub slovenskih študentov izdal poseben letak, s katerim je želel s koroško problematiko manj seznanjene kolege opozoriti na bistvena vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Letak je opozarjal predvsem na socialno-gospodarski razvoj, na krivičnost volilnega sistema v monarhiji ter na zapostavljanje Slovencev v javnem življenju. Diskusija z nemškimi kolegi je prikazala predvsem dvoje: da so se študentje doslej premalo zanimali za stike s pripadniki drugega naroda in tako tudi niso izrabili priložnosti, da si pridobijo med njimi zaveznikov v boju za enakopravnost; nadalje se je izkazalo, da so se slovenski študentje sami premalo zanimali za zgodovinski razvoj koroških Slovencev v zadnjih desetletjih monarhije in v prvih desetletjih republike, da je med njimi še preveč emocionalnega mišljenja in da se pri obravnavanju manjšinske problematike le poredko prodre do jedra vprašanja samega.
Klub je v pretklem semestru or-
ganiziral tudi akcijo med maturanti slovenske gimnazije z namenom, da jim pomaga pri iskanju študentskega bivališča na Dunaju ob začetku študija. Tukaj pa so študentje doživeli nemalo presenečenje: menda nameravajo vsi letošnji obsolventi obiskati pedagoško akademijo, v kolikor fantje ne bodo morali služiti vojaški rok.
Slovenski dijaki
počastili selske žrtve
V	četrtek 2. julija je bil drugi izlet slovenske gimnazije v Celovcu. 7. b razred si je za ta izlet izbral kot cilj Sele. Izleta se je udeležilo 14 učencev in razrednik 7. b razreda prof. Wakounig. Iz Sel se je skupina dijakov s svojim razrednikom napotila še na Setiče.
V	Selah so si dijaki ogledali novo cerkev in poklonili tudi žrtvam nacističnega nasilja, ki so bile obglavljene na Dunaju. Ob spomeniku selskih žrtev so dijaki položili venec s trakovi v slovenskih in avstrijskih barvah ter z napisom: »Selškim žrtvam nacističnega nasilja — Slava njihovemu spominu — Slovenski dijaki".
Pred povratkom v Celovec je slovenske dijake pozdravil tudi župan Herman Velik.
OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri.
Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.	„	» „
Ravnatelj:
dr. Pavle Zablatnik
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —•
ramena, se ni zmenil nihče. Vsi so hoteli nositi Svaruna, borci, mitraljezci in poveljujoči.
Svarun je molčal in se predal skrbi svojih mož. Zaupal jim je. Bolečino je blažila zavest, da bi fantje in možje raje poginili, kot bi ga pustili pasti v sovražnikove roke.
Prišli so v strmine, na oledenela in zasnežena pota. Temna gmota Jelovice, za katero je utonil mesec, je bila vedno bliže. Svarunu se je zdela kakor temna in neznana usoda. Za bolečinami je tipala slabost, ki ji ni dal blizu. Prišel je k sebi, imel je še toliko moči, da je premaknil roke in jih položil na obveze, pod katerimi ga je žgalo. Kadar je zamižal, so se mu pred očmi vrstile slike z veliko naglico in v neredu. Poslavljal se je s sestro in materjo. Materin obraz mu ni šel izpred oči. Gledala ga je žalostno. Zdaj je tudi ona s sestro v neki brigadi in moral bi jima pisati, odgovorili na pismo. Zdaj komaj ve, kje sta. In mati morda prav ta trenutek misli nanj, ko se mu prikazuje njen obraz, dobrohoten in tih z zaskrbljenim pogledom: obraz, ki izginja v megli, v kateri vidi kolone mož in konj, iz te reke ljudi pa vstaja črna senca. Človek, ki je pritekel k njemu, se je ustavil in ga ustrelil. Zla slutnja ga je prevzela, če ni morda med njimi gestapovski ubijalec. To je bila skrivnost, ki jo bo razrešil. Tudi na to je pomislil, da jih je nekdo izdal.
Včasih je prisluhnil pogovoru mož, ki so ga nosili. Bili so redkobesedni. Največ so govorili le o tem, kako naj kdo drži, kako naj se prestopi, da ga ne bo treslo. Govorili so tudi o času, ki ga pa ni mogel več presojati, drsel mu je v nekakšnem krogu. Zmučen je bil, vendar na smrt ni mislil. Prepričan je bil kakor vedno, da bo premagal tudi to in da drugega izhoda ni. Hotel je živeti. Tisočero nevidnih vezi ga je vezalo z bojem, in nekaj sto mož, katerim je poveljeval, je bilo z njim. Od časa do časa je izpljunil kri, ki se mu je strnjena zbirala v ustih in ga dušila. Kadar je zahropel, so iz obzirnosti obstali.
Vest, da je Svarun zadet, se je raznesla že ponoči po bataljonih, kakor bi jo nosil veter. Ko je kolona prišla na Jamnik, je bil ob poti ves bataljon, razen tistih, ki so bili v zasedah. Šušljali so med seboj in cukali za rokav znance, da bi iz prve roke zvedeli, kako se je zgodilo. Borcem ni šlo v glavo, da prav on leži na nosilih, ves razbit in brez moči.
Ko so stopili v hišo, kjer je bil brigadni štab, se je mati, dobra ženica, pokrižala in rekla vsa v skrbeh:
»Križ božji, pa ja ne bo sile Svarunu." Mnogokrat je bil pri hiši. Prišli so in odhajali z veselimi obrazi. V sneg, dež, vihor in v borbo in puščali upanje, da bo nekoč drugače. Imela ga je rada kakor svoje.
Medtem se je vodnik s svojim spremljevalcem prebil v mesto do zdravnika. Dvakrat sta se ognila Nemcem, ki so šli v zasedo. Sredi noči sta bredla reko in se pritihotapila po razsvetljenih ulicah k hiši, kjer je stanoval zdravnik. Potrkala sta po dogovorjenem znamenju. Oddahnila sta si šele, ko jima je mož obljubil, da bo zjutraj, takoj po policijski uri, šel na pot.
Na Jamniku se je Svarun v kmečki izbi boril za življenje. Z dnem se je vrnil vodnik z vestjo, da pride zdravnik. Dopoldne je res prišel v spremstvu patrulje, ki je čakala nanj v dolini. Do podnožja se je pripeljal srečno, ne da bi ga motili Nemci. Zdravnik se ni niti oddahnil. Z bolničarko, ki mu je služila za instrumentarko, sta se takoj lotila dela. Zunaj so čakali borci. Tudi Orlov s svojimi ni hotel oditi, preden ne bi zvedel, kako je s Svarunom.
Zdravnik se je sumljivo dolgo zamudil z ranjencem. Končno pa se je pokazal na vratih z veselim obrazom, povedal je, da je s Svarunom vse v redu, lin si obrisal potno čelo.
»Zdaj lahko gremo," je dejal Orlov in udaril Primoža po rami. Vojku so se zasvetile oči, Keči pa usta raztegnila
v nasmeh in zazijala kot podplat njegovih čevljev. Primož je obesil na ramo strojnico in se napotil za komandirjem. Po zasedah pa je šel glas, da bo Svarun ostal živ.
Sonce je priplulo nad Škofjeloško hribovje. Bilo je bledo in slepeče. Veseli so bili njegovih žarkov, ki so dahnili v hribovje življenje.
14
Major Wolf je vstal in se napotil s počasnim korakom k oknu. Na delovni mizi je pustil kopico razgrnjenih poročil in kart specialk. Nekaj ur je sedel pozno v noč in 'iz gradiva zbiral uporabne podatke, iskal ideje, kako bi učinkovito napadel sovražnika.
'Pogledal je skozi okno. Hotel se je odpočiti. Zvezdnato nebo nad gorami je bilo visoko in mrzlo. Zasneženi gozdovi so se potapljali v mir. Pošastna negibnost je bila razlita nad pokrajino in beli vrhovi so odsevali v temni jezerski gladini. 2e nekaj dni ni bilo streljanja in nobenih vznemirjanj. Všeč mu je bil mir, ker je nenadoma dobil občuteki čeprav lažen in bežen, da je nekje na dopustu, v Tirolah ali na Bavarskem, in da bo drugo jutro odšel na smučarsko turo. Mir pa je vzbujal tudi strah in občutek krivde. Na zadnjem sestanku štaba in vodij posebnih SS-enot jih je general ozmerjal kot pse. Očital jim je, da jim uporniška vojska raste pred nosom, da se banditska divizija sprehaja dve uri hoda od nemškega štaba, razbija postojanke in p°' bija patrulje, da gonijo svojo vojsko zaman po gozdovih, uspeha pa nikjer nobenega. Razjezil se je in zagrozil, da jih bo zamenjal, poslal na vzhodno fronto, da jih Rusi naučijo, kaj je vojskovanje. Vsakdo naj se zaveda, da jib Hitler ni poslal na oddih na Balkan. Poslušali so ga trepetaje, in ni ga bilo med njimi, ki bi si upal reči eno samo > besedo v opravičilo.
N/ U
Mirko Kumer: PO SILI VOJAK
(POT KOROŠKEGA SLOVENCA SKOZI DRUGO SVETOVNO VOJNO)
Neka usodna družbeno politična negibnost veje iz Kumrovih raznovrstnih spominov. Kumer godrnja, ko .ga vpokličejo, a to je vse. Kakor njegov oče v prvo, avstroogrsko, tako se odpravlja avtor v drugo, Hitlerjevo svetovno vojno: „Dne 2. junija 1941 sem se moral odzvati povabilu Mstka belega‘ in se posloviti od hi-sice očetove, od ienkice in otročičev, °d mamice drage, od polja in travnikov ... Sosedi so mi krepili pogum s svojimi dogodivščinami iz prve svetovne vojne ...“ (str. 8)
Tako smo slovenski koroški Žolnirji podjunske ravnine dali (večidel) nemškemu nasprotniku drva cepiti na naših glavah, kajti za uporno akcijo v NOB so se na Koroškem odločili najprej selski in obirski drvarji. Le-ti so nato povlekli za seboj tudi nekaj dolinskih kmečkih sinov. Za plačilo je prenekateri teh Žolnirjev doživel najsramotnejšo absurdnost na lastni koži: ko je prišel domov na dopust, ni imel kam leči, njegovi starši so bili izseljeni, na domu pa je gospodaril nemški tujec. Gestapovski agenti so dobro vedeli, da zaradi tega ne bo množične revolucije na Koroškem. In res je ni bilo. Posamezni so se odpravili v partizane, če so imeli dovolj poguma in srečo z zvezo — vendar Pasterkov ni bilo mnogo —, drugi pa smo po končanem dopustu klavrno klapali nazaj na nemško fronto.
