I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jernane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. Ljubljani 18. julija Obseg: Katera sadna plemena in katere vrste izmed njih naj pomnožujemo vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Sadni razstavi v Ljublj Govor poslanca Kluna. Govor poslanca dr. Poklukarj in na Dunaji. Ura dne Nasledki >> Naši dop Novičar snopsa u Gospodarske stvari. Katera sadna plemena in katere vrste iz med njih naj pomnožujemo. Spisal Rihard Dolenc II. Vipavci in Vremci naj bi pa ne imeli le posa meznih mareličnih drevesec, temveč veče skupne nasade in sicer na vetrni legi v zemlji, katero naj čez in čez kakor vinograd j globoko prekopljejo. Kaj dobre vrste marelične so: Najzgodnejša šio marelica, nekoliko poznejša klosterneuburška in bolj pozna, debela, navadna vipavska marelica ali omrlin. Poslednja je za veliko kupčijo še največ vredna. Vse druge vrste, in naj imajo še tako lepa imena, niso prav nič boljše od navedenih ali pa so še slabše. P: ■ ■ Za Vipavsko in vremsko dolino priporočena je tudi breskev. Breskev je v sadni trgovini tudi zelo cenjena, ako pride zgodaj na prodaj, poznejše vrste pa so > malo ali nič cenjene. Zgodnje vrste breskev so Naj- zgodnejša Lujiza, urhovka, magdalenka in kraljica Sofija. Imenovane vrste so platenice (po dolenjski kalanke), a niso kostenice (po dolenski durancije). Za kostenico ne marajo v veliki sadni kupčiji proti severu na pr. v Gradci, na Dunaji itd., zato nimajo tam cene. Najzgod-njejša Lujiza je popolnoma zrela tako mehka, da je ni prevažati. Urhovka ima pa to slabo lastnost, da je nje plod na solnčni strani uže popolnoma dozorel, kadar je na senčni strani še čisto trd. Na Goriškem, okolo Dornberga in Rihenberga pa imajo razen navedenih vrst še druge, menda s Francoskega vpelj Kaj prav bi bilo > če bi kedaj, kadar so breskve zrele, katera kme razstave bi bil gotovo toliko vreden, kolikor bi njena prireditev stala. Za imenovane kraje priporočena sadna vrsta je nklo, raben je pa beli ali zeleni rinklo * višnjavi ima malo cene. Rinklo niso toliko sveži za užitek T *3 iT- » ko likor vkuhani zato pa ne smeje na trg hoditi popol noma zreli, ampak še prav zeleni. Vzlic temu, da so omenjena sadna plemena za Vipavsko in Vremsko dolino velike važnosti, vendar so zelo zanemarjena. V Vremenski dolini vsega tegas :ora nič ni. To napako Vremski dolini. mor popraviti šolski vrti v Jabolka so za Vipavsko dolino kaj malega pomena, tam je podnebje pregorko in presuho. V kupčiji inujo vrednost zimska jabolka, v Vipavski dolini zore pa uže zgodaj jeseni, tako je na pr. zimska zlata parmena v Vipavi precej zgodnja vrsta. Gospod Fr. Kavčič v Šent Vidn nad Vipavo je naredil poskušnjo z modenskim jabolkom (pomo di Modena), a je našel, da prične ta vrsta roditi šele čez 12 let in da res pozno zori, a da je za kupčijo malovred » drobna jabolka. Pisatelj teh vrstic je v Vipavski dolini poskusil tirolski rožma- tudi ta poskušnja se ni obnesla. Priporočam rinček torej, naj Vipavci ne sade za veliko trgovino ker uspeha ne bodo imeli sponašajo jabolka. jablan > Bolj se v Vremski doli Govor državnega poslanca in odbornika < kmet. družbe kranjske dr. Poklukarja kr. v državnem zboru dne 17. maja 1888. (Dalje.) Na slabejšem je pri nas živinoreja Res je da so tijska družba, bodi si kranjska v Vipavi, ali pa goriška bile pred leti prav izdatne podpore, in da se je vpeljalo kje na Goriškem razstavila breskve. Tako vrste, katere bi lahko za nasaditev priporočali, in uspeh I • • 1 • Di izpoznali mnogo plemenske živine. Priznavam, da se je v oziru nekaj vzboljšalo. Mnoge razstave so dokazale, 230 imamo mnogo dobre plemenske živine. Toda neke na- mnenje. Pri nas bi bilo dobro, ko bi se ribarski odbor pake ovirajo povzdigo živinoreje. Imamo namreč postavo pridružil kmetijski družbi. (Prav res! na desnici.) Ako za povzdigo živinoreje, ki pa je vsled nesrečnega dostavka se to zgodi, potem bodo troški majhni, in zvršitev s pri posvetovanji v deželnem zboru skoraj brezuspešna, pomočjo kmetijskih podružnic jako lahka. Treba en a dotičnem odseku bilo namreč nasvetovano, da mora ali dveh nadzorovalnih oseb, in vse drugo se lahko vsaka občina za gotovo število krav imeti plemenskega zvrši po ceni s pomočjo kmetijske družbe. bika Neki govornik z nasprotne strani pa rekel > ali Enaka velja o rakih. Krški raki, ki so sloveli za je bil poreden ali pa slabo poučen da tem vzbu ajboljše, izgi so edaj Na tisoče denarja je pri dili evoljo po deželi, ko bi namreč silili občin na- šo več dobivali za svetov J dostavek, da je na olj dano posameznim občinam. Nasledek je bil ta, da je bila postava brez hajalo za ra*e v deželo, in ljudje rake nego za poljske pridelke, a sedaj ni po vsej Krki od Save do vasi Krke se pričenjajo slapo no uspeha. Sedaj se pripravlja nova postava, kakur sem benega raka. O tem so strokovnjaki raznih misli slišal iz ust gospoda deželnega predsednika, s katero se Domači raki, ki so še po deželi so pa povsod po bo odpomoglo temu in drugim nedostatkom eksce- viših vodah, ki so ločene od dolnj teka tako jih je lencije pa prosim naj pospeševal postanek te postave, še