nseratl se sprejemajo in veljfc trlstopna v m ta : K kr., če so tinka Hirat., ^ n i» «i i. " »i n n n ii ^ ,, Pri večkratnem tiskanji oena primerno r.manjfia. Rokopisi »o no vračajo, nefranhovamt pisma so u« sprejemajo. N iročnino prejema opravniStvo (ailnuniHt,racija) in eksj odieija ua 8-arnm trgu li. St. Iti. Pilltltu list za ;i o aro d. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 _ »ji pol let a . , 5 ».a četrt leta . V administraciji velja: Za celo loto , . H pl. 40 kr>\ r.a pol leta. . 4 „ '20 „ >» čotrt Jeta '£ „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja (1(1 kr. voč na leto. VrodniMvo v llilSorjevi ulici štev. fl. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in aobotu. Zarad praznika vnebovzetja Marijo i7do prihodnji „Slovonoc" v soboto 17. avgusta. Položaj koroških Slovencev. (O d jo d n e g a K o r o S c a.) Sedanje volitve v deželne zbore obračajo pozornost Slovencev zopet na Korošce. Koroški Slovenci smo v dosti žalostnem položaji, kakor je obče znano ; volitve so s o nam še vedno slabo obnesle. Naše ljudstvo ni brez-značajno , nasprotno se mora pošteno imenovati ; ono je dobrega in mirnega značaja, in le preveč lahkoverno ; krivda je, da jo v narodnem oziru premalo podučimo , manjkalo je tu vedno agitatorjev. Koroški Slovenec je navajen zaničevanja od nemškega soseda, kakor suženj tlake, da se mu niti čudno ne zdi, če kdo zaničljivo govori o slovenskem jeziku, saj sam vidi, kako povsodi le nemški velja; žalostno je, da naše ljudstvo niti ne občuti svoje narodne sramote. Ko bi bili mi z drugimi Slovenci v ožji zvezi, stalo bi vse veliko bolje, tako pa smo od bratov ločeni po visokih gorah, tako od štajerskih , kakor od kranjskih Slovencev , in pri vsakem drugem korakn nas le Nemec sreča, Slovenca pa ne dobimo pred oči. Koroška je za Slovenijo izgubljena, če ne skrbijo drugi Slovenci za ožjo zvezo s Korošci. Največ bi koristila v ta namen železniška proga od Kranja v Velikovec. Iz Kranja bi se zavila ta železnica v kokerski graben , od tod na koroško Jezero, tam s tunelom skoz jezerski vrh v železno lvaplo ; iz, Kaple ni daleč v podjunsko dolino, središče koroških Slovencev ; jirva postaja v podjunski dolini bila bi Zitara vas, edini kraj na Koroškem, kjer raste vino, potem pride velika slovenska vas, I)o-berla vas, od tod pa je le še uro hodil v Činčo vas (Ktthnsdorf), kjer bi se združila ta proga z južno železnico. Kno uro od Činče vasi proti severu je mesto Velikovec h krasnim razgledom na Grintovec in drugo 'planine na kranj-sko-koroški meji; od Velikovca bi se ta poteza lahko dalje potegnila do lliittenberga, kjer je velika obrtnija z železno rudo. Ta železnična proga bi zvezala najlepše in najpremožnejše kraje koroške dežele s Kranjem in Ljubljano, ue da bi se dotikala nomšku-tarskega deloven, in bi tudi koroške Slovence tesneje zvezala s Kranjci. Kranjci bi po njej veliko prej in bol ji kup spravljali svoje blago, kakor moko, slanino (Špeli) itd. na Koroško, nego po Kudolfovi železnici, ali pa po težavni ljubljanski cesti, obrtnijski izdelki iz lliittenberga in bližnjih iiidustrijalnih krajev pa bi po tej progi veliko prej prišli na Kranjsko in na jugovzhod, nego po ovinkih čez Poljak ali Maribor. Kot. dopolnilna pot pa bi sc morala takoj narediti tudi železnica iz Ljubljano v Karlovec in od todi v liosno. Nn ta način zvezani z jugoslovanskimi kraji, se bomo tudi mi Korošci bolj začeli zavedati svoje jugoslovanske narodnosti ; naša obrtnija se bo