Tako tudi Mirko Kumer. In imel je srečo, da je celo kožo odnesel. Tako torej. Kor. Slovenci — po socialnem sestavu takrat v glavnem poljedelci in nekaj študentov-marijanišč-nikov — smo bili zavestni protihitler-janci, ker nam je GESTAPO naše narodne duhovnike preganjal; nismo pa kili družbeno politično obveščeni, kaj šele šolani, izvzemši nekaj mladih socialdemokratov oz. komunistov, ki si J'h lahko preštel na obe roki in ki zaradi ilegal. boja niso prišli ,do veljave' v množicah. Komunizem so nam prikazovali kateheti ob španski revoluciji takole: tam da zazidavajo komunisti duhovnike kar žive v kletne s^ne. O Kocbekovem Križu ali Dejanju nam ni črhnil noben katehet v vseh tridesetih letih. Ker pač katehetov na Koroškem tudi nihče ni obveščal ... Zato smo lahko še kar zadovoljni, da najhujše narodne zablode belogardizma — na Koroškem pa le ni bilo. Kakorkoli je potem tudi to krepost mogoče razlagati s prej o-tnenjeno družbeno politično negib-nostjo koroškega Slovenca.
Kumer se v poglavju .Proti vzho-
du' kakor izletnik odpravlja v Sovjetsko zvezo: „Zelo smo bili radovedni, kakšna je dežela ... Slišali smo mnogo slabega. Seveda, vsega nismo verjeli, in je bila napetost velika, kaj bo .. . Radoveden sem bil, kakšni so boljševiki, sedaj sem jih videl. Revni, bedni, lačni — zakaj lačni? Ker že od dneva naše zasedbe niso videli kruha ..." (str. 16) Kumer »žalosten nad temi razmerami" zmaje glavo, ko gleda strgane strehe, preorane ulice, na vratih vojašnice polomljene kljuke in ključavnice, vse v nesnagi in divjem neredu in — mimogrede za kak trenutek pozabi, da je divjala pred njegovim prihodom tam že bojna vihra, da morda ni vsemu propadanju in uboštvu samo kolhoz vzrok (str. 24); Kumer kot konservativen zahodni kmetovalec ostro
za Ruse niso rešitev, vendar če skrbno prebereš cel odstavek o kolhozu, ugotoviš nekritično pretiravanje in nelogično pravhanje o zelo težavnem problemu. Lahko bi bil avtor na tem mestu osvetlil kolhozni sistem z znanstvenim prijemom, omenil gospodarsko blokado Rusije za Stalina, zemljiško odvezo 1848 za avstrijske poljedelce, ne pa za ruske, neodložljivo industrializacijo Rusije po Oktobrski revoluciji ipd., pa mu »prekletstvo kolhoznega življenja" ne bi izzvenelo kot šiba božja, ki jo vihtijo hudobni boljševiki. Grotesken učinek pa doseže avtor že na naslednji strani, ko o dveh svinjah, ki sta še na kolhozu, (»ena s prasci, druga debela") pravi, da je nemška soldateska debelo kupila: Po dolgem prerekanju smo se zedinili za 800 rubljev ali 80
V kolikor ta Kumrov .vojni potopis' ni samo niz zanimivih situacijskih poročil, temveč tudi verodostojnih — in očitno so ta poročila po resnici ,in pravici' skicirana —, je čisto svojevrstno pričevanje o minulem vojskovanju, o nasilno mobiliziranem koroškem Slovencu in njegovi ruski odisejadi; avtor jo imenuje raje križev pot. Svojevrstnost vidim predvsem v tem, da Po sili vojak ni ne dezerter ne Švejk, pač pa tretja možnost — kakor je božja volja, človek fatalističnega dopuščanja, koroški Slovenec. Povprečen vojak, ki je imel srečo, da je v tem grozotnem času lahko še spomine pisal. Vedeti je treba, da je Kumer podjeten, razumen koroški kmetovalec, Podjunec, katoliško veren in narodno zaveden. Josef F. Perkonig (ne osporavani, temveč občudovani) je zelo tankočutno narisal podobo koroškega Slovenca (Der Karnt-ner Slovvene, im Morgeniicht). Tudi ta esej mora človek poznati, če hoče prodreti v predstavni svet tega ljudskega pripovednika z Blata pri Pliberku.
obsoja kolhozno gospodarstvo z merilih koroškega kmetovanja: „Večino pridelka je pobrala država za smešno nizko ceno in ljudem, ki so vse leto delali v kolhozu, na jesen ni nič (!) ostalo ... Zato je zginilo veselje do dela .. .zemlja je še manj rodila in zaslužek postajal še manjši. Živine je bilo vedno manj, zato gnoja malo, sejali so v rodo in nazadnje še semena nazaj ne dobivali. A sejati in delati so morali, natančno izpolniti dani plan (!) in oddati količino pridelka, pa jo vzemi, kjer hočeš, četudi jo kupiš(!) kje v sosednji vasi ali deželi...“ (str. 24).
Naj takoj povem, da sem tudi jaz prepričan o tem, da takšni kolhozi
mark in jim našteli lepe nove podobice, ki so jih radovedno ogledovali; kupiti zanje seveda (!) ničesar niso mogli, ker ni bilo blaga nikjer dobiti.“ (Sicer pa si avtor sam oporeka na str. 83, ko mu pravijo ruske ,babe‘, da taki — kot nemški vojaki — še boljševiki niso bili; kdor je bil priden, so mu dali pošteno zaslužiti in nikoli ni gladoval...)
Resda tolikšno vojaško brutalnost (ki ne velja samo za nemško vojaštvo) na nekaterih mestih odtehtajo njegove drobne privatne človeške akcije; tako na str. 68 zazveni za vojsko že nenavadno človekoljubje, razložljivo samo s tem, kar je o avtorju v uvodu povedanega:
„Dal sem otrokom skorjico kruha.
V hipu so jo pogoltnili. Smilili so se mi ubožčki in hotel bi biti bogat in jim deliti hleb, da bi se ga nasitili ubogi ,malčiki’.
Ko nekoč spet pridem tja, se mi zdi eden od otrok polnejši in ne več tako shujšan. Vprašam, če so kje kaj dobili, da se je nasitil.
,Ne, ni sit, ampak otečen. Lica so se mu napihnila‘, je dejala mati. Drugi dan je ta otrok umrl. Če kdo od gladu umrje, mu pred smrtjo obraz, noge in roke otečejo. To je znak neizbežne smrti.“
Tudi takšnih kosovelovskih podob, idejno dragocenih, je Kumer razvrstil po svoji memoarski knjigi, saj učinkujejo (postavljene v vojni čas) tudi in zlasti s svojo enodimenzionalnost-jo, z linearnim risanjem. Navedel pa sem odlomek v celoti, da bi hkrati opozoril na Kumrovo pripovedniško tehniko, na njegov spretni oblikovalni prijem, ki ,drži' bralca v nepretrgani .napetosti' in podobni .radovednosti', kakršna poganja avtorja-vojaka-kme-ta v neizmerni ruski tujini.
Literarno mojstrsko risanje pokrajine skozi okno vlaka, ko se vozi na dopust:
„Pred Leningradom je ležal še nanovo padli sneg. Na Poljskem so že zelenele breze in vrbe, na Češkem, v Brnu, pa so cvetele že češnje in breskve. Žito je že lepo stalo, rž se je zazibala v vetru. Mlada pesa je molila svoja ušesa iz skrbno obdelane zemlje..." (str. 71) Lepše (bolj redkobesedno) tudi Voranc ne bi bil naslikal.
Idejno je Kumerjev ,Po sili vojak' skladišče zelo raznorodnega materiala, zanimivo razporejenega, vendar zelo skromno reflektiranega. Sicer pa to pomankanje duhovnega diferenciranja (oz. osebnega odnosa) na nekaterih mestih prizorom ni v škodo, ker so podobe same bolj zgovorne, kot pa če bi jih bil opremil z meditacijami. Nekatera mesta pa se zaradi tega pomanjkanja dajo ocenjevati v moralnem pogledu negativno, kajti če zaključi ustrelitev dveh ruskih partizanov (str. 49) samo z ugotovitvijo: „ Razšli smo se nemo. V lastne misli zatopljen sem se vrnil k svoji enoti", to meditacijo vsaj nakaže, na strani 88 pa vojaško disciplinirano dopušča kot paznik ruskih ujetnikov (protislovje: »zasmilili so se mi"), da razljuteni stražmojster z debelo palico v roki divje mlati po Mišinem hrbtu, „da je kar pokalo J)o golih kosteh", „da se je palica končno razlomila na polovico, potem še polovica enkrat na pol in je je samo za dobro ped ostalo v roki mlatilca." Celoten prizor je prežihovsko silovit, neznosno trpinčenje (Boj na požirav-niku, kraja krompirja, enooki Pungra pod razbesnelimi udarci očetovega prizemnikovca), ali kaj se zgodi Kumru, hudo se mu zdi zaradi poštenega .Anschissa', kot se je po vo-
Knjiga, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, je zdaj »stara" že dobrega pol leta; kljub temu pa bo gotovo še vedno zanimiva recenzija, ki jo je napisal Janko Messner.
Uredništvo
jaško reklo, in je Mišu bral levite: JZa dobroto si me izdal in vso krivdo zvalil name..." Da je zvalil stražmojster vse udarce na mladega ruskega okostnjaka, ki je od gladu umiral, je že spet pozabil, oziroma si razlaga avtor s tem, da se Rusi ne znajo vojaško obnašati. Značilno za avtorjevo držo: tu nemški vojak (,po sili' na nekih mestih skoraj neverjeten!) z oblastjo — tam ujetnik oz. brezpravna ruska raja. In kar je najbolj grozovito: Kumer je realist, govori po resnici, kakršna se mu prikazuje v vsej vojni zakonitosti, Kumer ni kriv, ker je pač po sili vojak, in vendar: „Drugi dan smo imeli ribe za večerjo. Glave, repe in kosti smo kot odpadke odmetali. Zbral sem te odpadke in jih naslednjega dne nesel v papir zavite s seboj v les. Dal sem jih ujetnikom. Položili so jih na tla in jih razdelili na majhne kupčke. Za vsakega moža kupček. Potem so se vrgli nanje in si jih porivali v usta, da so kar pokale (na drugem mestu — str. 87 — tro konjske kosti s svojimi belimi zobmi...) te ribje glave in ostre koščice ter repi..." Škoda, da ni položil še kake cele ribe h koščicam v papir! Ali karkoli že.