v račenski in ribniški vodi, po Kočevskem in kar bo gotovo storil tudi deželni zbor. v cerkniškem jezeru obilo okuženi so po trditvi nekaterih Druga velika napaka ? ki ovira našo živinorejo, je strokovnjakov že, in tudi poginejo, če pridejo v drugo ta, da se poizgubi skoraj vsa mlada živina najboljših vrst: ker ni blizu kupca, prodajajo največ mesarjem, vodo. in Dobiti bi morali torej plemenskih rakov njih tako ima dežela kvar. Po mojih mislih pa bi se te dve Tega strokovnega vprašanja jaz ne bom rešil, toda raki točki dali združiti, namreč da kako pomagali občinam, so za naše vode tolike važnosti, da priporočam to važno po ceni dobivale plemenskih bikov, in pa rešili gospodarsko vpraša ekscelenc in prosim i naj bi dobro plemensko živino za rejo. Mislim, da bi se to ne o priliki poljedelsko ministerstvo opozilo na to stvar ali ore tako ne pro- dalo težko zvršiti, ko bi se sklenila postava, da mora pa dovolilo malo podporo; velike pod[ vsaka občina imeti plemenske bike za določeno število simo, ker je stvar premalenkostna. Krav. Ker pa ne moremo siliti občin j da delale (Dalje prihodnjič) ( lolgove in 81 kupovale drage plemenske bike j in ker tudi država ne more kupiti s podporami zadostnega števila bikov: pomagalo se morda s tem, KO se in na ustanovili kaki dve središči, n. pr. v Ljubljani kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu; tu bi morali sprejemati mlado živino od živinorejcev, ki imajo čisto pleme, ter jo prepuščati onim živinorejcem ujo oglašajo, oziroma občinam, Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. 5 se za si jo po postavi morale priskrbeti. Troški ne bodo veliki, in po mojih mislih se sredstva ravnajo po potrebi; sredstvo bi bilo prav preprosto, ko bi se določila srednja cena v deželi. v Občili zbor za 1. 1887. dne 14 junija v Ljubljani. (Dalje.) Tajnik gospod Pire poroča o delovanji društvenem Delovanje je bilo kaj veselo, posebno pa je 1887. Zavod prevzame vsako mlado lepo živino tega plemena število udov naraslo in je sedaj številko 1000 že pre- po 36 ali 40 kr., kakor to delajo nekateri graščaki koračilo. Leto 1887. je dražba imela 21 častnih, 26 do- na Nižeavstrijskem in Ogerskem. Treba bi bilo le podpor pisujočih in 826 dejanskih članov. Tudi 27 podružnic za prevažanje in za krmo te mlade živine od sprejema deluje jako uspešno in veselo po deželi. Govornik se do predaje živinorejcu, oziroma občini. Mislim, da bi to potem spomina umrlih društvenikov, kateri so: Anton bilo na korist živinoreji. Sploh pa bodo izrekli svoje Wester, posestnik in župan v Bledu; Anton Jansekovič, mnenje in najbolje poskrbeli možje, ki imajo v tem izkušnje. za povzdigo živinoreje okrajni zdravnic na Vrhniki; Ivan Kavčič, posestnik na Razdrtem; Martin Slibar, dekan na Vrhniki Ivan Ker sem ravno pri živinoreji, omenil bi še ribar- Perles, pivamar v Ljubljani; dr. Fran Schiffrer, c. kr. stva ter pristavil, da smo v našem deželnem zboru po profesor in c. v Ljubljani; Josip dolgem posvetovanji potrdili ribiško postavo. Držali Maier, graščak v Loži pri Vipavi; Lavoslav Dekleva, smo se največ vladne predloge j naj se podpiralo posestnik v Bujah; Anton Zore, župnik v Mokronogu; ribarstvo povsod onod koder se more brez posebne škode tovarnam pa obrtnim in poljedeljskim podjetjem, veliki ki leže ob vodi. Ta postava bo imela velik uspeh, kadar Jurjevici, in nasvetuje Anton Dejak, veleposestnik v Hrpeljah; Ernest Faber, in Simon Pakiž, posestnik v zborovalci vstanejo v zna- gozdar v Kočevji > da bo politično oblastvo napravilo in uredilo okrožja. Po menje sočutja. (Zgodi se.) Potem nagi kako uspešno postavi, ki je predložena bilo namreč mogoče > da sta c. kr. kmetijsko ministerstvo in deželni zbor pod- se ustanovil upravni aparat, ki bi ne bil v nikakeršni razmeri z delom, pn 1887 namere kmetijske družbe kranjske s sub- bi ga moral opravljati. Pri posve- vencijam, in nasvetuje, da se izreče c. kr. vladi in de ^ovanji o dotičnem paragrafu smo tudi povedali svoje želnemu odboru zahvala (Zbo pritrdi z dobroklici). r Drevesnica na poskusoem družbenem vrtu se takoj vse ukrene potrebno, da se trtna uš, če je mogoče, jako razširila in že sedaj lahko oddaje 10 000 do 12.000 niči, naj se tako) napravi trtnica za ameriške trte, ki sadik na leto, ima jih pa že sedaj do 40.000 Drugo naj se brezplačno dele, okraju Vipavskemu pa pripo leto bode namenu svojemu popolnoma zadostovala že prihodnji občni zbor bode imel priliko sklepati, 5 in more še s kakšno drugo podporo. TajniK gospod Pire kako gorko podpira stavljeni predlog, obžalujoč, da je došla je razdeliti sadike. Končno pove še poročevalec, da se tako žalostna vest. Tu bode treba energično postopati okrog družbenega vrta napravila popolnoma nova precej ob začetku, ko mrčes še ni toliko raširjen, in ograja, da zlobneži ne morejo kvariti nasadov. (Poročilo vzame zbor odobrujoč na znanje.) opustošene vinograde bode morda uničiti, ako spoznajo to za dobro strokovnjaki. Po vipavski dolini so drugačne Centralni odbornik gospod Robič poroča o računu razmere, nego po Dolenjskem. Razumni vinogradniki se za 1887 in proračunu za 1889 Računski sklep ne bodo branili, kajti