raze.vet.ala, ker bo našla novih kupcev, blagostanje se bo povzdignilo, iu občevanje z Jugoslovani bo našo narodnost ohranilo. Doberla vas, tesno zve- zana s Kranjem in Ljubljano postane potem središče koroških Slovencev, nemškutarski Celovec pa čisto na strani ostane, ker bo glavni promet Koroške šel po progi Velikovec — Kranj. Lega Celovca tako ni ugodna za trgovino, in njegova kupčija z Mariborom in s Tirolsko že zdaj skoraj ni imena vredna. Naj se tedaj tisti Slovenci, ki se mislijo poganjati za dolenjsko železnico , potegnejo Se za progo Kranj Velikovec, ker z njo postane dolenjska železnica še le znamenita in produktivna. O volilnem boji na Koroškem vam ne vem nič poročati. Postavljena sta slovenska kandidata v dveh okrajih; ali bosta voljena, ali ne, je še vprašanje. V podjunskem okraji (Velikovec, Doberla vas, Kapla, Pliberk) bo menda zmagal naš Kinspieler, ker tu je, kakor rečeno, jedro koroških Slovencev, ker hribov proti kranjski m štujerski meji Se ni nem-škutarija oblizala ; naši gorjanci ne znajo či-tati in pisati, zato pa se tudi naahajajo cele lare, kakor št. Jakobska v Koprivni, Obirska, Jezerska, kjer le malokteri človek nemški zna. Strmi hribi ustavljajo gernianizacijo, kar pri tem zaostanemo v izobraženosti, bo že ze-dinjeua Slovenija o svojem času popravila. Po visokih planinah vendar še ne zidajo nemških šol, ki so v nekterih krajih glede slovenskih prebivalcev to, kar so bile turške kule (trdnjavice) proti kristjanskim HoSnjakom in Iler-cegovincem. Kr.r je pri nas kedaj v šolo hodih), je vse nemškutarsko; pa ne obupajmo in čakajmo boljših časov, saj tudi mi vidimo vzhajati slovansko žarijo! Kaznovana lakomnost. V Kamniku je bil živinski somonj, in daleč iz okolice prignali so bogati kmetje in ži vinorojci pitane vole in lepo rojene ovce ua prodaj, ter jih razpostavili na trgu na ogled in na prodaj. Mesto sicer še ni imelo tlakn, stala pa je tam podoba, od katero nobeden meščanov ni vedel, koga da predstavlja. Kni so djali, da je podoba povodnega moža, ki je nekdaj zalo deklico iz plesa v Pistrico zavlekel, eni pa so rekli, tla je podoba zadnjega stotnika tiste meščanske Htraže, ki se je bila pri neki gostariji stepla. Naj pa že bo, kakor hoče, res je, da jo bila ta podoba podobna obema. No daleč od mosta čez Bistrico stoji naj imeuitnojSa gostilnica z napisom „pod slovansko lipo", kamor so zahajali vsi odličnejši meščani, in tudi vsi posestniki okolice, posebno odkar se je bila raznesla pravljica, da je sosedni gospodar krčmo „pri želodu" izustil, da imajo slovenski voli manj razumnosti kakor nemčurski, pardon sem hotel reči nemški, in sploh ptuji tičal le neki Italijan s Hvojimi opicami in medvedom, s katerimi je mislil drugi dan kamniško mladost razveselovati, pa še nekoliko živinskih poganjačev, ki so kislovino pili. Iz, med gostov „sIovansko lipe" odlikoval se jo pa posebno po svoji životnosti in široki jiostavi Jurij llre.skvar, bogat živinorejec iz Šentvida, čegar voli in kozli so na različnih razstavah njegovo čelo ovile z lavoriko priznanja iu pohvale. Preskvar je bil danes prav židano volje, kajti od vsili strani čestitali so mu zaradi njegove razumnosti pri pitanju volov iu pri od-reji živino sploh. Neki vnet nasprotnik krmenja živine po spašnikih, objame Proskvarja iu njegovega pitanca ter navdušeno priseže, da no odjenja, predno no dobi največji in najumnejSi živinorejec cele slovenske pokrajino red kineškega vola in častno ime volovskegu svetovalca. Preskvar je bil sicer