V podobna protislovja zahaja Kumer tudi v zadevi verovanja oz. morale .ruskega (boljševiškega) človeka': „ln vendar je tudi Rus v bistvu dober, morda malo pokvarjen po vzgoji, ki Boga ne pozna. Pozna pa veliko kulture. ,Germanski niks kultura‘, smo slišali večkrat govoriti mladenke, ki so jih vojaki nadlegovali." (str. 121) Prvič: v čem je Rus (kolikšno pavšaliranje!) morda (!) malo pokvarjen? V celi knjigi avtor zmeraj spet slika ljudi pred ikonami, celo partizana, ki se pokriža, kakorkoli tudi to ni še nikakršna garancija za človeško nepokvarjenost. Tu bi pač moral Kumer (naj mi ne zameri nasveta!) stopiti .korak naprej' — in se pozanimati, kaj pravi o takih sodbah Liga za človekove pravice, krščanski avstrijski filozof Friedrich Heer, njegov slovenski pendant Edvard Kocbek, psiholog Anton Trstenjak (npr. letos v Tinjah) idr. V celovškem Tedniku se o tem kajpada nikoli ne bo mogel poučiti.
Škoda, da ga na nekaterih mestih svoje tako sočno pisane knjige tako
(Dalje na 7. strani)
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Ko so oficirji odšli, je general ukazal Wolfu, naj ostane *n gre z njim v njegovo sobo. Sledil mu je brez navdušenja.
»Sedite, gospod major, in umirite se! Tu imate cigaro. Pravo havanko, ta vas mora spraviti k sebi. Danes sem bil namenoma nekoliko oster, nabere se v človeku, in tudi z vami osebno moram urediti nekaj stvari," je dejal skoraj grozeče in mu začel razlagati situacijo.
»Da, gospod general. Hvala, gospod general! Da, gospod general," se je uglajeno sukal Wolf in se pripravljal, bo general izkašljal vse, kar je ostalo zanj. Ogorčenje,
. 9° je ofe takšnih prilikah čutil do tega človeka, ki si ga je vselej tako nesramno sposodil, je raslo v njem in se me--šalo s skritim ponosom, da si za najbolj zaupne stvari izbere prav njega.
General je sedel v naslanjač, sklenil koščene roke in ZQčel govoriti.
»Poslušajte, Wolf. Imam vas za enega izmed redkih, *a katerega menim, da je vredno z njim govoriti več, ka-°r Pa je nujno potrebno, da me lahko razume in da je 'Posoben ustvarjalnega uresničevanja mojih zamisli. Večina rugih čaka povelja. Nobene spodbude, razen kakšnih ^umnosti in samovoljnosti, ki pa so nam bolj v škodo ka-°f v korist. Zadnji čas obupujem tudi nad vami, Wolf, ki jrarn nekateri pravijo, da ste tovarna idej vseh mogočih ka-'Prov. Resno dvomim v vaše ideje. So kakor granate brez v*igal in tudi padajo slepo, brez učinka," je govoril ge-^eral z razdraženim in nezadovoljnim glasom. »Ali niso te u9olovitve, ki sem jih na sestanku nanizal in ki jih tudi Vam sedaj zelo obzirno nakazujem, porazen občutek za ^ruškega oficirja? Žalostno je, da vam moram priznati, a stvari razvijajo precej drugače, kot smo si jih za-Tt1'sbli. |n sedaj naj ugotavljamo krivce. Wolf, vi ste inteli-9enten in zvit človek. Vidim vam v dušo, kaj si mislite. Naj bkašlja? Popadlo ga je, slab dan ima, rad bi nas pri-
tisnil, da bi zadnja kaplja pritekla iz nas, in si na naš račun nabral priznanj in odlikovanj. Ni mu dovolj, da je general. Tako nekako mislijo tudi drugi in poleg tega si mislijo: pomiril se bo in jutri bo spet vse dobro, po starem. Toda motite se! Vi in drugi,” je dejal preteče.
»Danes sem mislil zares. To povem vam. Drugi pa bodo občutili na lastni koži. Sit sem podpisovanja smrtnih obsodb in likvidacij anonimnih sovražnikov. Streljanja talcev, te potuhe za naš neuspeh, mora biti konec, čeprav nobenega, ki smo ga ustrelili, ni škoda. Hočem vojaških uspehov. Pritisnil vas bom, vse od kraja, da boste scali kri! Ali verjamete ali ne?" je premolknil general in globoko zajel sapo. Na njegovem bledem, ozkem obrazu so se zarisale trmaste gube.
»Da, gospod general! Da, gospod general!" je pritrjeval Wolf. »Pravilno, gospod general Pričakoval sem, da morate ukreniti nekaj takega, kot ste si izmislili. Čudil sem se vašemu potrpljenju.”
Dobro je vedel, kakšen način pogovora je generalu všeč, kdaj naj pritrjuje in kdaj naj posluša. Danes je bil posebno razdražen in zaslutil je, da mu je v tej jezi lahko resnično nevaren. Sklepal je, da jih je moral dobiti pod nos iz Berlina.
General pa je nadaljeval razočarano, kot bi se smilil samemu sebi:
»Kaj si dovolijo ti ljudje z menoj, izrabljajo mojo dobroto in uvidevnost. Skrivajo se za mojim imenom. Na moja pleča nalagajo odgovornost za svojo lenobo. Pri tem pa pozabljajo, da sem višji vodja SS, general policije, in da jim lahko polomim vratove. Razumete, Wolf, kar je preveč, je preveč. Prisilili so me, da bom najstrožje ukrepal.
Pomislite, gospod major, poročila o uspehu novembrske ofenzive skoraj nisem upal poslati naprej, ne da bi ga spremenil. Vi najbolje veste, kako je bilo zlagano. Ko bi
bili vsi civilisti, žene, otroci in starci, kar ste jih pobili ‘in požgali, komunistični borci, bi bilo to bore malo. Vojaške enote pa so se izmuznile in nam zadale hude izgube. Sama sebi, gospod major, ne bova lagala," je rekel general in umolknil, na obraz pa so mu legle tragične sence. Wolf je spoznal, da je prišel primeren trenutek, da bi ga potolažil in mu previdno pokadil, ker je bil prepričan, da general ni bil še nikoli gluh za diskretno pohvalo.
»Oprostite, gospod general. Zdi se mi, da je bila ofenziva zasnovana odlično in velikopotezno. Pomanjkljivosti so bile v tem, da nekatere komande niso izpeljale svojih nalog in ofenzive niso razvijale v smislu vaših povelj. Vsem tem ljudem zamerim. Podcenjujejo sovražnika in premalo resno jemljejo povelja."
Za hip je preletel generalov obraz samovšečen in veličasten nasmešek, ki pa je takoj izginil. »Res je. Niste pa samokritični. Zato vam moram izprašati vest. Tudi vaši agenti in vrinjenci niso izvršili svojih nalog. Delajo slabo. Ni velikopoteznih uspehov, poročila prepozna, akcije z žrtvami! Več sem pričakoval od posebnih pooblastil, ki vam jih dajem! Še to naj dodam: situadja v Italiji ni prav nič rožnata za nas. In sedaj imamo še korpus za hrbtom te fronte. Skrbi me, prav resno skrbi, kako bomo obvladali položaj na pomlad." General se je zamišljeno zazrl v tla, cincal z nogo in ustvarjal vtis, kot bi se pogovarjal s samim seboj. Segel je v škatlo, vzel cigaro, jo prižgal, kor je bilo znamenje za majorja, da bo sedaj prišla vrsta nanj. Wolf je bil prepričan, da se namerava po prvem naskoku oddahniti, iz njegovih izjav pa dobiti gradivo za ponovni naskok, ker je nevolja še vedno tlela v njegovih očeh.
In res je dejal:
»No, Wolf, zdaj mi pa za spremembo povejte nekaj o tej brozgi, ki se je nabrala po vaših kanalih. To se pravi, poročajte mi tisto, kar bi sicer zamolčali in pridržali zase,
o — Štev. 27 (1461)
10. julij 1970
Ko odhajamo na počit* niče, ne pozabimo ...
... da moramo vzeti s seboj tudi zdravila. Predvsem pilule, ki jih redno uživamo, seveda če nam jih je predpisal zdravnik.
... da morajo vozniki avtomobilov imeti pri roki tablete, če se jim slučajno prikrade pred oči migrenasta tančica ali jih začne boleti gla-< va. Jasna glava je porok za varno vožnjo.
... da z angino ne smemo na pot. Prav sredi vročega poletja večkrat nastopajo hude angine z visoko temperaturo. Posledice angin, ki jim nismo posvečali pozornosti, so lahko usod-
ne.
... da v ročni lekarni ne sme manjkati živalsko oglje ali tablete za prvo pomoč, če nastanejo prebavne motnje.
... da nas lahko na dopustu presenetijo alergični izpuščaji z visoko vročino, če uživamo jedi, ki jih nismo vajeni ali jih morda jemo prvič. Nujno se moramo zateči k zdravniku.
... da je poleti, kamorkoli se odpravimo, veliko mrčesa. Zato vzemimo s seboj sredstvo proti komarjem in muham. Če pa smo ga pozabili, si za prvo silo pri pikih pomagajmo z alkoholom ali čistim bencinom.
.. . da čebelje in osje pike, potem ko smo izvlekli želo, blažijo hladni obkladki, na osje pa polagamo tudi kisove.
... da kačji pik spoznamo po dveh blizu skupaj ležečih kot pika majhnih ranicah. Ker kačji strup deluje zelo hitro, se čimprej zatecimo k zdravniku. Veliko tvegamo, če sami režemo ali izsesavamo rano.
.. . da naše telo potrebuje približno tri tedne, da se prilagodi spremenjenemu podnebju in drugim razmeram. Marsikdo take spremembe težko prenaša in se mu celo zdi, da se na dopustu ni okrepil in odpočil. To se še posebno pozna tistim dopustnikom, ki jih ločijo velike razdalje med domom in počitniškim krajem.
... da ne smemo pretiravati v nobeni stvari. Kdor vse leto ni šel na nobeno turo, naj med počitnicami ne pleza na najvišje vrhove in hodi 8 do 10 ur na dan. Tako prenapenjanje je posebno nevarno za starejše ljudi ter otroke.
... da dopust navadno ni samo telesni, ampak tudi duševni. Vsak namreč ni zadovoljen, če se lahko leno zavali na skalo ali v gozdiček. Težko prenaša popoln mir in tihoto. Če ste taki, premislite pred odhodom, kam boste odšli, da boste zadovoljni.