nekaj odškodnine bodo vendar le kaže dohodkov 7213 gld. 5 kr. in ravno toliko stroškov, dobili. Torej naj kmetijska družba prosi deželne vlade v blagajnici pa je ostalo 385 gld. 6 kr. Proračun za naj se začno precej vinogradi natančno preiskovati » da 1889 kaže dohodkov 5343 gld., stroškov pa 4843 gld. se, ako je še mogoče, vsaj za nekaj časa prehitro raz Ako primerjamo dohodke s stroški, razvadimo, da bodo širjevanje trtne uši prepreči. lahko alegli proračunj dohodki za vse stroške, in da Podružnica logaška predlaga: »Kmetijska družba ostane še kakih 500 gld Imetj družbeno iznaša konec naj se poteguje na odločilnem mestu za to, da 83 bode 1887 leta 33.790 gld. 26 kr. (Vsi računi se odobre.) Potem se zvrši volitev tajnika in enega odbornika . Ka8telica, po pravilih izstopivšega. okrajna logaška gozdna drevesnica z večo vsoto podpirala, namesto gospoda Za tajnika se izvoli soglasno gospod Gustav Pire odbornika pa gospod Josip Šiška, škofov kaplan in sicer za s 44 gla od 73 oddanih. Ostale gla je dobil _ gospod posestnik Peruci di? bodo logaški kraji le iz te dobivali v pravem času sadik". Predlog, ki ga prav dobro utemeljuje zastopnik logaške podružnice gospod učitelj Ribnikar, se vzprejme. Metliška podružnica nasvetuje: „Ker se po metliškem okraji trtna uš tako neizmerno naglo širi, naj Potem poroča cesarski svetnik gospod Murnik v glavni odbor P^J ko mogoče izposluje prepotrebno imenu centralnega odbora o prenaredbi društvenih ameriško trtnico za metliški okraj." Predlog podpira zastopnik podružnice metliške, c. kr. notar Staj er. Go- pravil. Občni zbor je že pred dvema letoma naročil centralnemu odboru prenaredbo pravil, a šele sedaj po vornik navaja goropadne številke, kako se trtna uš širi jako natančni in obširni obravnavi prinesel je glavni po občinah belokranjskik. Vsa Belokranjska je navezana odbor nov načrt pravil pred občni zbor. Razvidel je na trto, in ako ne bode več vina, bode beda neiz glavni odbor, da so pravila, katerih zadnja prenaredba merna, pričelo se bode uvažanje tujih se je vršila pred 20 leti, nerabna za sedanji čas, vin » večinoma in je fabrikatov", in naš vinogradnik bode vničen. Govornik zatorej prememba jako potrebna splošni razpravi navaja 9 kako uspešno deluje po Belokranjskem metliška oglasi se edin gospod Dežman ter govori proti prena redbi pravil in proti temu, da bi mesto tajnikovo bilo podružnica, in to naj bode glavnemu odboru za merilo kako vneti so Belokranjci za kmetijski napredek. Pra 9 1UUU1 ^lOT Ji IU J/1UU tvuiuj U" v. "»VUIV/ . « """ --------— " stalno, kakor mu tudi ni prav, da sme sedaj vsak pošten vično je, da se takemu ljudstvu kmalu pomaga ob tako človek biti kmetijske družbe član. Končno je predlagal, veliki nesreči. Predlog se vzprejme z živahnim naj se prenaredba odo pravil dene raz dnevni red, in naj bravanjem. se pravila vrnejo glavnemu odboru v novo posvetovanje Pri splosni razpravi se nihče ne o»lasi več za besedo poročalec cesarski svetni« Murnik zavrne s kratkimi 9 Sadni razstavi v Ljubljani in na Dunaji. a točnimi besedami Dežmana. Predlog Dežman potem skoro soglasno odkloni, in vzprejmo se v podrob razpravi z slovenskim i se Sadjarstvo je postalo toli važna panoga kmetijstva, nič zamujati, kar bi jo utegnilo nekaterimi izpremembami nova prav n nemškim tekstom. 8 da se ne sme pospeševati. prav pospešnim sredstvom štejemo stave sadno raz Na vrsto pridejo potem nasveti raznih podružnic Prvi se oglasi gospod dekan Erjavec v imenu podružnice in naznanja, da se je trtna uš uže v treh katastralnih občinah vipavske doline. Slabe letine Letošnjo jesen bodemo imeli veliko državno stavo na Dunaji in deželno sadno razstavo v Ljubljani, pavske Niti poklicani krogi niti posamezni sadjarji ne smejo naselila teh prilik zamuditi, ampak naj se okoristijo razstav. Državna sadna razstava na Dunaji bode imela nalogo so bile doslej že 12 let 9 in malo da ni prišel vipavski pokazati, kakšno je sadjarstvo po Avstriji koliko kmet na beraško palico Doslej ni obupal j živel je varčno delal neprestano in vse svoje upanje stavil v svoje vinograde. A sedaj gre žalosten glas po vipavski dolini, trtna uš ne zatre, mora polovica prebivalcev zapustiti dolino in preseliti moči vipavcu živeti najbolj pogumni kmetovalci obupavajo, in, ako napredovalo, in kaj vzmoremo glede sadne kupčije nasproti inozemstvu. Glavni namen bode torej razstavi, da pokaže kupcem naše sadne pridelke ter da jih vabi sadno Kupčijo. To je gotovo toli važno, nam na da Slovenci ne smemo kajti brez vinskega pridelka ni kupcev Govornik prosi, naj centralni odbor posebnih načelih zamuditi te prilike, da si pridobodemo sadnih Državna sadna razstava bode pa prirejena po vsled katerih ni tako lahko udeležiti * 232 se je posameznikom, zato je prevzela vso reč kmetijska družba sama. Na tej razstavi, ki bode naša . od izmed bolj lahkovernih in lahkoživih ter takole nekako 29. septembra do oktobra t. > bode poliznjenih žensk. pa najbolj kmaiu Plahtačevega ^sladkega u bila se je važno zimsko sadje, in sicer jabolka in hruške. Po pro gramu se pa smejo razstaviti le zbirke, ki obsezaj< popolno privadila, a pozneje pa tudi