zelo skop; tako sladkanjo pa mu je srce omočilo, znpovc toraj prinesti šo par bokalov vina, da jih na svoje prihodnjo povišanje s svojimi znanci in prijatelji popije. Pri ravno tisti mizi povžil je tudi neki Tudi danes jo bila ..slovanska lipa" na-1 potujoči rokodelski pomagač svoj revni obed, poljnena gostov, med tem ko je „pri želodu" I kajti „pod slovansko lipo" spoštovali bo vsa- cega, da je le pošteno plačal. Žejin opiral je revež poželjive oči v lesketajoče se, kupico, iz katerih vino m bilo njemu namenjeno. Truden in shojen pobere rokodelec svojo culico, plača iii leze počasi i/, mesta. Solnce pripekalo je tako silno, da je potujočemu pot v potocih po obrazu lil, kar zasliši za seboj pokanje biča in Preskvar pridrdra na svojem ličnem vozičku. '/,a božjo voljo dragi oče, dovolite, da se malo z vami popeljem, poprosi popotnik. Koliko plačate 'i vpraša skopi kmet. Zastonj še smrt ni ; če imate pol goldinarja, vas popeljem do Črnuč, tam obišem sestriČnika, in tudi skoraj gotovo prenočim. Do Ljubljane, kamor vi greste, imate potem še dobro uro hoda. Pol goldinarja V vpraša prekanjeno smijoč se popotnik. Taka je, prijatelj! jaz vas potegnem do krčmo Jurja Snoja na Črnuče, tu je moj »e-Btričnik. Z o veljal odgovori rokodelec, bil je namreč krojač (žnidur). Na Črnučah vam plačam pol goldinarja, v zastavo pa imate ta čas mojo culo. Francoski republikanci in njih zunanja politika. Nič bolj ne osvetljuje državniške nezmožnosti francoskih republikancev, kakor njihovo sedanje vedenje v zunanji politiki. Mi nismo bili nikdar nasprotniki pametne republike, saj vidimo v severni Ameriki, da se ljudovlada s pravicami katoliške cerkve dobro strinja, ako so modri državniki na čelu. Isto, kar o severo-amerikanskih, se pa ue dil trditi o francoskih republikancih. Pač uživa irancoska republika muogo simpatij zaradi mo dre finančne politike. Ako pa pogledamo na njene vspebe v zu nanjih, mednarodnih zadevah, ne moremo jej posebne hvale. dati. Trdili so francoski mouar-histi, da je republika delo Bismarkovo; ne dii se zanikati, da je. Bismark z vsemi močmi na to delal, da bi se na Francozkem vstanovila republika, in zdaj se še le kaže, kako prav je imel s svojega nemškega stališču. Republika se čedalje očitneje kaže popolnoma nemočno ua zunaj. Storila je prvo breztaktnost, ko je skušala posnemati pruski „kulturkampf." Nu> berlinskem kongresu je naredila popolen fiaško in inonarhisti so ironično kazali republikancem : Le pojte zdaj marzelezo , ker ste nam pridobili toliko lavorik! Pa to še ni najhujše. Državniška slepota republikanske, stranke, se. kaže prav očitno v njenih simpatijah do angležke vlado, (lambetta je te simpatije javno izrazil; pas tenijefrau-cozkemu narodu prav slabo vstregel, in fran-cozki listi ga vprašajo, kako se bo izgovarjal pred svojimi „prijatelji" na Italijanskem, (iambetta bi moral vendar spoznati, da se je Bismark nu kongresu izkazal skrivnega zaveznika Angležke, čeravno se je javno kot ruski prijatelj obnašal. Du je pu kongres le v prid Anglije delal, Slovane in Komune pu čisto na stran potisnil, to čutijo na H u s k e m predobro, in tudi Francozi menda niso vsi tako priprosti, da bi jim to spoznanje na um ne prišlo. Prihodnji zaveznik Nemčije jc Anglija, in kuj hoče Francozka pri tu kej zvezi iskati, ali ni mar ravno proti Slovanom, Francozom in Lahom obrnjena? Fran cozki nurod ui in ne more biti prijatelj Nem ceni, [iu tudi Angležem ne. Ali bi mar res Urno skoči krojač na voz, in ta zdrdra