GREMO NA MORJE
V predšolski dobi se nauče plavati tisti otroci, ki so se veliko igrali v varni in topli vodi in niso občutili niti strahu niti odpora pred vodo. Najlaže in najbolj naravno se bodo otroci naučili plavati, če se bodo igrali v vodi. Najprej bodo pobirali kamenčke, spučali jadrnice, se igrali z žogo, potem pa začeli preiskovati dno tako, da bodo potapljali obraz, morda najprej z masko. Najlaže se nauči plavati otrok med osmim in dvanajstim letom. Tak otrok je tudi že dovolj močan, razumen in ima tudi smisel za posnemanje.
Prvi in najbolj zanesljiv učitelj plavanja naj bi biti otrokovi starši. Otroka ni treba držati za pas in ga z besedami učiti, kaj mora delati z nogami in kaj z rokami, kdaj mora vdihniti in kdalj Izdihniti. To je stara metoda, ki se ni dobro obnesla. Preizkusite raje z igro: pobiranje kamenčkov ali drugih predmetov z dna vode, ležanje pod vodo, kobacanje po vodi, gledanje pod vodo in
DROBNI NASVETI
■	Če kuhate lečo, ji dodajte olupljen krompir. Leča bo obdržala lepo svetlo barvo.
■	Zmleto meso bo okusnejše in izdatnejše, če mu boste dodali nekaj žlic ovsenih kosmičev.
■	Zadrge na zimskih škornjih ali gležnjarjih natrite od časa do časa z voskom. Lažje se bodo zapirale in ne bodo zarjavele.
■	Plastično dežno pelerino ali plašč posujte od časa do časa s smukcem, da se ne bi zalepila.
■	Na nožu, s katerim ste rezali čebulo, je ostal duh po njej. Odstranili ga boste, če boste držali nož nekaj trenutkov nad plamenom sveče.
podobno. Otrok se mora najprej navaditi na gibanje pod vodo, ležanje in gledanje pod vodo. Na vsem lepem splavajo, nekateri pasje, drugi prsno, saj v začetku tako ne gre za športno tehniko plavanja temveč za varnost.
Kadar se odločimo za kopanje, izberemo sončen prostor, kjer je tudi primeren dostop do vode. Po možnosti naj bo v bližini mivka ali pa vsaj trava. Misliti pa moramo tudi na sonce. Če so z nami otroci, moramo najti varno in plitvo vodo. Ob morju se moramo najprej prepričati, kako je s prehodom iz plitve v globoko vodo. Prvi bo šel v vodo najbolj izkušeni, da bo ugotovil, kakšna so tla, globina in izstop iz vode. Večkrat se zgodi, da kopalci že prvo uro stopijo na morskega ježa ali pa se porežejo na ostrih čereh in ves dan je pokvarjen.
Na kopanje vzamemo s seboj dve kopalni obleki in brisačo. Ni najbolj zdravo biti v mokrih kopalkah, posebno za ženske ne. Za prve dni sončenja ne smemo pozabiti primerne kreme, ki nas bo obvarovala neprijetnih opeklin.
Starejši ljudje in otroci pa tudi gologlavi naj si pred najhujšim soncem, to je med 11. in 15. uro, zavarujejo glavo s slamnikom. Tudi temna očala vam bodo koristila.
S seboj na kopanje vzemimo tudi primerno odejo ali kopalno rjuho, za otroke pa primerne igrače.
Še nekaj 'besed o sončenju.
Zdravniki učijo, da so sonce, zrak, voda in gibanje nadvse pomembni činitelji za zdravje in odpornost telesa.
Sončenje je prijetno zaradi infrardečih toplotnih žarkov in zdravo zaradi delovanja ultravijoličnih žarkov. Ti žarki poživljajo ves organizem. V koži ije posebna snov, ki se pod vplivom ultravijoličnih žarkov spreminja v vitamin D. Od vitamina D pa je odvisno, koliko apna bodo dobile kosti. Torej je sončenje koristno proti rahitisu in rjava barva ni samo modna muha.
Skrivnosti dobrega oblačenja
Oblačiti se ni težko, težko je — dobro se obleči.
Visoka, normalno grajena žena je nekako idealen tip, zlasti kadar gre za krojaške in šiviljske storitve. Takšni ženi v bistvu vse pristaja; tudi oblačila, ki si jih ne morejo omisliti nizke in debele žene. Predvsem so to tričetrtinski plašči, izraziti in večji detajli, močnejši vzorci. Visoka in normalno grajena žena si more izbirati barve po vsej barvni lestvici, seveda pa mora paziti na barvo svoje polti, las in oči. Najbolje ji pristajajo enobarvna blaga. Idealno oblačilo za takšno vrsto žena so srajčke obleke (chemisier), klasične salonke in športna obuvala z minimalnimi detajli, torbe pa srednje ali velike. Zelo pristajajo tej vrsti žena hlače!
Sleherna srednje visoka in suha žena more nositi vsa enobarvna blaga ali blaga z velikimi vzorci. Vzdolžne proge na blagih niso idealne za ta tip žene. Srednja in suha žena bo morala ojačiti oblačilo na suhem delu svojega telesa. Tako na primer bo nerazvite prsi skrila z močnejšimi šivi, naborki ali bolerom. Ozki boki terjajo nabrano ali naloženo krilo, kadar je to moderno, seveda. Izbirati morete med torbicami manjših in srednjih obsegov, med vzorci linij, med ovratnimi izrezi, ki se morajo skladati z linijo vratu, vneto pa segajte po hlačah!
Seveda pa je pri sončenju potrebna prava mera. Postopno sončenje priporočajo zdravniki posebno ljudem, ki so občutljivi za sončne žarke. Ti naj bi se sončili prvi dan samo dvakrat po deset minut in sicer v kratkih hlačkah in majici. Šele naslednji dan se lahko sončijo v kopalni obleki, vendar pa samo po dvajset minut. Tudi najbolj urtjenim zadostuje po dve uri sončenja na dan. Okrog poldne, ko je pripeka najbolj huda, se moramo pokriti z slamnikom, če že nočemo v senco.
Učinek sončnih žarkov je posebno močan na čistem gorskem zraku in povsod, kjer se žarki odbijajo — na vodi ali na snegu. Zato moramo biti v hribih, na snegu ali v čolnu posebno previdni, da ne dobimo močnega glavobola ali celo sončarice.
Poskusite!
JEDI NA ŽARU Francoska omleta
Na osebo potrebujemo: 1 do 2 jajci, ščep soli in surovo maslo.
Jajca ubijemo v lonček, solimo in stepemo. V pon* vi segrejemo surovo maslo in preden porjavi, vlije* mo v ponev zmes. Pečemo na močnem ognju. Ponev obračamo nad žerjavico, omleto dvigujemo, da steče mehka zgornja plast na dno. Kakor hitro omleta no vrhu ni več tekoča, a vendar še mehka, jo po volji nadevamo, prepognemo na pol, odmaknemo od og* nja in jo le še za hip pustimo v vroči ponvi. Nato jo takoj ponudimo.
Paradižnikovi sendviči
Pripravimo jih iz belega kruha, surovega masla* paradižnikov, jušnega ekstrakta v prahu, sira in sta* niola.
Rezine belega kruha namažemo s surovim maslom* obložimo z za prst debelimi paradižnikovimi rezina* mi, potresemo z jušnim ekstraktom in na vrh položimo tanjšo rezino sira. Žar pokrijemo z dvojnim staniolom, položimo nanj sendviče, ob robovih rahlo prekrijemo s staniolom in pečemo, da se začne tir topiti. Takoj ponudimo.
Kruhove rezine lahko namažemo tudi z raznimi me* šanicami surovega masla.
Gobe -na žaru
Potrebujemo: 1 kg gob (kakršnihkoli), poper, sol* in 10 dkg olja.
Gobe očistimo, operemo in dobro očedimo. Najboljše so manjše, ki jih pečemo cele ali jih le raz* polovimo. Večje gobe zrežemo na primerne kose. Nato jih potresemo s poprom in soljo, poškropimo z oljem in zložimo na žar. Med pečenjem jih en* krat obrnemo. Mehke in lepo zapečene ponudimo k raznim mesnim jedem ali kot samostojno jed s krdm* pirjem in solatami.
Simbol ženskosti
H Nekoč so lasje izpadali samo moškim, danes pa se to dogaja tudi ženam. Zdravniki pravijo, da je to posledica sodobnega življenja, skrbi, hitenja ...
Lasje so pod vplivom hormonov. Tista, ki ima veliko ženskih hormonov, ima goste in zdrave lase — in nasprotno. Žena v nosečnosti „proizvaja“ veliko estrogena in ta vpliva na lase in njihovo rast. Dognano je, da telo sodobne žene, ki je aktivna in polna skrbi tako kot moški, proizvaja več hormonov kot nekoč. Rast las je torej v tesni zvezi s celotnim zdravstvenim počutjem. Živčne depresije spremljajo izpadanje las — in nasprotno. Kako torej preprečiti izpadanje las?
Predvsem pazite, da se telesno dobro počutite, da ste zdravi, da se pravilno hranite, si-cer pa upoštevajte pri pranju tale navodila:
gj tudi če imate mastne lase, jih ne umivajte prepogosto;
ne uporabljajte močnih šamponov, ne belite si las prepogosto in ne polagajte si često trajne pričeske;
H ne drgnite temena z nohti;
H ne sušite las, če le gre, pod vročim sušilnikom;
H ne uporabljajte sintetičnih in pretrdih krtač in gostih glavnikov;
H jejte živila z veliko žvepla: ribe, meso, suho sočivje, sadje, sir, česen, čebulo, radič .
In še nekaj: kljub temu, da obstajajo izdelki, ki uravnavajo delovanje žlez, se čudež še vedno ni zgodil. Še vedno ne znamo spodbuditi las k rasti, znamo jih le očuvati...
In ker so lasje simbol ženskosti, pazite nanje in jih negujte!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
in sicer tako, kot si stvari tolmačite vi, ne tako, kot bo napisano v poročilih."
Major se je sprostil in vzneseno govoril o problemih, ki so mu prišli na misel lin ki so ustrezali generalovemu razpoloženju. General ga je pazljivo poslušal in ga neprestano gledal s svojimi hladnimi očmi. Wolf je odkril njegovo slabost, da ob novicah uživa kot ženska in da so mu posebno všeč zagate ljudi, še prav posebej ljudi njegovega kroga. Čim bolj so bili podatki intimni, bolj jih je cenil, ne glede na uporabnost. Wolf je že večkrat razmišljal, in celo resno sumil, da so mu podatki o njegovih ljudeh bolj všeč kot o sovražniku. Včasih je imel občutek, da general, razen sebe in morda še nekaterih redkih ljudi, sovraži, zaničuje in podcenjuje ves svet. Morda sta si bila v zaničevanju vsega, kar ju je obdajalo, malo sorodno. Prav gotovo pa sta se zato zlahka prenašala in drug drugega potrebovala, saj sta na tej osnovi sodelovala že precej časa.