istotako špiritovca u njo vred privadil se je polagoma tudi oajveč po 15 vrst jabolk ali hrušek dobro uspevajo na kakem posebnem kraji, v posebnih razmerah v po te strupene pijače njeni mož popolno. Slednji dan pošiljala sta po »kratkega" sebni čijsko emlji in ki so dobre ali za gospodarsko ali kup porabo. Zbirka mora biti vsa dobra za visoko- sta hoditi Plahtaču, ter sta ga dokler je bilo kaj okroglega pri hiši, bolj na skrivnem doma za gotove novce cukala. Ko je pa penez pošel, pričela Nikakor ni treba, da je dotičnik sam posestnik. debelno ali pa za pritlično drevje. Pri vsaki zbirki se more razstaviti tudi manj nego 15 vrst. Kmetijska družba torej nujno pozivlje vse sadjarje in tiste ki se zanimajo za sadjarstvo, da se prijavijo, če morejo tako zbirko prirediti. Te zbirke se nekako tako le sestavljajo: Na pr. Nekdo živi v vetrnem kraji vlažne, ilovnate zemlje ter pozna sadje tega kraja ali pa so mu vsaj znani dobri sadjarji. Ta poišče in zbere 15 ali tudi manj jabolčnih ali hru-ševih vrst, katere so znane uže mnogo let, da dobro Plahtaču na „kredo" šnopsat. Plahtačevi kredit bil je vedno veči po eni, a Podlipnjekovi dolg pa tudi po drugi strani. Kmalu zapelo je na bobnu za „šnops" 1 polovico Podlipnjekovega premoženja. Pa šnops je uže vrag; ukuženi šnopsar misli da mu je brez njega poginiti. Mesto da bi se bila tej pe- klenski pijači od sedaj naprej popolno odpovedala i jala sta se jej še vedno bolj in v večji meri vda-Šlo uspevajo na visokodebelnem drevji v vlažni zemlji in v vetrni legi. Kdo drug more narediti tako zbirko za druge razmere ali pa za pritlično drevje. Kdor ne pozna pomoloških imen, naznani naj domača imena. Izmišljene sme, poštenost in resnica sta prva jima je uže za drugo polovico premoženja, posestva namreč. Tožiti pričela sta to Plahtaču in se mu militi, tega trenotka je pa ta hudoba v človeški podobi uže komaj pričakoval. Prec jih je zvito, milovaje ja, lažil Rekel je » da ni še vse zgubljeno ? hoče on pogojno pomagati ? samo nekaj ( poto- ter da jima mu moreta vati se pogoja. nihče Kdor hoče torej na korist naši lepi domovini prevzeti ta posel, naj se nemudoma zglasi pri kmetijski družbi v Ljubljani ustno ali pismeno. Pove naj, za kake razmere bode naredil zbirko in iz koliko vrst. Stroške bode plačala družba. obljubiti, pa jima ostane še druga polovica premoženja, a pri njem moreta pa „šnopca", kolikor ga bodeta mogla popiti več nego na pol zastonj prejemati » po vrhu tega pa tudi vsega trebovala, pri njem dobivati. Ono pa, Plahtač pri teh v mislih imel, bila lepa, krepka drugega, karkoli bodeta po kar hudobni Pod- 0glasiti se je do 1. avgusta t. L Ime vsakega raz- stavnika bode pri razstavi na njegovi zbirki označeno, ter bode deležen odlikovanja. Torej na delo! Nihče naj se ne zanaša na drugega, in dežela bode gotovo častno zastopana. Posebno prosimo gg. duhovnike in učitelje j naj se ganejo in delajo. Deželna sadna razstava v Ljublj pa bode imela 9 m 4 najbolj poučiti o raznih sadnih vrstah, kako se pri nas plahtač sam izponašajo katere bodemo v prihodnje priporočali Te razstave se bode udeležiti vsakemu zavednemu sadjarju kranjskemu. Kmetijska družba bode pa ob enem skrbela, da bode videti na razstavi stroje in priprave, potrebne za umno in napredno sadjarstvo. Tudi šolskim vrtom bo dana prilika pokazati uspehe svoje. lipnjekova Mina. Razodel je grdi Plahtač, ko sta bila Podlipnjeka uže dobro po šnopsu omamljena, jima svojo ostudno misel in zahtevo kar naravnost. Opojena in po šnopsu uže vsa prevzeta Podlipnjekova se temu kar nič vstavljala neata ; še oko se jima je nekako radostno zablesketalo, ker jima v prihodnje več skrb za šnops priglavice delala ne bode. Segli so si v roke, in vražja pogodba bila je sklenjena. Drugo vse preskrbel je zviti , da je preje krepko in lepo Mino v svoje zanjke in mreže ujel. Njena brezdušna oče in mati \ . ti C. kr. kmetijska družba kranjska. vsaki priliki polna usta sladkih, medenih besedi 9 Podučne stvari. Nasledki V „s n o p s a u pa o vseh teh nakanah nikoli nič v misel vzela nista; držali in ohranili bili so to peklensko kupčijo s Plah-tačem vsi trije tajno. Dolgo časa se je lepa Mina nekako varovala in izogibala Plahtaču; a ker je imel za-njo vedno in pri i po drugi strani pa kako prijetno sladčico, kak lep svilnat robec, zlati prstan, leskeči se tolar itd., jo je s tem slednjič popolno v svoje mreže vjel in za svoje namene pridobil. Iz početka ostalo je vse drugemu zaleškemu prebivalstvu neka tajna zastavica; a nazadnje prišlo je v posledici grešnih dejanj vse na dan; bilo je očitno! vse (Dalje.) (Dalje naslednjič.) Oče in mati sta svojo lastno hčerko »zašnopsala* 14. • \ 1 "-i 1 . * * • te- . -# Podlipnjikova hiša bila je v Zalesji pred Plahta-čevo dobo ena izmed najpremožnejših v vsakem obziru Kakor pa uže vemo, bila je Podlipnjekova mati ena 233 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Plavci so bili vsi zabuhli jih. da je bilo strah pogledat Čudno je tudi to, da je voda mrtvega morja neiz- Nabral Fr. Jaroslav. Vzel 82. Mrtvo morje (Dalje.) rekljivo grenka in gadnozoprnega okusa v usta malo kapljic, ali sem jo koj izbrusil. Pomočil