živo naprej. Breskvar kupČeval je tudi z žitom. Veselo zavpije čez nekaj Časa: Bog v nebesih, poglejte krompir iu zelje, vso je velo, če nas ljubi Bog blagoslovi še teden s tako sušo, bo pšenica po deset goldinarjev mernik. Bog jm ni bil ravno pripravljen željo žitnega kupca spolniti , za Ostrico kopičile so se že grozne megle, gromelo je, in posamezne debele kaplje so že padati začele. Breskvar vdari po konjih, ki potegnejo, da se iskre pod kopiti delajo. Zapustila sta ravno Mengeš. Se uro imava do Črnuč iu morebiti še uideva dežju, pravi Breskvar. Pet medvedov! krojač kaj vam je ? Nu kaj I zakroži krojač, ter se strašno zapači in kmeta v debelo stegno vščipne. Kaj zlodja počenjate, krojač! vpije Breskvar, kteremu iz strahu bič iz roke pade. Nič, prav nič, oderuh! tuli krojač, prime kmeta za ušesa ter svoje žareče oči vanj vprč in mu velike zobe pokaže. Breskvnrja bledica prešine, vsa kri mu k srcu zleze , plašno spet vpraša: Za božji čas, kaj vam je V Francozi no čutili ponižanja, ki se jim prizadene z vodnim razširjaujem angležke moči v srednjem morji V Prusom in Angležem zamore le prav biti, če jih Francozi pri njih namenih ne motijo, ampak šo podpirajo; kedar bodo pa Germani na trdnem, potem bodo pa Francozi že čutili, kake prijatelje imajo takraj Rena in onkraj kanala, če hoče Francozka še kedaj do tiste moči in veljave priti, ki jo je nekdaj imela, zamore to le v zvezi z Rusijo doseči; vsaka druga zunanja politika je za Francoze pogubna in protinarodna. Vzemimo, da Francija mimo gleda, kako bi Anglija, Nemčija in morda še ktera druga vlast. Rusijo raztrgale, kaka osoda čaka potem Francoze ? Nemške prijaznosti si ne bodo nikdar pridobili, ampak le vnovič bodo ponižani. S tem pa, da se zamerijo Rusom, zgubijo edinega odkritosrčnega uaravuega iu brez-sebičuega zaveznika. Kaj pa bi koristila Francozom zveza z Angleži, kakor jo Gambetta priporoča? Vsak, kdor se je še z Angleži zvezal, morul je spoznati, da Angleži za se delajo in skrbi;; najlepši dokaz iz najno-vejšegu času so (Irki, katerim so Angleži zlate gradove obetali, samo da mirni ostanejo, potem pa so jih pri kongresu ua cedilu pustili, in Grki uiso prav nič dobili. Kakor se (Irki sedaj srde nad Angleži: tako se bo tudi Francozom godila. Kak dobiček so imeli neki Francozi že od krimske vojske? Nekaj puste slave; materjalni dobiček je pa ves v angležki žep padel. Francozi so izkopali sueški prekop, zdaj ga imajo pa Angleži v rokah , Wuddiugtou ua kongresu ni hotel odločno podpirati Rusov, zato so se j>a Angleži polastili Kipra in mislijo še na veliko več, tako da uuzaduje Francija v svojem, to je srednjem morji ue bo imela več odločne besede govoriti. 1'ake dolvčke žauje Francoska, take bo žela Italija, ako bi tudi ona poslušala neumne predsodke, o Rusiji, kakor bi bila ta res oni strah, ki jireti vso Evropo požreti! Republikanci nasprotujejo Rusiji, ker je ona absolutno vladana, pa v zunanji politiki so ni treba na take reči ozirati, pri zavezniku se vpraša le, ali je močan, ne. pa, kako doma gospodari, iii kdor drugače misli, in politik. Najbolj svobodna država, neverna Amerika, si ne šteje v sramoto, du je zaveznica absolutne Lu mirni bodite, odgovori krojuč in si z roko čelo obriše, je že prešlo. Ali poznate koujederko na Jožici, ki ljudi vrači, k tej grem , in ravno zdaj me mora slabo vreme vjeti, je ves zrak napolnjen z elektriko ; že čutim ; mi že spet prihaja! llau, liau, lian 1 Bog se usmili , kaj vam pa je prav za prav? vpije v