Ko je major videl, da je general trenil z očmi in svetlo pogledal, je vedel, da je njegovo pripovedovanje v generalovi glavi sprožilo že druge misli. Svoje pripombe je hitro končal in čakal, kaj bo povedal. Za to pozornost mu je bil general zelo hvaležen. Vendar je v tem trenutku Wolf generala skoraj sovražil, ker ga je preziral, čeprav je nekatere njegove lastnosti občudoval in ga skušal posnemati. Dosledno pa ga je preziral, kadar je svojo osebnost primerjal z njim. Pretvarjal se je, da se čudi njegovi globokoumnosti in izredni sposobnosti, v resnici pa si je mislil: prav navaden policist, prostak in večja svinja kot smo vsi drugi. Toda bal se ga je, zato mu ni tega nikoli pokazal.
„Še nekaj sem skoraj pozabil, gospod major," je dejal generol posmehljivo, si spet nadel uradno krinko in malo pomolčal.
Wolf se je zdrznil in pričakoval, da bo sedaj prišel z glavnim adutom. Vedel je, da zna biti skrajno surov in brezdušen, da spretno odkriva napake in slabosti drugih, nikdar pa ne gleda na svoje. General je molčal in radovedno ogledoval majorjevo zadrego. Tudi njega, ki so mu pravili, da je jegulja, je znal večkrat zgrabiti za škrge in ga za hip vzeli iz vode, ga malo pustiti, da se je dušil in premetaval, potem pa ga spet spustiti v vodo.
„No, neka zanimiva malenkost. Ugotovil sem, gospod major, da niste povsem iskreni, kar me je močno presenetilo in skoraj užalostilo. Kaj vas k temu vodi, si še nisem na jasnem, ker se še nisem utegnil prepričati, ali je to delo vaših osebnih nasprotnikov, ki jih nimate malo, ali je to resnično."
Wolf se je zdzrnil. Njegova slutnja je bila pravilna. Le kje bi mu ta lopov utegnil nastaviti zanko? Bil je jezen, ker ni mogel ujeti zveze, na kaj general misli, da bi lahko pripravil uspešen zagovor.
General je užival nad njegovo zadrego. Vrgel ga je v negotovost in Wolf je bil kot akrobat, 'ki je padel s trapeča, zdaj pa krili po zraku, da bi bolje padel v mrežo. Wolf se je nasmehnil, da bi prikril vznemirjenost in da bi pridobil na času, potem pa dejal:
»Gospod general, zdi se mi, da vaše informacije ne bodo čisto točne. Trdno sem prepričan, da sem vam vedno govoril le to, kar sem mislil. Da o svojem delu ne govorim. Gotovo bo nesporazum."
»O tem ne dvomim." General se je prvič zmagoslavno zakrohotal. »Govorite, kar mislite, toda ne vse! Za tako, neumnega vas nimam."
»Morda bo držalo. Nočem vas obremenjevati z drobnarijami in nepomembnostmi."
General se je posmehnil. »Znajdete se. Na suhem in v vodi. Naj bo doma, na cesti, ponoči ali podnevi. To je nekaj vredno za človeka vaše vrste, zato sem z vami prizanesljiv in bom tudi odkril. Ne pravijo vam zastonj jegulja, nekateri tudi lisica. Vse ste v eni podobi. Opravičujete se, ko niti ne veste zakaj. Kot sem rekel, bom prizanesljiv in vas ne bom mučil. Govorili ste mi o ženski, ki ste jo nameravali vriniti v divizijski štab."
»Da, gospod general. S posebno nalogo. Dekle je speči agent."
»Nekaj pa ste mi v tej zvezi pozabili povedati," ga je ostro in vprašujoče pogledal.
»Ne vem, gospod general, kaj sem pozabil," se je naredil nevednega Wolf.
»Da je bila ženska mlada, izredno lepa in da sto ji posvetili precej osebnih instrukcij. To in še nekatere zanimive podrobnosti, o kaierih ne bom govoril, so mi povedali drugi, ki mislijo na vas, ne da bi jih kdo za to zadolžil."
VValt je globoko zajel sapo in dejal z nenarejeno jezo:
»Natolcevanje mojih nasprotnikov, gospod general-Navadna zavist nesposobnih ljudi. Vedel sem, gospod ge' neral, da bodo pripombe."
»In čemu se niste zavarovali vnaprej, kot to napravite vedno," ga je mučil general, kot bi ga počasi privijal na natezalnici.
»Veste, gospod major, marsikaj se je govorilo v zvezi s to in še z nekaterimi drugimi ženskami. Pravijo, da si mnogo dovolite, več kot bi bilo potrebno in je v čast arijskemu človeku in nemškemu oficirju. Marsikaj, ali razumete?" )e trdo ponovil general In ga spet vrgel v negotovost, da je imel občutek kakor človek, ki se mu udira led pod nogami*
»Kaj je s to žensko? Razložite mil"
(Dalje prihodnjič)
Po lepi Dolenjski
>0000000000000000<X>000000000<X>00000000000<><X><KXXX>0
o
k d
t
Dobil sem vabilo, naj pridem na koncert v prestolnico Dolenjske. Povedati moram, da sem se tega ve-
nekoč slavno Višnjo goro. Skoraj v vsakem večjem kraju na Dolenjskem ima kranjska tovarna Iskra
selil že dolgo; že od takrat, ko so svoje obrate. Pripeljala sva pod
Novomeščani gostovali pri nas na Koroškem. Kdor je slišal ta zbor, ki je na visoki navni in slišal krasne soliste, predvsem tenorje, ne bo po-
razvaline grada Hmeljnik in preko malega prelaza prišla v dolino dolenjske kraljice Krke. Tam, kjer se Krka najbolj razširi, porasla z ieč-
zabil tega redkega užitka pod hri- jem, se zlije v dva rokava (in tvori
bom našega Jerberka pri Kreuz-vrirtu in potem še v Bilčovsu pri Miklavžu.
Dne 23. junija je bilo tako daleč, da sem odšel na pot, najprej v Pod-■roščico, od tam pa na Jesenice in v Kranj, kjer me je čakal prijatelj Stane Avbe. On je tisti, ki mi omogoči izlete na vse strani. Pozna vsako vas, vsak hrib in vse ljudi, in vsi Poznajo njega. Lani ob tem času mi je razkazal Gorenjsko z vsemi njenimi lepotami in zanimivostmi ter me seznanil z nekdanjimi velikimi možmi, ki so neumorno delali za sVoj narod.
Letos je bila na vrsti Dolenjska. Spoznal sem njene ljudi z dobrim srcem in mehko dušo.
Toda povrniti se moram na začetek poti, ki naju je peljala čez Sorško polje v Ljubljano in na rob Ljubljanskega barja, kjer so nekoč na jezeru živeli količarji. Pokrajina Dolenjske je napravila name lep vlis; njena narava pomirjevalno vpliva na človeka: polja, travniki, hribčki in gorice z žlahtno trto, vmes redke hiše, na vrhovih gričev pa
cerkvice.
Od Škofljice do Zagreba pelje jepa avtomobilska cesta z nadvozi m podvozi. Med vožnjo sem videl
otok. Na tem otoku stoji naj lepši grad v idiličnem okolju, urejen kot hotel — Otočec, znan po vsej Evropi.
Posebno pozornost mi je na Dolenjskem vzbudila rdeča zemlja, na kateri uspeva dobro vino, tako imenovani cviček. Pod prsteno plastjo pa bela skala, v katero je vsekana avtomobilska cesta skozi dolenjske griče.
Peljala sva se mimo Trebnja, kjer je svoja otroška leta preživljal škof Indijancev Friderik Baraga. Preden sva dospela v Novo mesto,
radi še in še poslušali, toda veselje ne traja večno. In vendar tokrat veselja še ni bilo konec; po kratkem premoru in zakuski se je petje nadaljevalo v prijetni družbi, kjer je čas vse prehitro minil. Za konec je tiste, ki so vedno zadnji in kjer sem jaz gotovo zraven, povabil še direktor gostišča „Na Bregu" v svojo gostoljubno hišo. Pokazal nam je v restavraciji sobe, kjer imajo portrete slavnih Novomeščanov — Dragotina Ketteja, Ignacija Hladnika, Mirana Jarca, Janeza Trdine in še živečega Božidara Jakca, ki je bil rojen v tej hiši.
V zgodnji uri, ko smo končno le šli k počitku, smo Stane, Davorin in jaz precej glasno korakali skozi mesto. Upam, da nam Novomeščani ne bodo zamerili, če smo kalili njihov nočni mir. Že so zapele prve ptičice, kakor da bi hotele nadaljevati to lepo doživetje. Luna
Nova drama angleškega pisatelja Greenwooda je propadla. Ko je po premieri s prijateljem, dramatikom Cowardom, zapuščal gledališče, ga je vprašal:
„Kaj pa ti misliš o delu!”
»Mislim, kako bi ti bil zdajle vesel, če bi delo bik) moje.”
*
Znamenitega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je:
»Kajne, vi ste živinozdravnik!"
„Da," je živahno dejal Koch. »Kaj vam pa manjka!"
2	Lady Astor, prvakinja Spodnjega doma in huda Churchillova
<> nasprotnica, je Churchilla v samem parlamentu nekoč napadla:
O	»Če bi imela moža, kakršen ste vi, bi mu prilila strupa v čaj.”
2	Winnie pa bliskovito in precizno, kot je bila njegova nava-
O da:
2	»In jaz, če bi zares imel vas za ženo, bi ta čaj popil!”
O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<OOOOOOOOOOOOOOO<XXKXOO<X
sva obiskala še Trdiinov grob in po- pa -je sanjavo plavala nad mojim
kopališče Hladnikov.
oknom in me spomnila na pesnika
V Novem mestu je bil slavnostni Ketteja, ki je z bolestjo v srcu tako koncert ob srebrnem jubileju pev- zgodaj odšel iz življenja.
šnega še nisem videl. Njegove korenine segajo daleč po hribu. V to gostiilno ljudje radi zahajajo; praviti so mi, da je tam lepa in prijazna gostilničarka srednjih let, ki je pa žal nisem srečal.