sem je sem roko v prozorno vodo > in potegnivši jo ven sem opazil na njej tanko solno mrenico j ki mi je napravilo lahno srbečico na koži. Tudi Lynch zatrjuje, da je voda Po mrtvem morju se je vozil tudi lajtenant Molineux mrtvega morja res taka, vzlasti v očeh napravlja ne- 7n pretrpljivo skelino. z dvema spremnikoma. Močen veter je rinil brod brzo naprej. Ali ko so se sukali blizu južnega poluotoka, utihnil je veter, in nastala je grozna tišina in sopa- ostri žvepleni smrad Nekdaj so bili te misli, da vstaja i nca > da kar niso mogli z mesta. Ker se je bil iz morja zoperni je napravljal hudo glavobolj< » brod tudi ameriškej ekspediciji. Najnovejša raziskovanja so tudi poškodoval, drla je voda vanj. To je primoralo do o in podprla z dokazi, da ta na nekih mestih plavce da so nemudoma pometali prtljago v vodo tako nadležni smrad puhti z žveplenih vrelcev, ki izvi Kedar je potegnil drug veter, tedaj so vendar z največjim rajo na obali pa tudi z gnjijočih pogrezin naporom dospeli na kop Vsled smrtnega strahu in živinskega truda je zbolel drzni plaveč Molineux tudi umrl. in UCi U.I Nekateri poskusi so tedaj spodleteli, nekateri se in od blizu zamolklomodro Boja morske vode je različna, kakor nanese letni čas, pa svetloba in solnce. Nam se je videlo morje od deleč svinčene boje, na drugem mestu bledomodrikasto 1848. na niso povoljno završili. Zato je poslala severoameriških Zaveznih držav ekspedicijo morje. Načeloval jej je lajtenant Lynch. Dobro deni ameriški plavci so sedli na dva broda, eden je devetih dneh so se vlada zeleno. Čudna pa tudi spreminjajoče se na tudi izredna gostota in nosilna moč te mrtvo slane vode. To so vedeli uže starodavniki previ (Dalje prihodnjič.) bil od bakra, eden od železa. pripeljali po Jordanu na mrtvo morje. Tri tedne so je preiskovali. Uspeh zelo trudapolnega dela je Lynch v zanimivej knjigi. popisal Pa tudi to v obče povoljno Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) podjetje je dalo svojo žrtvo. Oboleli so skoro vsi plavci a lajtenant Dale je umrl na vročnici v Bajrutu. Okolni Beduinci, ki dobro znajo, kakošno je mrtvo morje, dejali Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, so potem Lynchu, da je ob pamet, ker je prišel tako da Je občina Stari Trg prosila za napravo brzojavne daleč zgolj zato, da se je tri tedne vozil po njem Mrtvo morje je do 20 ur dolgo, 4 do 5 ur pa široko postaje. Odsek poudarja, da se je zbornica že 1. 1877. izrekla za brzojavno postajo v Starem Trgu, katera bi Stisnjeno je mej dvoje visokih pogorij, ki se vlečete z bila imela ustrezati potrebam Loža in Starega Trga. zahoda na vzhod. Poluotok Messraah, ki se drži vzhodne Zbornica je tudi priporočala 1. 1885. z ozirom na trgo-obale, razdeljuje je na dve neenaki polovici, ki ste tudi vinske, obrtne in prometne odnošaje, da se ustanovi različne globine. Severna polovica je veča, in globoka do 1300 črevljev, južna polovica je manjša, in plitva ima sem in tje samo po 13 črevljev globine. Na južnem koncu je voda tako plitva, da ni moči z brodom kraju. Kdor hoče na suho priti, broditi mora po vročem j m f brzojavna postaja v mestu Ložu, pripoznavši nje potrebo. Sklicevala se je posebno na vas „Stari Trg", katera je 0*9 kilometrov oddaljena od Loža, a ne, kakor se trdi, dva kilometra. Ložu je c. kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in občinski urad glenu skoro pol ure daleč. Ni pa res, da tiče počepajo, če lete preko mrtvega morja, in še marsikaj drugega iie, s čemur je obajila fantazija to tajinstveno morje. ložki; v Starem Trgu je župniški urad in šola, in res Čudno je > da mrtvo morje tako izredno stoji. Da si je od sredozemskega morja v ravnej nizko črti je, da spada Lož v župnijo in šolo v Starem Trgu, kar i */ pa ni posebne važnosti, ker je Lož, kakor zgoraj rečeno* 0*9 kilometrov oddaljen od Starega Trga. Občina Stari Trg šteje 4349 duš, od katerih je 154 trgovcev in komaj 20 ur do njega, vendar stoji za 1200 do 1400 obrtnikov. Ti pa ? in vsi drugi trgovci bliže Starega črevljev pod gladino sredozemnega morja. Ob vročem Trga iz hrvaških občin, takisto zasobniki, posluževali času provzročuje ta izredno nizki vsed grozno vročino bi 8e brez sumnje brzojavne postaje v Starem Trgu, ker in soparico, in ker puha tudi žareči veter arabski, toraj je Stari Trg bliže za 0*9 kilometrov, nego li brzojavna skoro ni prestajati. Radi tega je prišel Lynch na spomlad, postaja v Ložu. Postaje v Ložu posluževalo bi se torej samo 43 trgovcev in obrtnikov ložkih, c. kr. okrajno ali vendar so trpeli plavci njegovi za vročino izredno mnogo. Kovina se je tako razbelila, da se je niso smeli dotekniti. Kalena*) očala so morali zameniti z roženimi. sodisče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in zasob niki ložki. Ali je promet tolik, da mogl biti postaji leti v Ložu in Starem Trgu, ni odseku znano. Ako pa bi *) Kalena očala — Stahlbrillen. Tako sem slišal pred več radi premajhnih dohodkov morali jedno ali drugo postajo opustiti, izreka odsek že sedaj, da bode on vse v Ljubljanskej okolici. Ne vem, ali je prav, ali ni ? » 234 kakor priporočal, da se pridrži brzojavna postaj v Ložu. Kaj