smrtnem strahu Breskvar. Pred tednom me je stekel pes popade). Ilau, hau, hau! Z dolgim skokom plane kmet z voza in beži kakor obstreljen zajic v bližno pšenico, v kuie.ri se skrije. Oderuh hau hau, oderuh hau, hau tuli krojuč zu Bplašcnim, ki se pobere in beži, kur nur več more v bližni les ter se tam za grmovje skrije tako, da ne vidi več voza, pa tudi krojač njega ne. Krojač bo široko zasmeja, pobere bič in vajete, vdari po konjih ter se moško pripelje na Črnuče v krčmo k Snoju. Vse šmentaj, to so Breskvarjevi konji, kje pa je on ? pravi začudeno krčmur Snoj. Breskvar bo kmalo prišel, odgovori krojač. Bila sva skupaj v Kamniku nu somnju, imel je Se nekaj v Podgorici opraviti , ter me je Rusije, in gotovo jej o svojem času ne bo žal, da si je zbrala tako močno prijateljico. Prepričani smo, da tudi priprosti francoski narod želi zveze z Rusijo, protiruski republikanci so le v liberalnih mestih, ker meščana se najprej primejo liberalne fraze o ruskem barbarstvu, ki jih trosijo judovski časniki po vsej Kvropi , ker Rusija sleparski judovski druhali ravnopravnosti dati neče; prepričani smo, da je Gambettova politiku na Francoskem protinarodna, in du jo zumore zagovarjati le Gambetta, ker ni Francoz, ampak — laški jud! Republikanska stranka pa, če bo za Gam-bettom hodila, si bo le sama svoj grob skopala, ker protinarodna politika nema obstanka, m ogladila bo pot četrtemu Napoleonu , ali pa kakemu drugemu princu, ker francoski narod, akoravno ljudovladi prijazen, vendar ne more pozabiti prejšnje slave, ko je imel še kralje in cesarje, in če ga slaba zunanja politika sedanjih republikancev ob vso veljavo spravi, pridružil se bo v veliki meri monar-lučnim strunkam, ter novega kralju ali cesarja z navdušenjem sprejel. Gambetta pa, ki hoče biti prvi steber republike, zna postati ravno nje morilec, ako jo narodu s protinaravno iu (irotinarodno politiko pristudi. Francozi so globoko ponižani, pa akoravno se kažejo , kakor bi se za nič druzega ue brigali, ko za poljedelstvo, obrtnijo in kupčijo, — naj se le pokaže mož, ki jim bo prinesli novih zmag in nove slave, na svojih ramah ga bodo nosili in vse žrtvovali za njega. Republikanska stranka se uklanja zdaj Bismarku, zdaj Angležem, v zunanji politiki si niti besede črhniti ne upa; to ni po okusu francozkega naroda, akoravno s tako zdržljivo politiko njegovo blagostanje raste; talentiran princ, l iuuije države.. I*»»l»«-ž«-v državni tajnik je postal kardinal Nina, rojen 1. 1812 in za kardinala izvoljen 1. ! m77 , ki bode boje nadaljeval politiko Krannhievo. ■ z, Srlii.i«- se poroča, da so tamošnje zadeve jako neugodne m da namerava Kara-djordjevičova stranka napraviti upor. Srbija, ki hoče ob Drini proti meji Poseuski boje nastaviti 20.000 mož, bode tedaj svoje vojake domu bolj potrebovala , kakor da bi ž njimi zapreke delala vojni avstrijski. — Velika skup-štiua se sinile koncem meseca avgusta, da vsled osvojitve novih dežel dovrši potrebno premembo državne vstave. Izvirni dopisi. 