Po kosilu v Novem mestu smo se
prenehat podpirati partizane; toda prior je ostal trden in končno so morale popustiti tudi okupatorske oblasti. Za junaško dejanje je prior kartuzijancev po vojni prejel visoko odlikovanje maršala Tita. Odpraviti smo se na pot proti
skega društva »Dušan Jereb”, ki ga skozi petindvajset let vodi prof. Tone Markelj. Idila Novega mesta mi je zelo ugajala. Ugajal mi je zlasti mestni trg, kjer stoji slavni vodnjak z vklesanimi verzi Dragotina Ketteja. Zamišljen sem gledal vodnjak in mislil na mladega, toliko obetajočega pesnika, ki je umrl v cvetju svojega življenja. Kdo ne pozna krasne pesmi »Na trgu", ki jo je tako doživeto in mojstrsko uglasbil Vasilij Mirk!
Po kratkem ogledu mesta je bilo treba iti na koncert. Srečanje s pevci je bilo nadvse prisrčno in veselo.
PO SILI VOJAK
(Nadaljevanje s 5. strani) 1
neodpustljivo pihne! Saj pravi vendar na str. 255 in 256 o mladem komunistu — uslužbencu GPU —, kako zanesljivo moralno je ravnal, ko Je odkrival izkoriščevalce in prosti-kucijo, češ „ta ustanova je imela na- »uuui u
°S> da uniči vse one, ki so hoteli se dovršeno zapel baritonist Rudi naprej izkoriščati sočloveka v svoje Mraz. Biseri v sporedu so bile Ka-r-asebne koristi". Potemtakem zelo popivna ustanova? Gotovo tudi, a ne sa®° pozitivna, avtor bi tudi tukaj ntoral seči globlje — in si ogledati medaljo tudi z druge strani, s tiste najbolj žalostne v zgodovini ruske-
Nestrpno sem pričakoval koncerta, kali veliki muzej Maksima Gaspa-
Po kratkem počitku smo vstali veseli in zadovoljni. Obiskali smo Toneta Marklja in njegovo živahna ženko. Kot medicino smo spili pelinkovec, potem smo si ogledali ka- <*i dvorišča stoji sončna ura, ki kaže piteljsko cerkev, kjer je deloval kot organist veliki orglarski mojster Ignacij Hladnik. Prof. Markelj je z mladostnim elanom zaigral na velike orgle; saj je bil tudi on dolga leta organist v tej cerkvi.
Novo mesto se hitro razvija v industrijsko in turistično središče Dolenjske. Stari del mesta je zaščiten in smo si ogledali tudi bogato zbirko izkopanin. Prav tako smo obis-
odpeljali proti Šentjerneju v Pleter- Šentjerneju, kjer je doma Davorin je, kjer je samostan belih menihov — kartuzijancev. Vstop v samostan je dovoljen samo moškim. Sre-
točen čas po vsej zemlji. Patri so prijazni in radevolje vodijo turiste po samostanu, jim razkazujejo in opisujejo zanimivosti, ki jih je tu brez konca in kraja. Da si moremo predstavljati obširnost samostana, bi povedal le to, da je visoki zid okoli njega dolg nekaj čez dva ki-
lometra, dolžina hodnikov pa zna- >z 9rh
Ranguš. Sredi vinograda si je zgra1-dif moderno zidanico in tam z velikim veseljem sadi in goji vinsko trto. Uživali smo čudovit razgled po Krški dolini in po Gorjancih. Mehkoba pokrajine, zidanica, vinska trta, Davorinov vinski hram, pevski zbor Toneta Marklja — to so zadnji vtisi lepe Dolenjske. Tudi tam smo še prepevali; po izdatni zakuski in ob pristnem, z ljubeznijo pridelanem vinu je pesem kar sama kipela
riija, na šmihelskem pokopališču pa grob Primčeve Julije (Scheuchen-stuhl), nesrečne ljubezni največjega
Franceta
kjer bom prvič slišal težko pričakovano in bolestno pesem »Regina”; napisal sem jo v najtežjih urah svojega življenja. Tako jo je namreč slovenskega pesnika dr napovedal predsednik društva Ru- Prešerna, di Mraz, in imel je prav.
Koncert se je po krotkem pozdravnem govoru začel s pesmijo »Bodi zdrava domovina", ki jo je
Napravili smo še majhen izlet v gostilno na Bregu. Med potjo smo srečali nekaj ciganov, ki so se bili že kar udomačili. Pri gostilni na Bregu stoji velikanski hrast, kakr-
ša več kot 200 metrov. Poseben vtis so napravile name bogate knjižne zbirke; ko sem stopil v veliko knjižnico, mi je kar zastal dih.
Patri živijo odmaknjeni od zunanjega sveta in so znani po svoj-jem usmiljenju, saj radi pomagajo vsakomur, ki je potreben pomoči. Med zadnjo vojno so okupatorji obsodili priorja na smrt, ker so v samostanu zdravili ranjene in bolne partizanske borce. Kazen so mu hoteli odpustiti pod pogojem, da bi
Le prehitro je prišel trenutek slovesa. Vsako slovo je težko, tako je bilo tudi v Davorinem vinogradu. Še enkrat smo zapeli Katrco in Regino. Potem pa stiskanje rok, objemi in zadnji pozdravi. Z zagotovilom, da se kmalu spet vidimo, smo se razšli.
Z enodnevno zamudo, vendar z najlepšimi in nepozabnimi vtisi iz Dolenjske me je moj prijatelj pripeljal spet nazaj na Koroško.
Pavle Kernjak
Sa naroda, kar bi ga bilo potem spralo do razmišljanja, do razlikovanja
trica Vasilija Mirka, pri kateri se mi posebno dopade uvodni stavek, ter ruski narodni »Dvanajst razbojnikov" (imena solista žal ne vem) in »Osamljeni zvonček", ki jo je tajnik društva Rudi Hrvatin zapel tako doživeto, da sem celo na licih
HOLLAND RUTH:
Moja zlata hčerka
^ed stalinizmom in komunizmom in pevcev opazil solze. Kot zadnja cari2mom in še kakšnim izmom.
Rad bi navedel iz Kumrovih spojkov še kakšno značilno mesto, ki . osvetlilo ne samo raznorodnost nJegovih pogledov, temveč predvsem nJegovo opazovanje in, kar sem že Povedal, njegovo kleno, plastično u-Podabljanje prizorov in situacij. Naj oavedem v dokaz samo nekaj strani nJegove knjige, ko opisuje mrliče ob Cesti (str. 225), ruske hčere narave, z.lepimi, pohlevnimi očmi (245), bol-^'carko Rozo — ki ne veruje v Boga, ernveč samo v človeka (266) ali pa Ppglavje o Velikem Mišu, ki nabira belico (86 — 89) idr.
Razmišljanje o tej memoarski knji-8* koroškega Slovenca bi se moglo Veda še nadaljevati, kajti navedena esta in misli, ki se človeku ob njih J'°lajajo, pomenijo zorni kot enega Posameznika. Kdo drugi bi (bo?) vi-el morda druga mesta, imel ob njih rugačnc misli. Eno pa je splošno jas-n?: da je ,P0 sili vojak* kljub omejem vprašljivim trditvam vsebin-/1 0 ln oblikovno in zlasti še dikcijsko I orositi ljudski jezik) bogata knjiga,
?IVndv° branje o vojnih grozotah in ’ c/.eli za železno zaveso*. Kdo iz-nas pa že ima toliko denarja, da in 1° ^ Pe')a' 'n sam pogledal, kako kaj je (npr. danes) tam? Ljudje, ki u ni rove spomine radi berejo, pa so nJ zadnja kritična instanca.
Janko Messner
je bila na sporedu moja »Regina", ki jo je zapel Davorin Ranguš. Z neverjetno bolestjo je odpel prvi stavek, drugega bolj živahno, zadnji stavek pa se je stopnjeval v strasten višek pesmi, ki ga nadaljuje drugi bas, nakar moč zbora hitro pada in se pri zadnjem akordu spoji v pianissimo, kjer se nazadnje komaj slišno čuje solistov pritajeni vzdih, ki končno preide v morendo.
Po koncertu mi je solist Davorin Izročil velik šopek rdečih nageljnov, ki jih tako ljubim. Davorin je nedvomno najboljši amaterski interpret mojih pesmi. Njegova toplina, njegov neukrotljivi temperament in veseli značaj mu to dovoljujejo. Zasluga pa gre seveda tudi agilnemu profesorju glasbe in dirigentu Marklju.
Za nameček je zbor zapel še dve moji pesmi: najprej »Katrco" in z njo prekosil mojo lastno fantazijo, in za konec še mojo najnovejšo pesem »Zakaj več Dravca ne šumi". Interpretiral jo je naš doktor v pevskem zboru, točno kot sem si jo zamislil sam; čeprav je pesem res še povsem nova, so jo pevci že prav dobro zapeli.
Tako se je lepi koncert končal v zadovoljstvo vseh. Ludje ibi sicer
»Blagor tebi," mi je rekla pesnica Agnes, moja dobra prijateljica. „Imaš tako čudovito, prav zlato hčerko, živahno. Pa mene poglej: edini prijatelj, ki sem ga kdaj imela, je bil papagaj. Pri meni doma, med štirimi stenami, je taka grobna tišina, da ne morem dobiti sploh nobene razveseljive ideje."
Uboga Agnes se mi je zasmilila prav iz srca. Rekla sem ji:
„Iskreno sočustvujem s teboj. Dobro veš, da svojih prijateljic ne zapustim v nesreči. Moja hčerka bodi kot tvoja hčerka. Odpelji jo s seboj. Preživita skupaj soboto in nedeljo. Morda boš potem napisala pravcato ,Odo veselju*...“
Agnes so oblile solze od veselja, ko sem začela oblačiti hčerko. Za svojo opremo je ljubi otrok sam poskrbel. Vzela je s seboj tudi vodno pištolo, ki si jo je ne preveč pošteno sposodila pri petletnem Tončku iz sosednjega stanovanja.
Dva dni sem preživela kot v nebesih. Končno se bom vendar enkrat lahko v miru odpočila! Pravcati val sreče je pljusnil vame. V soboto sem lahko do konca prebrala neki roman, zakrpala sedemnajst nogavic in napisala deset strani dolgo reportažo. V nedeljo sem pripravila načrt za televizijsko trilogijo, si uredila nohte, pisala teti Elzi, potem pa v božjem miru ležala na kavču .. .
V ponedeljek mi je Agnes vrnila hčerko. Deklica je bila sveža in živahna kot zmeraj, toda Agnes je gledala nekam odsotno in potrto.
„Veš, mamica," je vzkliknila moja zlata hčerka, „bilo je božansko! Tetka Agnes je privolila, da bo steber. Stala je na glavi. Drugič bova to naredili drugače."
„Oh, ne!" je zastokala Agnes. „Nikoli več, to res ne bi bilo krščansko.“
Take besede iz ust brezbožne Agnes so zvenele strašansko resno.
»Saj ni mogoče, da bi bila Šibila tako poredna?“ sem rekla malo v zadregi.
Agnes se je komaj slišno, zato pa škodoželjno posmehnila. Vse skupaj je bilo kar nekam čudno in srhljivo.
„Tudi jaz sem prej mislila, da ji je ime Šibila," je rekla Agnes. „Toda ko sem jo poklicala s tem imenom, je ustrelila vame z vodno pištolo."
„Zakaj si to storila?“ sem osuplo vprašala hčerko.
»Zato, ker nisem Šibila, ampak Rdečelasi Charlie," je rekla hčerka in se poigravala s pištolo.
„Ali sploh veš, ljuba moja, koliko jadrnic lahko naredi iz treh zvezkov Goethejevih zbranih pesmi?" me je vprašala Agnes.
Seveda sem vedela. Kdo pa mojo hčerko bolje pozna kot jaz ...
„In kupiti mi moraš nov televizor. Tvoja čudovita, živahna hčerka je v njem iskala drugi program in pri tem zlomila moj edini kuhinjski nož."
»Saj nisem mogla drugače," je užaljeno odgovorila Šibila. „Ker nimaš pri hiši pravega orodja, sem morala pač vzeti nož."
„No, seveda," je odgovorila uboga Agnes. „Toda vsaj steklenico s paradižnikovim sokom bi pustila pri miru."
»Čakaj, Agnes, prosim te: paradižnikov sok je za otroke zelo koristen in zdrav," sem posegla vmes.
„Za otroke že, nikakor pa ne za tapete po stenah," je zastokala Agnes.
Bilo mi je jasno, da sem izgubila najboljšo prijateljico.
Nenadoma pa se je moja zlata hčerka raznežila:
„Tetka Agnes, ne bom te več jezila in žalostila, res ne! Preseli se k nam, živeli bomo skupaj, hočeš? Dala ti bom vse svoje igrače in knjige, vse, kar imam. Samo ostani pri nas."
„Oh, Šibila ... oziroma Rdečelasi Charliei“ se je jecljaje popravila Agnes, „to je res lepo od tebe. Prav gotovo skrivaš v sebi lepe lastnosti, toda jaz za vse na svetu ne ostanem pri vas!"
„Pa boš ostala, da veš," je zaihtela moja hčerka. „Ko sva šli semkaj, sem vse tvoje ključe spustila v cestni kanal!"
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT SPOR'	TNI ŠP
RTNI !	iPORT
RTNI i	iPORT
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT
Avtomobilske dirke
PONOVNA ZMAGA
RINDTA
Avstrijski avtomobilski dirkač Jochen Rindt je minulo nedeljo slavil ponovno zmago v dirki za svetovno prvenstvo v formuli I. V dirki za veliko nagrado Francije je na dirkališču v Clermont-Ferrandu premagal vse šampione in se prerinil na vrh lestvice svetovnega prvenstva. Drugo mesto je zasedel Novozelandec Chris Amon pred Avstralcem Brabhamom. Dosedanji svetovni prvak in vodilni na lestvici najboljših, Jacky Steward, se je moral zadovoljiti z devetim mestom.
Zmaga Rindta je tretja v letošnji sezoni in konstrukterji ga smatrajo za bodočega svetovnega prvaka. Čeprav dirkališče v Clermont-Ferrandu ni ugajalo Avstrijcu, je po zmagah v Monacu in Žandvoortu premagal svoje tekmece tudi v Franciji. Na lestvici svetovnega prvenstva vodi Jochen Rindt s 27 točkami pred Stewartom in Brabhamom, ki sta osvojila po 19 točk. Četrto mesto po tekmah v Južni Afriki, Barceloni, Monacu, Francorchampsu, Žandvoortu in Clermont-Ferrandu zavzema Chris Amon, ki je imel dolgo časa izglede na zmaga, pred Rodri-guezom in Beltoisom. Če bo Rindt ponovil svoj uspeh v prihodnjih avtomobilskih dirkah, ga lahko smatramo za svetovnega prvaka, ki bo 16. avgusta nastopil pred domačimi gledalci na tako imenovanem „Osterreichrimgu“ v Zeltwegu. Med avtomobilske dirke za svetovno prvenstvo v formuli I štejejo še dirke za veliko nagrado Anglije in Nemčije na Niirnburgringu.
Boks
ORSOLICS — NAPOLES1
Najpopularnejši avstrijski boksar in evropski prvak v kategoriji welter Hans Orsolics bo po vsej verjetnosti dobil možnost, da nastopi proti svetovnemu prvaku te kategorije Napolesu. Za prostovoljno borbo za svetovno prvenstvo bo Mehikanec Napoles zaslužil okoli 1,75 milijona šilingov, avstrijski evropski prvak Hans Orsolisc pa okoli 500.000 šilingov. Če se bo uresničila želja avstrijskega boksarja, da prestane vseh 15 rund brez knock outa, bo nastopil drugič proti svetovnemu prvaku v Los Angelesu. Dunajčan bi tam zaslužil okoli 25.000 dolarjev, po neodločeni tekmi 35.000 dolarjev, v primeru zmage pa nad milijon šilingov. Zanimivo je še to, da stanejo vstopnice za prizorišče borbe za svetovno prvenstvo od 150 do 1500 šilingov za sedeže. To 'borbo bo sodil Anglež Harry Gibbs.
KRATKE VESTI
H Na prvem rokometnem turnirju Huberta Ebnerja v Borovljah je minuli teden osvojil prvo mesto slovenski prvoligaš Partizan Tržič. Iz ipetsih tekem so si Tržičani nabrali 10 točk. Drugo mesto je zasedlo moštvo iz Borovelj pred moštvom Borovlje II.
| Naslednje svetovno jadralno prvenstvo bo po vsej verjetnosti v Avstriji. Avstrija je namreč stavila svetovnega prvaka v standardni kategoriji in ima pravico do izvedbe te svetovne prireditve. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki so avstrijski zastopniki zasedli naslednja mesta: 18. mesto dr. Schubert in 21. mesto nekdanji svetovni prvak Wodl v prosti kategoriji ter 18. mesto Fahrafellner lin 27. mesto Schraffl v standardni kategoriji.
| Po enoletnem odmoru se bodo najdrznejši smučarji ponovno pomerili v Cervini za nove hitrosti. Ta prireditev, ki se neuradno imenuje hitrostno svetovno prvenstvo v smučanju, je terjala že mnogo smrtnih žrtev, med katerimi je bil tudi znani italijanski smučar Mussner. Za prireditev, ki se bo pričela 15. julija, pričakujejo prireditelji močna moštva iz Francije, Švice in Avstrije.
| Prva tekma za svetovni nogometni pokal med evropskim zastopnikom Fejenoor-dom Iz Rotterdama in moštvom iz Južne Amerike Estudiantesom bo odigrana 26. avgusta v Buenos Airesu; vodil jo bo avstrijski sodnik. Povratna tekma je določena za 9. september v Rotterdamu. Če bo v primeru neodločenega izida potrebna še tretja tekma, bo le-ta 12. septembra v Milanu.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih):
5.05	Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled —
7.00	Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert —
11.25	Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste
—	13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu
—	13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Še vedno priljubljeno — 16.15 ženska oddaja — 18.10 Odmev časa —
18.40	šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila
—	22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 11.7.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 11.00 Stare vojaške pesmi — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Ljudsko petje v št. Vidu ob Glini — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna kulturna kritika — 20.10 Kadar kumare postajajo kisle — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba.
Nedelja, 12.7.: 6.08 Igranje na orgle — 7.30 Poročila
—	7.35 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja —
8.15	Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste —
13.10	Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 čajanka na Bodenskem jezeru — 18.00 Hmelj in slad — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 „Dijak prosjak", opereta.
Ponedeljek, 15. 7.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 17.10 Zabavna oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.05 Oddaja SPO — 20.10 Komedija
—	21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 14. 7.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Predstavljamo v besedi in glasbi —
15.00	Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Peljemo se na dopust, kako zapustimo stanovanje? — 17.10 Vmesna bilanca, odlomki iz zabavnih oddaj — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.05 Oddaja OVP — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestralni koncert — 21.35 Zabavno iz Gradiščanske.
Sreda, 15.7.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14 45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle — 16.15 Bodočnost se začenja v rani mladosti — 16.30 Iz Lehar-jevih operet — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 18.05 Oddaja FPO — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija: 900 let Millstatta — 21.00 Za prijatelja planin
—	21.15 Operetni koncert.
voljni Kranjci — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 12.7.: 4.30 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Hammond orgle v ritmu —
15.05	Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.38 Ob popevkah in zabavni glasbi — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Igramo za ples — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 15. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Počitniški pozdravi — 12.10 Opoldanski divertimento —
12.40	Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Koncertni orkester Alfonso D’ Artega — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja — 20.00 VVolfgang A. Mozart: „Cosi fan tutte", opera — 21.25 Melodije za vsakogar —
22.15	Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Erwin Lehn.
Torek, 14.7.: 6.50 Beseda na današ. dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.25 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča — 9.45 Pihalni orkester milice iz Ljubljane — 12.10 Znani violončelisti — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Mladinska oddaja —
14.40	Prijetni zvoki — 15.40 Iz Massenetove opere „Manon" — 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje —
19.15	Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Maksim Gorki: Jegor Buličov in drugi, radijska igra — 21.28 Koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Jack Wolfe.
Sreda, 15. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Ho-lanski pihalni orkester — 9.45 Skladatelji mladini —
12.10	Iz opere „Lepa Vida" — 12.40 Od vasi do vasi —
14.10	Koncertni orkester Morton Gould — 14.35 Voščila — 15.40 Sopranistka Ksenija Vidalijeva — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.15 Georges Bizet na koncertnem odru — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov Ljubljana, Beograd in Zagreb.
četrtek, 16. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje —
9.25	Pihalni orkester RTV Ljubljana — 9.45 Filmske melodije — 12.10 Concertino in romanca — 12.40 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana —
14.10	Pesem iz mladih grl — 14.25 Orkester Boston Pops — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev: Radovan Gobec — 17.10 Operni koncert — * 1 2 * * * * * * * *
Priprave za sejem
Za letošnji 19. avstrijski lesni sejem — Koroški sejem v Celovcu, ki bo od 6. do 16. avgusta, so priprave seveda že v polnem teku.
Kakor pove že naslov, bo prireditev znova imela poseben poudarek na lesu in lesnem gospodarstvu ter vseh drugih gospodarskih panogah, ki so kakorkoli povezane z lesom. V tem okviru bo tokrat posebna privlačnost sejemsko mizarstvo: lani je bilo urejeno kot gradbeno mizarstvo, letos bo prikazana proizvodnja pohištva. Sploh bo pohištvo zavzemalo veliko prostora na letošnjem sejmu ter se bodo s svojo proizvodnjo predstavile poleg Avstrije tudi še Dunajska, Poljska, Romunija, Italija in Jugoslavija.
V okviru sejma bodo spet prirejena razna strokovna srečanja, kot na primer zdaj že tradicionalno mednarodno srečanje strokovnih novinarjev lesnega gospodarstva, na katerem bodo razpravljali o „lesu kot surovini za izdelavo pročelij". Poleg tega pa bo letos prirejen prvi mednarodni simpozij o racionalizaciji izkoriščanja gozdnega bogastva v hribovitih krajih, ki ga bo organiziralo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v sodelovanju s koroškimi gozdarskimi ustanovami in kmetijskimi organi EGS.
Rad imam glasbo — 19.15 Ansambel Rooyen van Ack
—	20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —_
21.00	Večer s slovenskim pesnikom Ivanom Minattije^
—	22.15 Iz sodobne hrvaške simfonične literature —*
23.00	V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke iz studia Zagreb.
Petek, 17. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 švedske in norveške narodne pesmi — 12.10 Iz Rossinijeve oper® »Seviljski brivec" — 12.40 čez polja in potoke — 14.1® Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Altistka Milka Evtimova poje koncertne samospeve Verdija — 17.10 človek in zdravje — 17.20' Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Poje zbor Slovenske-filharmonije — 20.30 „Top-pops" — 21.15 Oddaja 0> morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
Četrtek, 16. 7.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah —
15.00	Igrajo graški umetniki — 16.15 Znate govoriti z otroki? — 17.10 Iz opernega sveta — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.05 Oddaja OVP — 18.45 Note in beležke — 19.15 Koroška za ljubitelje — 20.10 Alpska lovska ura — 21.00 Belo-zelena markacija —
21.15	Domače glasbeno ustvarjanje.
Petek, 17.7.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.30 Slavni solisti igrajo klavirske sonate Beethovna — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Nove knjige koroških založb — 14.45 Literatura Ti štajerske — 15.00 štajersko-madžarski zborovski koncert — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.30 Zgodbe za naše najmanjše — 16.45 Otroški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
18.05	Oddaja SPO — 19.15 Zabavno iz umetniške postile — 20.10 Sem za poletje — 21.10 Začinjena jed —
22.25	Pogled k sosedu: Vtisi iz Brna.
Slovenske oddale
Sobota, 11.7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Koroška poje, posnetki koncerta zborov SPZ v Celovcu.
Nedelja, 12. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 13. 7.: 13.45 Informacije — Za našo vas.
Torek, 14.7.: 14.45 Informacije — Za krmilom — športni mozaik.
Sreda, 15.7.: 13.45 Informacije — Portret občine: Pliberk (pogovor s podžupanom Mirkom Kumrom).
četrtek, 16. 7.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 17.7.: 13.45 Informacije — Otroci igrajo za otroke.
RADIO LJUBLJANA
Potožilo: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4 30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11,00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 11. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje —
9.25	Z ansambli domačih napevov — 12.10 Poljske pianistke Igrajo Chopina — 12.40 Polke in valčki s pihalno godbo — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak domačih napevov — 15.40 Iz popularne kon-certantne literature — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Ljubljanski jazz ansambel — 18.15 Rad Imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Zado-v
■čete vizu a
AVSTRIJA
1.	PROGRAM
Sobota, 11.7.: 15.45 Vožnja s paro in ljudsko glasbo
—	16.30 Za otroke: Zadnji dimničar — 16.40 Daktari —• 17.30 Portret — 18.00 Tedenski obzornik —• 18.25 Lahko noč otrokom — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Pozdravljen sosed — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 „Vso mine", sprehod s Heinzem Conradsom skozi štirideseta leta — 21.30 šport — 22.00 čas v sliki — 22.15 Aktualno sonce — 22.20 „Na vročem asfaltu".
Nedelja, 12.7.: 15.15 Regata — 16.30 Za otroke: če se dva prepirata — 16.40 Za otroke — 17.05 Dokumentarni film — 17.35 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice —
18.25	Lahko noč otrokom — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Wolfgang A. Mozart: Cosi fan tutte, opera — 22.50 čas v sliki.
Ponedeljek, 15.7.: 18.00 Kakor so drugi videli —
18.25	Lahko noč otrokom — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.30 čas sliki 20.06 šport — 20.15 FBI: Umor na dirkališču — 21.00 Motora-ma — 22.00 čas v sliki — 22.15 Politični portret: dr. Alfred Maleta.
Torek, 14. 7.: 18.00 Finski zapiski — 18.25 Lahko noč otrokom — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Avstrijsko stoletje — 21.15 Težki kolti v drobni roki — 22.35 čas v sliki.
Sreda, 15.7.: 11.00 Težki kolti v drobni roki — 12.20 Motorama — 17.00 Za otroke: čarobni otok — 17.45 Za mladino: Srečanje v zooju — 18.05 Mala športna abeceda — 18.25 Lahko noč otrokom — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki —
20.06	šport — 20.15 Elvis Presley Show — 21.10 Izgubljene iluzije, 2. del — 22.40 Čas v sliki.
četrtek, 16. 7.: 18.00 Iz cirkuškega življenja — 18.25 Lahko noč otrokom — 18,30 športni mozaik ■— 18.50 Policija kliče — 19.30 čas v sliki — 20.06 — šport —
20.15	„Drugi strel", krimlnialna Igra — 22.00 čas v sliki
—	22,15 Lahkoatletski dvoboj Zahodna Nemčija-Amo-rlka.
Petek, 17.7.: 11.00 „Poplah v podzemlju" — 18.00 Veselje ob glasbi — 18.25 Lahko noč otrokom — 18.30 Podoba Avstrije — 18.46 Oddaja kmetijske zbornice
—	18.50 Dogodivščine ob Rdečem morju — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komične zgodbe z Georgom Thomallo — 21.05 Aktualni dogodki — 22.05 čas v stiki — 22.20 Vesel konec tedna.
2.	PROGRAM
Sobota, 11.7.: 17.30 Politični portret: dr. Alfred Ma-
leta — 18.00 Ladja je priplula iz Troje — 18.30 ORF-
report — 19.30 Ča3 v sliki in tedenski komentar —
2000 Aktualno sonce — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja
kratko in aktualno — 20.15 Obsedno stanje, Igra
Alberta Camusa — 22.10 Telereprize.
Nedelja, 12.7.: 18.30 Iz gline oblikovano — 19 00 čas
sliki In vprašanje tedna — 19.30 Svet od jutri, po-
Ijudno-znanstvena oddaja — 20.10 Vzgoja kratko l®-aktualno — 20.15 Leopardov ne poljubljamo, zabavni film — 21.50 Telereprize.
Torek, 14. 7.: 18.30 Cerkvena glasba danes — 1?®® Dobim otroka — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —'
20.10	Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.1®’ Slovo, televizijska igra — 22.25 Telereprize.
Sreda, 15. 7.: 18.30 Boj mokri smrti — 19.00 Revolucij0 v računalnlci — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.1® Vzgoja kratko in aktualno — 20.10 Družine v Latinski Ameriki — 21.10 Poplah v podzemlju — 22.30 Telereprize.
Petek, 17.7.: 18.30 Po avtomobilskih in vodnih cestah od Schwarzwalda do črnega morja — 19.00 Podoba človeka v ogledalu umetnosti — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Vesel konec tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Pogovori med generacijami — 21.05 Vrabec je tudi ptič — 22.25 Telereprize.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 11. 7.: 16.00 Avtomobilske dirke za prvenstvo* Jugoslavije — 18.00 Obzornik -— 18.05 Nove melodije ■ 18.30 McPheetersovo popotovanje — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabava vas Triny to-pez — 21.40 Skrivnosti morja — 22.05 Močnejše od življenja — 23.25 Poročila.
Nedelja, 12.7.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 P° domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik 10.50 Otroška matineja — 11.40 Kažipot — 12.00 J°' goslavija dober dan — 16 00 Konjeniško tekmovanj®
—	18.20 Toto le Moko, Italijanski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 še pomnite, tovarišice — 21.20 Video*0®'
—	21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik — 22.25 šp°r<-Ponedeljek, 15. 7.: 17.15 Madžarski pregled — 1®15
Obzornik — 18.30 Risanke — 19 00 Mozaik — 19.05 Z°-bavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20. Aishilos: Oresteia, drama — 22.15 človek s kam®r°
—	22.55 Poročila — 23.00 VVaterpolo Trlglav-Jadro®’ Torek, 14. 7.: 18.15 Obzornik — 18.30 Muca Cop0'®'
rlca — 18.45 Risanka — 19.00 V prihodnosti bomo veli, reportaža — 19.30 Cesta In mi — 20.00 Dnev|J
—	20.35 človek na Mesecu, angleški film — 22.15 *0 liki orkestri.
Sreda, 16. 7.: 17.15 Madžarski pregled — 18.15 zornik — 18.25 Mladinski qulz — 19.05 Zabavno gl°£ bena oddaja — 19.20 Na sedmi stezi, športna odda) — 20.00 Dnevnik — 20.35 Aishilos: Oresteia, 2. del " 21.35 Atletika Zahodna Nemčija — Amerika.
četrtok, 16. 7.: 17.15 Madžarski pregled — 18.15 O zornik — 18.30 Veseli tobogan, v Celovcu Posn0-g oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu —
24 ur Ljubljano, reportaža —	20.00 Dnevnik ^
20.35 Kulturne diagonale: 25 let slovenske kulturo
21.10	Mannix — 22.00 Poročila — 22.05 Atletika Zaho
na Nemčija — Amerika.
Petek, 17. 7.: 16.45 Madžarski pregled — 1815 zornik — 18.30 Mladinski koncert — 19.00 ObiŠ z nami Skopje — 20.00 Dnevnik — 20.35 Plače, angl0 ki film — 22.15 Malo jaz, malo tl, qu!z.