naj konečno rečem o šolskih razmerah na Ugovori na Zategadelj predlaga odsek: »Zbornica naj se izjavi Koroškem (Klici na levici: Prav nič! kr. poštnem in brzojavnem desnici), kjer visoka naučna uprava še nadalje dopušča v zmislu tega poročila pri c. ravnateljstvu v Trstu". Gospod zbornični svetnik Hren izreče se z ozirom na bližnjo brzojavno postajo v Ložu proti temu, da se napravi brzojavna postaja v Starem Trgu. Pri glasovanju sprejme se odsekov predlog z večino glasov. (Dalje prihodnjič.) Politične st\nv\. Govor poslanca Kluna v državnem zboru dne 1. maja 1888. (Dalje.) Če so torej v Trstu te razmere mogoče s privoljenjem vlade, in se ne pritoži ona (leva) stran visoke zbornice, ki se tako rada imenuje čuvajka državnih koristi, in če s tem ne škoduje državnim koristim po- tem ne vem 5 zakaj šolska avtonomijo sploh tudi drugje bila nevarna, kakor so pisala glasila liberalne stranke o Heroldovem predlogu. Sicer pa moram opomniti, da si ne želimo take deželne avtonomije kakor je v Trstu, marveč hočemo najvišje šolsko nadzorstvo, ki naj skrbi, da imajo vsi narodi po vseh deželah po državnih temeljenih postavah zagotovljene pravice in da večine ne bodo zatirale manjšin. (Tako je! na desnic.) Ako pa visoka naučna uprava more ali hoče to storiti potem nam ni treba sre lišča za šole. Obrnimo svoje oči iz Trsta v Gorico. Nedavno je svet iznenadila novica, da je tamošnji deželni šolski svet sklenil, vpeljati nemščino v vseh, tudi enorazrednih ljudskih šolah. (Čujte na desnici.) Kakor sem že omenil mi znamo ceniti važnost nemščine in toliko hočemo dati prostoi kolikor ne škoduje elementarnemu pouku. Vprašam pa, kateri namen pa more inoeti nemščina kot obligaten predmet v ljudskih šolah na Goriškem, kjer je po zadnji štetvi 53 odstotkov Slovencev 36 odstotkov Italijanov in le 1 odstotek Nemcev ? (Čujte na desnici.) In kako mora trpeti naučna visoka uprava, da more le trenotek veljati sklep, ki nasprotuje jasnim _ i besedam dvžavnih postav in državne šolske postave in vsem pravilom zdrave pedagogike ? Goriški deželni zbor je tudi soglasno sklenil ugovor proti temu sklepu de- * 1 "j * i^i^h^^h že nega šolskega sveta, in gospod naučni ministe rekel v budgetnem odseku, da Je bo rešil ta ugovor po obstoječih postavah. Pričakujemo, da se bo to zgodilo brez pridržka in stranskih vratic. Opomniti pa moram da Nj. ekscelencija ne sme tega smatrati kot koncesijo Slovencem, ker je njegova dolžnost, da razveljavi ne-postavne sklepe šolskega oblastva, in ker smo potem zopet tam, kjer smo bili pred tem sklepom. (Tako je! na desnici.) zatiranje, ki sem je opisal lansko leto. Ko je v zadnjem zasedanji koroški deželni zbor obravnaval o zgradbi prisilne delavnice za koroške prisiljence, ki so sedaj v Ljubljani, priporočal je koroški deželni predsednik prisilno delavnrco z opomnjo (Čujte na desnici), da se prisiljenci v ljubljanski pri-siln^ci zato ne bodo poboljšali, ker ni za to sposobno slovansko narečje v tej prisilnici (Veselost na desnici); na to js opomnil poslanec pl. Hillinger, da nikdo drugi ni kriv poslovenjenju tega zavda nego gopodujoči sistem ki uvaja take razmere. Grof Taaffe naj le reče deželnemu predsedniku baronu Winklerju, naj koroški prisiljenci imajo nemški krščanski nauk, kakor zahteva enakopravnost, in gotovo ga bodo imeli v nemškem in ne v nerazumljivem in nepriljubljenem slovenskem jeziku. Tako telegram v graški Tagespost z dne 18. ja- nuarja t. 1. Kakor je vodstvo ljubljanske prisilnice delal-nice obširno razložilo v kranjskem deželnem zboru, so te trditve popolnoma neresnične, zato jih je kranjski deželni zbor tudi zavnil po zasluženji. roškega Toda načelo, deželnega na katero se naslanjajo besede ko predsednika in opazka poslanca Hillingerja, je popolnoma resnično. Prisiljenci se ne morejo poučiti in poboljšati, ako se celo v krščanskem je- ziku poučujej v velja za prisilj mljivem jeziku. Pa to načelo ne marveč sploh tudi za otroke, ki se tudi ne morejo poučevati in vzgajati v nerazumljivem ti jeziku, in če se jim še krščanski nauk razlaga v tujem > ne jeziku. Toda ne gospod koroški deželni predsednik šolska oblastva in tudi ne visoka naučua uprava, nočejo priznati tega nsčela za slovenske otroke. Koroški deželni predsednik je rekel v koroškem 1883., da bo skrbel, da se bodo slo- moliti, deželnem zboru venski otroci učili v svojem materinem jeziku brati in pisati. Te lepe besede je koroško slovensko prebivalstvo z veseljem pozdravilo. Ali ostalo je pri ne besedah, dejanj ni bilo. Slovenski otroci na Koroškem ajo brati v svojem jeziku, še manj pa pisati, ker so čitelji, ki ne znajo jezika šol- Skandal!) Če pa na teh šolah nastavljer skih otrok. (Poslanec so učitelji, ki morda čutijo ljubezen in željo za slovenski grof Lažansky: pouk, gvspoda moja potem že skrbi koroška deželna šolska oblast, da ti učitelji niso nevarni, in premesti jih v nemške kraje, kjer imajo čas premišljevati, kako ve- pregreha je ljubezen do naroda. (Poslanec grof To je obsolutno gospoparstvo. Poslanec lik. Lažansky: dr. Steinwender: Toda res ni! Ako se mi kaj tacega očita, morem reči, da vsako stvar dokažem z akti. Koroški otroci pa tudi moliti ne znajo slovenski, (čujte na desnici.) (Dalje prihodnjič.) 