1» lijiililjan«*, D. avgusta, (Rudolfi) v a železu i ca i n L j u bi j a n č anj e.) Slovenec" se poteza za to, da bi se znižana cena pri izrednih ali zabavnih vlakih Gorenjske železnica razširila ua vse postaje med Ljubljano m Radolico. Stojte, gospoda, le po časi in — po vrsti, kakor so hiše v Trsti I Najprej si prizadevajmo doseči, da so bodemo za navadno ceno s temi vlaki voziti mogli, kamor nas veseli. „Slovenčev" poročevalec menda ne ve isto tako kakor jaz dosihmal nisem vedel, da so letošnji „vergnilgung8zugi" Rudollove železnice tako hcncavo prebrisano osnovani, da mora plačati (res znižano) voznino do — Lcboc, kdor misli drdrati le do Vižmarjev ali do Medvod itd. Kaj bolj pripravnega, bolj obzirnega, lagot-nosti občinstva bolj ustregajočega ni z lepa misliti I Skoro bi človek vskliknih to je le pri nas mogoče. Pa bode kdo ugovarjal: „ti zabavni vlaki so privatno podjetju, železničnej direkciji stvar nič mar ni in tudi nikomur drugemu ne gre vtikati se vanjo." Res, privatua stvar je, pa dosti žalostno, da je privatna stvar. Ali ravnatelj stvo Rudolfove železnice nima toliko razuma niti poguma, da Di iz lastnega nagona, na svoj račun priredilo kdaj kak izreden vlak o poletnem časi? Ali je bilo to železnici na kvar, ko so jo prejšnja leta z izrednim vlakom za navadno voznino vsak lehko peljal, kamor mu je bilo drago ? Zato se ni nobeden manj niti več ppljal do Lesec. Saj bi se živa duša za to vprašanje ne vnemala, Ce bi redni vlaki tukaj odhajali in prihajali tako, da bi človek mogel ž njimi kam bliže na eden dan; do znižam; cene že nikomur ni toliko, ker gre tu le za bližnje postaje. Pa prav kakor navlašč se direkcija za vse prošnje in grožnje v tem obziru zmeni toliko kolikor — Turki za ravnopravnost. Od koliko strani se je že drezalo, pa nič ne izdal Vse jadikovanje, vse moledovanje, vse interpelacije so bob v steno! Človeku se vsiljuje sum, da je ltudolfova železnica v tajni zvezi z ljubljanskimi lijakarji in samo zato skrbi, da le-tem preveč v škodo ne hodi. Domišljam si, da je bil tudi naš župan naprošen, naj skuša da bi se ltudolfova železnica spokorila na korist Ljubljančanom, pa nisem slišal, da bi bil kaj poročal o vspeliu svojih ,.korakov". Ali je sploh ktere storil? Ali morda tudi on na tihem protežira ljubljanske konjoderce? kaj pomaga povdarjati, da je dolžnost direkcije vlake tako vrejati, da bode promet več nesel! Kdo se briga za iznos železnice: saj država gnrantuje obresti! Ali bi ne bilo morda shodno , da se tu oglasi železnic vrhovno državno imdzorstvo ter pretresa, ali vozni red, ki se menda pač mora predlagati mu v potrjenje, ustreza potrebam in upravičenim željam občinstva, ali se ozira ua pravo korist društva samega in torej na korist državne blagnjnice? Pa ti visoci gospodje menda ne utegnejo pečati sestacimi--malenkostimi! „S1." je enkrat pripovedoval, kako izvrstno znajo železnice na Poznanskem menda „pod-pirati" ali, če hočete, v svoj prid obračati ljudsko pobožnost. Pri nas genijalnim voditeljem prometnih naprav kaj tacega na misel ne pride ! Koliko ljudi bi se Šmarine dni n pr. posluževalo vlaka Kudolfove železnice ob priličnej uri za božjo pot na Šmarino goro — in glej! če se hočeš ž njim peljati na Vižmarje moraš vzeti karto do Lesec in nazaj ter potem Čakati do desetih zvečer, če hočeš s to karto priti spet v Ljubljano! Sicer Ti nobeden ne brani, da se tudi popoludne ob treh vrneš domu, samo — plačati moraš zato posebej! Če pa češ peš mahati jo iz Št. Vida doli, aa, taj pa ni treba nič plačati lludolfo-vej železnici; nazaj Ti sicer tudi uič ne dado, zato pa smeš iti, kadar koli sc Ti ljubi! Oj, čudovite modrosti! Naj končno še pritaknem, kar se je po Ljubljani govorilo o posebnem vlaku, ki je bil namenjen za preteklo nedeljo. Zlobni jeziki so trdili, da bo nekteri ljudje — podvzetniki se na dobrodejno veselico menda uiso bili spomnili — ta vlak navlasč za to hoteli na ta dan imeti, da bi ljudi nekoliko odtegnili — dobrodejnej veselici veteranov na Kozlerjevem vrtu. Pravijo, da je ta vražji načrt rodila neka stara pravda, ki sojo nekdaj veteranje imeli med seboj. Juz ne vem , koliko je resnice v tej govorici, pa to je gotovo, da naj bi bilo sram vsacega, komur taka namera izroji v možjanih. Če bi bili veteranje veselico pred nekdanjim „ Ceki-novem gradom" napravili le zgol sebi za kratek Čas, nu, naj Ti bode — nagajaj, da bodeš siti Če gre pa za tako blag namen in razžaljeno samoljubje preslepi in zapelje koga, da zapreke delati hoče temu namenu , tedaj tak zasluži sloveči oče Oreuterjev „pfui!" — trikrat „pfui!" Sicer pe je nebo samo stvar razsodilo: zjutraj je bilo deževno in vlak je splaval po vodi, veselice pa vreme ni dosti kazilo. — n. tt. l.jiihljuiiNkr okolice, 11. avg. (Želja glede bojev v Bosni.) Prav resnico je govoril „Slovenčev" članek „nekdaj in zdaj", kjer je bilo povedano, kako se bosenskim tur-činom nazaj poplačuje, kar so nekdaj nad Slovenci pregrešili se. Tačas še uismo mislili, da pride do resuih bojev tam doli. Zdaj pa se poroča, da so so naši fantje 17. polka pri Jajci devet ur bili z mohamedani, ter da so jih premagali in vzeli jim ograde in nasipe. Tako je prav, le po njih! Saj oni niso nikdar nobenega usmiljenja imeli, kedar so na slovensko zemljo,prihruli, in so vse pokončali, požgali in pomorili. Tako se pravica skazuje še le po več stoletjih I Vendar naše veselje nad zmago naših junakov ni čisto, ker je namešano z grenko skrbjo za našo rojake, ker ne vemo prav, koliko jih je padlo. V naši okolici se je te dni raznašala novica, da jih je mnogo (okoli 400) ranjenih in ubitih , kar pa ui prav verjetno. I)a se morejo raznašati tako vzburjajoče novice, temu je menda glavni vzrok to, da bo vradna poročila prepozuo razglašajo in da imajo potem drugi čas, vsakoršne novice si izmišljevati in ljudi strašiti. Nič bi ne škodilo, ampak še koristilo bi, ko bi se novice iz bojišča in imena ranjenih iu ubitih kakor hitro mogoče in natanko poročale, da bi vsaj vedeli, pri čem da smo. Domače novice. V Ljubljani 1 ,'t. avgustu. (Zapuščenih družin v vojake ■poklicanih reservistov) se bode po naznanilu „D. Ztg.' vendar le usmilita država, kakor smo v „Slo vencu" že pred nekimi tedni pojasnovali in priporočali, in dotični vladini ukazi so v Cisli neki že razposlani. V Transli bode Slo to ne koliko težje, ker vstavue določbe ovirajo pre-skrbovanje takih družin iz državnega zaklada. (lieservina batalijona domaČega Kuhnovega polka), ktera bi bila imela priti v Ljubljano in Kamnik, ostaneta v Trstu. (Od domačega lovskega batalijona) bili so v boju pri Čitluku ranjeni ti-le 4 lovci: Janez Burgar, Jakob Podič, Matej Pisec in Jakob Tipol. Itane so bile sicer hude, vendar se ranjenci že počutijo bolje. „N. fr. Press" piše, da pri Čitluku niso bili ranjeni samo štirje, amjiak 8 vojakov; če je to res, bodemo imena drugih štirih tudi skoraj zvedili. (Ogenj) je včerej popoludne nastal na Vrhniki , kamor so šli Ljubljanski gasilci gasit. Koliko da je zgorelo do sklepa lista, še uismo bili zvedeli. (Mostovi čez Savo.) „Obzor" poroča, da bodo že skoraj pričeli delati 3 lesene mostove čez Savo in sicer v Stari Gradiški, Brodu in Šameu. Delo je prevzel nek tukajšuji obrtnik (Tonnies?) in razne dele so že začeli spravljati v imenovane kraje. htevajo, da naj Be praksa koncipijentov podaljša na 10 let ter število odvetnikov določi. — Novomeška kresijska s od-nija obeta 200 gld. plačila tistemu, ki vjame neoženjenega posestnika Antona Ajstera iz Krške vasi na Dolenjskem, ki je nekoga umoril potem pa pobegnil. Razne reči. — Neki slikar portretiral je debelega odvetnika z rokami v žepu. Slikar vpraša svojega prijatelja: Ali ni slika dobre, ali nisem dobro narisal odvetnika? Nisi ne — odgovori prijatelj — ta odvetnik nima svojih rok nikdar v svojih, ampak vedno v ptujih žepih. — Svobodno odvetništvo, za ktero so se nekdaj na vso moč potegovali, je sedaj zopet v nevarnosti po odvetnikih samih, ki za- Preklic. Podpisani prekličem svoj dopis iz Idrije od 1. julija, tiskan v „SI. Narodu" št. 140. 3. julija 1878 popolnoma kot neresničnega in javno pripoznam, da mi je jako žal, da sem tako hudo obdolžil vse skozi pošteno in gostoljubno Znideršičevo hišo. V Idriji, dne 10. avgusta 1878. Alojzij Novak, c. kr. učitelj. Eksekutivne dražbe. 13. avgusta. 2. Malenšok iz Oabrovca, 2. Žugolj iz Pohravico, oba v Metliki. 3. Kročie in IJkmar iz listja, oba v Vipavi. .'(. Pirmiin iz Bo<5-kova v F.ozi. :t. Knafolc iz Itodohovo vasi, v Postojni. 2. Vrtači« iz Prologa v Mokronogu. 14. avgusta: 3. Posega iz ltaziirtega, v Senožečah. 2. Subadolnik iz Kamnika, 1. Svigolj iz Gorioico, oba na Vrhniki. 3. Kožanc in Kočevar iz Cirknico, 3. Lekati iz Hovt, 3. llrsič iz Dolenjega Jezera, ,1. Kovač iz Grahovega, vsi v Logatcu. 3. Rulc v Mokronogu. 3. Vobov iz Kudui-ka v Kamniku. 3. Jaklič iz Kleeeta, .'J. Papež iz Višnje oba v Žužemberku. 3. Slobeb iz Viiunje Gorico, .'t. Anzele iz Podgojzda, 3. Puli iz Starega apna, 3. SopČcva grajšinica, 1. Kmetič iz Ježieo, 1. Sonc. iz Medna, 1. Kumše iz Tomišlja, vsi v Ljubljani. Umrli so: Od 1). do 10. avgusta: Anton Czerny, ključ. 72 1., za spridenjem drobovja. Franc Škcrl, natak. o. S m., za davico. Marija Urbanč.ič, nad«, o. H. m. za sušico. Loterijske številke, 1» avgusta. V Trstu: <»<», 86, 89, 29, 42. V L i ncu: 10, 21», 11, 27, 50 Telritrallrne ilmsrnf cene 12. avgusta. Papirna renta (i,1.35 — Hreliorna r-'iilM 66.66 — Zlata renta 73 HO — lHflOletno državno posojilo 112 26 Haiikinu akcij« S26 — Kruditue akcije 262 30 London 116.10 — Srebro 100'JO. — Ces. kr cekini 6.49.-20-frankov 9.28. IleiinrMtvmo c«me 12. avgusta. Državni fondi. Denar. Hlago 6*/« avstrijska papirna renta . . G3.lt5 63.45 5V, rontn v srebrn............66 71) 66.1(1 4*/, renta v Klatil (davka prosta) . . 73.70 73.80 Srečke (Ioni) 1854. 1..............108,— 108.50 „ „ 1860. 1.. celi.....119— 118.25 „ „ 1860. 1., petinke . . . 123.50 119.75 Premijski listi 1864. 1.,............142.50 143.— Zemljlijine odvoznice. Štajarslui po 5°/,................98.60 99 50 Kranjske, koroške in primorske po 6'/, 90.— 91.— Ogorske po 6%........78 «0 89.50 HrvaŠke in slavonske po 5"/, .... 84.50 85.60 SedmograSke po 6°/, ............76.— 76.76 Delnico (akcije). Nacijonalne banko............820,— 836— Unionske banki..............74.76 75.25 Kreditne akcije.........261.80 262.— Nižoavstr. eskomptne družbe . . . 762.— 7(18.— Angio-avstr. banke......• 118.75 119 25 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 161.50 162— Tržaške „ 100 „ k. d. . 120.— 121.— „ 60 „ „ ., • 62— 63— Badenske „ 40 gld. a. v. . 27.90 28.30 Salmove „ 40 „ „ „ . 38.— 39.— Palfli-jeve „ 40 „ „ „ . 80— 80 25 Clary-jeve „ 40 „ „ „ . 39.76 82,— St. Oenois „ 40 „ „ „ . 33.26 38.60 Windi seli grli ti-ove „ 20 „ ,, „ . 28.50 29— Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 23 — 23.60 •Srebro in elato. Ces. cekini . . . '............5.51 6.63 Napoleonsd'or..................9.28 9.29 Srebrn..........101— 101.10