235 Naši dopisi. Iz Ljubljane. cesar so z najvišjim sklepom Cesarjev jubilej. Presvitli Prvi razred je obiskavalo 39 IV. 15, učencev. 30 III. 21 15 VI 12 VII 14 VIII. 24 Podučevalo je učence 14 učiteljev v obligatnih z dne t. m., kakor roča uradna « L. Ztg U J z dopadajenjem na znanje po vzeli predmetih, 4 pa v neobligatnih Letno poročilo c. kr. državne gimnazije Goriš k dotične sklepe kranjskega deželnega zbora, s katerimi Goriško gimnazijo obiskavalo so bila sklenj vošila sreče in pa izraz udanosti 380 učencev do konca šolskega leta kakor tudi volitev svote 20.000 gld. v podporo 159 one- Nemcev 52 mea temi bilo je Lahov 165, Slovencev Čeha eden Francoz in eden Grk moglih in revnih, so dovolili j da se smejo te ust imenovati po imenu cesarjevim ter so gospodu mini Po veroizpoznanji bilo je katolikov 360, protestantov žiaov 12, pravoslaven 1. Po napredku izvršilo šole z sterskemu predsedniku naročili deželnemu to izjavo udanosti hvalež zastopu za odliko 38 učencev s prvim redom 234 učencev priznanje z dostavkom da navijanje izpitov dovolilo se je 44 učencem 5 po drugi red naj odpošiljatev posebne deželno-zborske deputacij cesarski dvor s tega povoda odpade. na v ----------u UlUgl 1 CU dobilo je 50, tretji red pa 12 učencev, dvema učencema dovolilo se Ljubljanski mestni zastop. Minuli ponedeljek podučevalo je pole izpit delati kasneje. Na tej vodj dne 16. t. m. je vnovič izvoljen mestni župan gospod in eden pomožni učitelj 12 profesorjev ! O gimnaziji iuplentov Peter Grasseli i po gospodu deželnemu predsedniku ba- Naznanite svoje zaloge sladkorja. Razglasilo ronu TVinkler-ju v slovesni seji zaprisegel. Gospod deželni predsednik je v svojem nagovoru naglašal vspešno in domoljubno delovanje sedajnega mestnega zastopa in finančnega vodstva za kranjsko z dne opominja, da mora vsakdo, ki ima julij t več kot 100 kil aan avgusta t. 1 to se s priznanjem spomi pred vsem hvalevrednega obetal je iz novega, naznaniti dotični c. kr. finančni alog ni plačati, kedor delovanja županovega. Gosp. župan popolnem nepristransko postopanje vsakemu nasproti, naj bode katerekoli stranke. Minuli petek večer pa se je sprejel v mestnem straži. Davka od sladkorskih i pa bi svojih takih sladkorskih zalog ne naznanil do 11 gld avgusta, moral bode od vsakih . kazni. vsaj 100 kil plačati Razglasilo c kr deželnega predsednika zastopu predlog o napravi vodovoda za ljubljansko na izvr- mesto in to po predlogu inženirja Oscar Smrekar-ja se voda vpelje z ljubljanskega Polj da z proračunjenimi zvrši Kranjskem z dne 8. julija 1888 št. 1794 obse* šitev potrjenih deželno-zborskih sklepov o pokritji ne- dostatka pri deželnem zakladu v letu 1888 stroški 485.486 gld. in z dostavkom da se delo kar pred moč. v Počitnice. Enako stili mesta radostno in veselo so zapu Župnik Josip Jerič. svojega dolgega delovanja učitelj m učenci, ko pride oni zaželj dan ko se izreka v se danjih prozajičnih časih brez vsake slovesne oblike sklep šolskega leta. Ljubljanskim učencem in učiteljem bil je ta srečni dan 14. t. m., v Go že 11., v Trstu pa celi teden pred ršil se je sklep Šentvidu Minuli ponedeljek pokopali so na ljubljanskem kopališči vpokojenega župnika gospoda Josipa Jerič ki je šel zdravja iskat v bolnišnico vsmiljenih bratov PO a, v na Koroškem. Pokojni, ki je minuli teden prične počitek za učence, za učitelje, počitek za stariše Sedaj se toraj umrl za hudem krvovenjem pljuč, bil je v duhovniških ki celo vojih otrok leto s skrbnimi očmi spremljajo napredovanje dežele prišedši in pa narodnih ljubljanskih krogih zelo znana oseba se ve da le oni stariši, katerim poprijel se je z velke ljubezni in skrbnosti niso povračali z lenobo in malo pridnostjo koncem šolskega leta pa z dvojkami. — Taki otroci »čebelarskega društva požrtovalnostjo kasneje tudi vredništvo »Slovenca potem prevzel je upravništvo in Bil je pokoj mnogo otroci zanikarneži so milovanja vredni let člen glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe in se > njihovi stariši. Veselj še večjega pa je, akoravno vedno bolehen ki so z dobrim in pravi počitek pa vživajo otroci leževal z veliko marljivostjo vde seli predkom in lepim in ponos svojih učiteljev in radost vedenjem bili ve- vprašanjih je pokoj sega tega težavnega delovanja. V političnih starišev vojih skrbnih narodno-konservativni stranki edno zvesto stal iu deloval pri r Šolska letna poročila lahka Naj mu bode mlj Letno poročiio c. kr. višje gimnazije Novomešk f Leopold Biirg Dne 14. t m umrl za minulo šolsko leto kaže ljubljanskih krogih dobro znan in je v ? da je to šolo koncem šol- ščan mnogo zaslužen me skega leta obiskavalo 170 učencev glede narodnosti 161 Slovencev, vsi učenci bili so katoliki. Glede med temi Nemcev. trgovec bilo Blirger, zet, v tr Je koj o pa Čeh, predka kaže se 22 učencev z odliko, 107 s prvim razredom, 19 dovolilo se trgovca C. Holzer-ja. Pokoj bil naslednik po- v prejšnjih i inest- oklenil. o je izpit ponavljati 20 enemu učencu prejelo je dvojk pa trojko pa se je dovolilo, kasneje delati izpit Akoi dobah dalj časa tudi delaven člen ljubljanske nega odbora. Stranka, katere se je kot nemec spravila ga je tudi do podpredsedstva ljubljanske nilnice in do marsikaterega druzega častnega mesta se pokoj ni dosledno držal nasprotne nam 336 stranke, vendar ni osebno stopal v bojišče, temveč je svet o knjigi, katere se sramujejo nepristranski zdrav spadal oni zmernejši stranki nasprotnikov, s katere •VI • niski razumniki brez izjeme. Dr. Makenzi sam še ni bi ne bilo nemogoče pametno pogoditi se, ako bi je ne odgovoril, pač pa je zanj odgovoril nemški strokovnjak hujskala ona trojica, katera bi brez boja v nič propadla, profesor Virhov rekoč, da je Makenzi vse storil, kar je bilo v tem slučaju zdravniku sploh mogoče storiti. Cesar je pred odhodom svojem na Rusko izvršil Ugo- se hotelo zoper francoske poses- Novičar iz domačih Dunaja. in tujih dežel. pomenljive premembe v vojniškem poveljništvu. varja se trditvi, da Ako bi si na Dunaji živeči Cehi ne bili naročili v farni cerkvi X. dunajskega okraja se ne bil srbski kralj Milan tnike v Alzasiji postopati še strogeje, zato ker zoper naredbe mirovne pogodbe. to bilo češke pridige in ako naveličal svoje soproge Natalije, prišlo bi bilo dunajsko Francoska. Zadnje dni minulega tedna zbral časništvo ta teden popolnem na suho. Tako pa v raz- noterih oblikah preizvekavajo te vsaj deloma domače dogodbe poleg nekaterih unanjih novic. Ker sedaj v pasjih dnevih počivajo vsi zbori, cesarski dvor tudi biva • "* M • v različnih krajih zunaj mesta. Tako je nastal prihod kraljice Natalije na Dunaj minulo soboto večer že velika politična dogodba. Radovedneži zberali so se deloma pri zahodnem kolodvoru, deloma krog »Hotel Imperial-a", si je poslanec Boulanger v nov naskok na sedanjo vlado in zbornično večino. Zopet je čital precej nevkretno dalje, osoljen govor, v katerem je predlagal, naj se vlada naprosi da pri predsedniku republike zahteva razpust zbornice. Med govorom je bilo mnogo vriša in ko mu je po končanem govoru ministerski predsednik Floquet takoj rezno odgovoril, oglasi se zopet Boulager k besedi ter pravi, da je minister odgovarjal samo z osebnimi pa policija je še bolj radovedna in zavidna in je kraljico skrivaj spravila v njeno stanišče. Ravno tako pa je tudi skrbela, da kraljevič srbski^ 12 letni dečko na svojim potovanji skoz Dunaj v napadi voril nanj » o političnem vprašanji pa mu ni odgo- ničesar ter je sklenil s tem, da je trdil, da je Floquet že v prvem govoru večkrat očital da je lagal u 11 Predsednik zbornice predlagal je \ Preden Išel cesarju v Beligrad ni preveč razburil Dunajčanov. Grof Kalnoky, ki se je te dni podal , namerava to poletje enkrat obiskati kneza Bismarka da se dogovorita o pomenlivejših političnih vprašanjih bližne prihodnosti. »nesramno potem, da zbornica Boulanger-ju izreče „ukor se je o tem sklepalo izroči Boulanger pisanje, že pred pripravlj v katerem izreka, da odloži svoj ništvo, ker zbornica ni e posla- pritrdila njegovemu predlogu Poročevalec finančnega ministerstva o davku na špirit kcijski načelnik vit. Baumgarten prejel je za zasluge njegove pri ugodni rešitvi tega vprašanja pov zdigo v baronovski stan. s to izjavo zapusti Boulanger z nekaterimi pristaši zbornico. Potem izreče zbornica zoper njega ukor. Malo kasneje pa Floquet pošlje Boulanger-ju dve priči, ki ste ga po njegovem naročilu zvali na dvoboj. Drugi dan vršil se je dvoboj in se je končal s tem, da je Boulanger prejel težko rano na desno stran vratu, ne pa da delaj bila ranjena velika vratna žila. Zdravniki še niso Čuje se, da se v Budini in v Godelo na Ogerskem prav gotovi o izidu tega ranenja, začetkom se je mi- pnprava za sprejem Nemškega cesarja » ima obiskati našega cesarja slilo. da ranjenec umerje, ker se je na pljuča zlilo nekaj krvi iz 5 do 6 centimetrov globoke rane. Nemška. se z velikem Potovanje cesarjevo na Rusko vrši spremstvu vojne mornarice in sploh z ve- liko sijajnostjo, prav tak bode in je tudi sprejem ce sarjev na Ruskem. 0 Domače in unanje časništvo ocenja veliki političn Žitna cena pomen tem tega potovanja, vendar pa so tudi vsi edini v > da se nasledki nikakor ne bodo pokazali takoj. Med v Ljubljani 14. julija 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške tem pa, ko cela Evropa vsaj vsi njeni miro ljubni krogi z zadostenjem in veseljem spremljajo to po to vanje, pričeli so nemški zdravniki prav ostudno pe 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold 75 kr. ovsa 4 gold rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold resno vojsko zoper dr. Makenzi-ja zavolj bolezni pokojnega cesarja Friderika. Dolgo se je napovedovalo, da se ima proglasiti strokovnjaški popis bolezni cesarjeve po nemških zdravnikih, sedaj pa ko je zgodovina te za- 44 kr Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov V Kranji 16. julija. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen nimive bolezni proglašena, vidi se v nji ne govori nem- 1 goh*. 22 kr- — AJda 4 Sold- 22 kr- ~~ Slama 100 kiloSr učenjaštvo, temveč nemško kruhoborstvo ško zdravniška zavist in pa 1 gold. 60 kr. Seno 2 gold. kr Špeli 1 kilogr, Tako sodi ves unanji nepristranski 44 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki