NAROČI IN BERI ! KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prit o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Cena $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani Precej teh knjig mi je že pošlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. CELOVŠKE MOHORJEVKE ZA LETO 1976 so še na razpolago. Vse štiri knjige (KOLEDAR 1976, zgodovinski roman ZADNJI RABIN V LJUBLJANI, PLANINSKE ZGODBE Z NAHUEL HUAPIJA in DRUŽINSKO SVETO PISMO, II. del) stanejo $7,— brez poštnine. NEKAJ GORIŠKIH MOHORJEVK je na poti do nas. Štiri knjige (KOLEDAR 1976, SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE, II. del, zbirka črtic MOJA TOLMINSKA in PRIMORSKI GEOGRAFSKI LEKSIKON, 2. snopič) stanejo $12.—. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $7.—. NEKJE JE LUC (Vinko Beličič) — cena $3.00. V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak — cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? (Vital Vider — cena $1.00. KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (Dr. Štefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepisno povest o Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. MISLI (THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uradništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Place, Richmond, Victoria, 3121 y*W Ulw MltlUU ivHtotluu. “Raztresene sem ude zbral...” SREBRNI JUBILEJ je kriv, da zadnji čas pogosteje brskam P° starih letnikih MISLI. Zlasti prve številke so zanimive. Sleherna razmnožena stran v vsej svoji skromnosti tako zgovorno Pr'ca o trudu peščice, ki si je zadala nalogo izdajati slovenski list na petem kontinentu. Ne v iskanju dobička ali časti, ampak v skrbi za slovenskega človeka, ki se je po sili razmer znašel v novem življenjskem prostoru. Oropan domovine je prišel v tuji svet, kateremu ne sme podleči, ampak kljub novemu okolju ohra-nitl svojo identiteto. Zato že s prve strani lista razberemo nje-S°v namen: združevati. V članku izpod peresa p. Klavdija Okorna NA POT (MISLI l/stran 1 — januar 1952) beremo: Simon Gregorčič je za uvod svojim poezijam zapel: “Da raztresene 1 ude zbral . . Besede so zelo primerne našim MISLIM za na pot ysakemu Slovencu, ki živi v tej širni Avstraliji. Njih naloga je zbrati Vsc Slovence in jih povezati v eno družino. Kjer so osebni stiki vsied oddaljenosti nemogoči, si pomagajo ljudje s tiskom. Tako tudi mi. MI-^ * naj obiščejo vsakega in mu povedo, da je tu še nekdo, ki nanj misli, c nekdo, ki želi njegove družbe . . . Gregorčič je citiran po spominu — malo tiskanih virov so ,fneli začetniki MISLI na razpolago. Danes, ob pregledu 25let-nega dela, naj pesnika citiram pravilno in z dodatkom dveh vrstic: . . . Raztresene sem ude zbral. Ne vseh! — A kdor pregleda te, spozna mu — glavo in srce! Težko bi trdil, da je MISLIM uspelo zbrati VSE avstralske rojake in jih povezati v ENO DRUŽINO. Niti od početka ne. Že v loke, prvih številkah najdem spet in spet članke, ki pozivajo ro-naj se vendar ne zabubijo vase in zagrenjeno pretrgajo s Preteklostjo. Ta usodna napaka je bila po vsem videzu že takrat skušnjava marsikomu, ki je hotel vse njemu prizadete krivice iz-'sati s pozabo slovenstva. Pa morda so prav na tem polju Ll storile veliko delo. Zbrale so okrog sebe vsaj vse z dobro '°0o, gradile razdrte mostove, prečkale prepade, znova in znova udile narodno in versko zavest. So le ustvarile nekako družino, le našla v svojem listu edino oporo ter postala nositeljica Uresničevanja mnogih idej za našo izseljensko skupnost. Tisk je ^0č, ki ji nimamo merila. V službi resnice in pravice ter nese-cne ljubezni do tako stepenega naroda uspehi niso mogli izostati. ®zrnišljam, kako bi izgledala avstralska Slovenija danes, če ‘-I sploh ne bi bilo ali pa bi po prvih tveganih poskusih vrgle Pnsko v koruzo in žalostno zamrle. Marsikaj bi propadlo ali pa j sploh ne začelo, kar nam je danes v čast in že kaže svoje sa-Ve> Pa četudi tega nihče ne pripisuje MISLIM. Tudi danes je namen naših MISLI združevati. Nič manj ni-Srno tega potrebni kot v prvih letih priseljenstva. Saj je v naši uPnosti tudi vedno več takih, ki načrtno razdirajo. Urednik ' efiorz/e MULI in c/o veste. L. XXV — FEB. 1976 — ŠT. 2 VSEBINA: “Raztresene sem ude zbral. ...” — Urednik — stran 33 Pismo p. uredniku — sen. M. Lajovic — stran 34 V teh osmih minutah .. . — P. Leppich — stran 35 Kruh Emilijan Cevc — stran 36 AFRIKA nas vse zanima — odlomki pisem stran 38 Vzgoja v družini — dr. R. Hanželič — stran 40 Trije tedni “božjega kraljestva” — p. Stanko — stran 41 P. Bazilij tipka . . . — stran 45 Izpod Triglava — stran 46 V času obiskanja ... — stran 48 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 50 Abrahama je srečal! — p. Lavrencij — stran 51 En teden smo pa le imeli .. . — sestra Miriam — stran 53 Hudo je .. . — Nada Guendouz — stran 53 Adelaidski odmevi — p. Filip — stran 54 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser — stran 56 O slovenski šoli — stran 56 Naše nabirke — stran 57 Z vseh vetrov — stran 59 Kotiček naših malih — stran 60 Križem avstralske Slovenije — stran 61 AUSTRALIA PARLIAMENT OF AUSTRALIA • THE SENATE Dragi pater urednik! Pred dnevi sem prejel prvo številko jubilejnega letnika MISLI ter se Vam prav lepo zahvaljujem za lepe besede in čestitke k moji izvolitvi v senat. Priznam: zelo sem ponosen, da sem bil izbran in izvoljen na to mesto. Posebno sem ponosen, da sem kot Slovenec prvi povojni naseljenec neanglosakson-skega porekla, ki bo postal član najvišjega političnega foruma Avstralije. Moja izvolitev je dokaz, da v svobodni Avstraliji ni ničesar, kar se ne da doseči z vztrajnim, doslednim in seveda trdim delom, pa naj bo to na ekonomskem, političnem ali katerem koli področju. Ko sem leta 1959 postal član Liberalne stranke, sem se odločil, da bom posvetil ves svoj prosti čas političnemu delu: doprinesti sem hotel svoj delež za ohranitev idealov prave demokracije in svobode. Obojega smo bili oropani v stari domovini — zaradi tega smo zapustili rodni kraj, sorodnike, prijatelje in znance ter se razkropili po širnem svetu. Avstralija nam je nudila vse, kar smo iskali: svobodo besede, vere, tiska in naših osebnih idealov. Na žalost so na te ideale, zaradi katerih smo se podali v tuji svet, prenekateri rojaki danes pozabili /— namerno ali pa zaradi zvite in dobro prikrite propagande. Z velikim zadovoljstvom prebiram vsako številko MISLI, ki nam vsa leta ' kažejo in brez strahu ali oklevanja zagovarjajo način življenja svobode in ideale, ki so nam dragi in katere smo prinesli s seboj v novo domovino. Čestitam jubilejnim MISLIM, uredniku in vsem onim, ki so k temu jubileju pripomogli ter še vedno pomagajo listu. MISLIM želim še nadaljnih 25 let delovanja med avstralskimi Slovenci z željo in upanjem, da bo naš mesečnik tudi vnaprej odločno branil idejo prave svobode ter nam vsem nudil to, kar je urednik med drugim napisal v uvodniku prve številke pred 25-imi leti: ", . . Da bi nam v preprosti besedi naših očetov in mater tolmačile za nas važne svetovne dogodke z ozirom na naše kulturno, versko in socialno življenje . . AUSTRALIAN PARLIAMENT OFFICES AUSTRALIAN GOVERNMENT CENTRE CHIFLEY SQUARE, SYDNEY. N.S.W. 2000 TELEPHONE: 221 2700 Vaš vdani 28. januarja 1976 Miša Lajovic ZNAMENITI nemški misijonar pater Leppich je neko soboto ob pol enajstih zvečer govoril po televiziji. V osmih minutah oddaje je svojim bratom in sestram Nemčije povedal nekaj, kar velja vsemu svetu — in velja tudi nam. Evangelij, veselo oznanilo božje ljubezni, zares nekaj pomeni samo tedaj, če po njem tudi živimo. Sicer je mrtva črka, ki nas in drugih okrog nas ne osrečuje, ampak nas bo enkrat tožila. Osem minut večerne oddaje — pa mnogim verjetno ni pustila spati. Morda vso noč niso zatisnili očesa. Morda so začeli misliti in živeti drugače — ali pa so že naslednji dan na oddajo pozabili in šli svojo brezbrižno pot. Prav kakor prej . . . Človek je pri vseh svojih zmcžnostnih čudno, prečudno bitje. Vidi sebe —-slep je za druge. Ljubi sebe — za druge mu ni mar. Kaj je takrat povedal pater Leppich v skromnih osmih minutah? To so njegove besede — naj bi med nami ne zazvenele v prazno, ampak nas pripravile na postne žrtve: BRATJE IN SESTRE! Mislim, da je zelo nevarna ' nočni uri verska oddaja na televiziji. Evangelij ni UsPavaIna tableta, anipak dinamit. In ta je nevaren za Pozno nočno uro. Prosim, poglejte na uro! V teh osmih minutah od-aje umira osem tisoč ljudi. Nekaj tisoč jih leži v olnieah na operacijskih mizah v narkozi. V teh osmih ®">utah stoje ob reki Seni in drugod obupane žene zad-nje sekunde pred samomorom. Vse to se dogaja v teh °smih minutah, ko sedimo pred televizorjem in nam nedclj^j zvon kakor zvočna kulisa doni skozi uho. . se vas vse to dogajanje kaj tiče? Vi mislite, da Je vse to stvar države, policije in organov javne var-n°sti, Ce tako mislite, niste kristjani. Tedaj ste du-yni bratje uhijavca Kajna, ki je spraševal: “Sem mar Ja/ vanih svojega brata?” KaJ lahko vi storite? Pomagati morate svojim bra-l’l: bolnim, umirajočim, lačnim. ako naj to storite? Pazite! Nočem vam gledati v ‘irniee in jih pretresati, pretresel bi rad vaša srca. Bolniki: Imamo moderne bolnišnice, a imamo zapu-Sce°e bolniške sobe. V njih naši bolniki duhovno pre-t Vi jim lahko pomagate z bratsko uslugo: z obi-0ni' s knjigo, z darilom. Ste na to že kdaj pomislili? da In PUanci: V mestu je pet tisoč pijancev. To pomeni. Pet tisoč mater zaradi tega joka. Pet tisoč žena je Zaradi tega zlomljenih in strtih. Pet tisoč otrok zaradi Ra pre/ira svoje očete. Vaš tovariš v poklicu, ki se Predal alkoholu, je kristjan — torej vaš brat. Recite '1U' VsaJ eno besedo! Ko dobite plače, ga vzemite pod ° 'n ga peljite domov! Potrebnih je samo pet tisoč j^gelov varuhov na asfaltu tega mesta. Ne pustite, da bratovska ljubezen do pijancev zamrla. Naše sirote: Vsak peti otrok se mora odpovedati ■ Cc*u a*' materi, ker se je eden od njih ločil in pre-n"‘ zakonsko zvestobo. In za to je kaznovan otrok, ^acen je ljubezni. Rastlina v kleti, ki je brez sončne kny "be‘. postane bledorumena. Otrok brez ljubezni za-^ 1 *n utegne postati prestopnik. Nikar ne recite, da morete pomagati. Čakamo na kamenje, da bomo 81 graditi družinske sirotišnice. Vaš pes morda spi na volnenem kocu. Naši malčki vas prosijo za ta koc. Ali pa darujte v ta namen eno posteljo. Mirno sedite pred televizijskim aparatom in se brezskrbno pripravljate na nedeljo, ko je vaša miza obilneje pogrnjena. Ne pozabimo, da milijoni nimajo kruha, mi pa smo presiti. Na tisoče otrok v Aziji pa gleda svoje matere, ki nimajo nišesar, kar bi jim dale na krožnik. Ko bi vsaj toliko dali za kruh, kolikor daste v mlinček za kavo! Morda bi s tem rešili kako življenje. Ko bi vsak vaš otrok prinesel le eno škatlo konser-viranega mleka, bi tisoče rešili lakote in smrti. Ali zdaj razumete, da utegne postati evangelij o ljubezni do bližnjega dinamit? Ali vam smem ob koncu oddaje reči: Želim vam mirno noč? Ne! Če niste nič storili, če kot kristjani nočete pomagati, potem vam želim nemirno noč. Medtem ko vi mimo spite, jih na milijone prezeba, trepeta, joka in strada. Preden gremo spat, nas mora vest peči kakor ogenj. Vedeti moramo, da-smo si vsi bratje, odrešeni s krvjo Jezusa Kristusa. Toda, bratje, ki bomo v večnosti toženi in sojeni po bratski ljubezni, zdaj lahko zaprete aparate. Osem minut je minilo. A prosim vas, ne zaprite svojih src! Pomagajte, še je čas. Mrtvim v grobu ne morete več odpreti oči. Živim, ki se utapljajo v boli, lahko prinesete luč. Če boste to storili, tedaj — in samo tedaj — vam želim mirno in blagoslovljeno noč. EMILIJAN CEVC MORAL bi se prekrižati, preden začnem pisati o kruhu, našem velikem bratu, otroku zemlje in neba, ki ga je sam Bog držal v rokah, ga blagoslovil in razlomil — in tisti trenutek se je kruh zemlje spremenil v Rešnje Telo, ne za naše čute, toda za vso vero našega srca . . . Kruh, naš oče in brat, ki ustvarja ljudi in nas posvečuje. V oknu cveto pelargonije in fuksije. Izgubljena čebela pobrenčava med cvetjem. Toplo je. Izba sladko diši. Pod napuščem čivkajo mlade lastovke. Miza je bela kakor platno na soncu. Kakor zemlja pod goro, pričakujoča semena, počiva pod križem v kotu. Na njej leži kruh. Gospodarjev korak je težek. Telo se mu na lahno ziblje v kolenih; zdi se mi, kot bi ob vsakem prestopu vzdignil nogo iz lepljive spomladanske zemlje. “Čebelo nosijo”, pravi ter se odkrije. Sivkasti lasje se mu lepijo na potno čelo in obleka mu diši po zemlji in živini. Živina in kmet imata poštene oči. “No, kašča bo polna, pa še od lani nam je nekaj mernikov ostalo. Rečem ti: težko je kakor kamen in debelo . . Na žito misli. Ni mu ga treba imenovati. Vse ozračje je danes polno ene same besede: Žito, žito, žito . . . Spominjam se še, kako sva ga lani sipala v Žitnico. Zagrabil ga je najprej s prgiščem ter ga sejal skozi prste, ga gledal v soncu in senci, ga pestoval v dlaneh . . . Kot mati otroka ljubi kmet žitno zrno. Sleherno mu je kakor kaplja srčne krvi. Da, to je bilo žito, ki je nad njim bedel noc in dan, za katero je vse leto garal. Saj nič ne rečem: tudi krompir in zelje in koruza so mu prizadevali dovolj truda in skrbi, toda žito je nekaj več, mnogo več ... V njem počiva lepi jesenski dan z nizkim soncem, ko je plug ob hropenju volov razparal zemlji grudi, dan, ko je s skrbnim, težkim zamahom roke sejal koščeno, zrno v bleščeče razore, in tisto nedeljsko jutro, ko se je črna zemlja zelenkasto nadahnila in so priklik prve bilke mlade setve. “Žito prikuka vedno prav na nedeljo iz zemlje”, mi je nekoč pravil. — To je žito, z.a katerega je ob suši in nevihti drhtel, molil in oljčne .vejice zažigal na ognjišču. Zdaj je dozorelo in je požeto- “Bog nas ima letos rad . . pravi. Velika hvaležnost zveni iz teh besed. Moževe roke so močne in začrnele. Zemlja se mu je zajedla v razpokano kožo in za debele nazaj zavihane nohte. In s temi posvečenimi, zaguljenimi rokami prime hlebec kruha, ga z nožem trikrat prekriža, nato pa si ga pritisne na prsi, stegne palec desnice ter zareže z nožem v hlebec, da v kruhu na lahno zajoka. Potem položi roke na mizo in počasi použiva črni kruh. Oči se mu svetijo in izpod brk mu silijo v smehu zobje. Vesel je, kajti njegova hčerka je včeraj rodila sina. Jutri ga ponesejo h krstu in v veži že pripravljajo moko z.a krstni kruh; jutri ga bodo podarili prvemu beraču, ki ga bodo srečali gredoC v cerkev. Zakaj že na prvi poti izpod domači strehe naj se otroku vtisne v srce, da celo v tej lepi vasi pod gorami marsikaka usta stradajo kruha in da tem ne sme zapirati rok. Še predel bo dete oblila krstna voda, mora že vedeti, do nam je Bog kruh podaril, da vse prejemamo le 11 svojo veliko zadolžitev. V veži ropotajo lonci in nekdo s hruščerfl Premika krušno kadnjo. Pes na verigi laja na nekoga, ki gre mimo hiše. Skozi okno vidim vas in vodnjak na vreteno. Pred hlevom sedijo žanjci. h roke v roko si podajajo hleb in steklenico z jabolčnikom. Sonce Um sije v obraz, in dekleta se smejejo z rdečimi lici ter kažejo bose noge. Tedaj začutim, da je v kruhu tudi strast dekleta, ki je pri žetvi objelo snop in si ga priželo na Prsi. V kruhu je razvnetost krvi v večerni sen-Cl med snopi in moč mlinskih kamnov. Tudi bridkost smrti. ^se je zajeto v globoko soglasje. Slava življenja kipi. Čutim težo oračevega ko-'aka in pradavnega giba sejalčeve roke, težo zemlje, težo ljubezni in objema, težo teles nosečih 'Kater, težo močne živine, težo dela in skrbi, te-življenja in smrti. Neslišno zori čas. Iz zdelanih rok žari spokojna moč. In sredi VseSa kroži kruh v svoji večni dobroti kakor razdajajoča se žena. Zelo blizu je od človeka do č]oveka. Mlinski kamen je dopolnil nalogo. Mati je ' ',ela moko in vodo in kvas in sol; prekrižala >e nu!Prej sebe, potem vodo in ko je z rokami, ki So še pravkar greble po zemlji in molzle živino, umesila testo, rahlo kakor puh in telo novo-'°ienčka, ga je še enkrat prekrižala . . . “Bog in SVeti križ božji in Sveti Duh!” je rekla. Potem '„e. testo vzhajalo ob ognjišču ter raslo kakor bo-'U blagoslov. Sam Sveti Duh ga je vzdigoval, SaI so otroci videli mehurčke, ki so se delali v estu. Takrat so morala biti vsa vrata zaprta, še °veška beseda si ni upala zmotiti tišine in nih-Ce se ni smel začuditi. Nekaj novega se je pora-° v hiši, veliki obred je posvečeval vso dru-'ln°- Zdaj je bila svečenica mati; saj je morala s,°riti nad kruhom več križev kakor duhovnik Pn SVet< maši: vsak hleb je še enkrat prekrižala, P''eden ga je položila v pehar, in preden je po-Srebla žerjavico iz razbeljene peči, je molila. Vsak je pobožala, ko ga je vsadila v razžarjeno 're^° Peči, in ko je peč zaprla, je pokleknila pred ft6*6*ter m°Ma tri očenaše za duše v vicah . . . e> človek ne more brez božje pomoči preustva-„ ,vari moke v veliko hrano, katere samo ime zveni kot molitev. listo dopoldne je vsa hiša dišala po mladem kruhu in nekaj prazničnega je leglo na ljudi. Ko sem bil še majhen, sem strašno rad glodal krajec. BiI je še topel in dišeč in tako lepo se je lomil in pokal v rokah. Veliko luknjo sem izdolbel vanj, kajti najprej sem vselej pojedel sredico. Po večerji je mati pregrnila kruh z rdečeproga-stim prtom in po prstih stopila v sobo. “Pst, kruhek je šel spat!” Tedaj se nam je v srca naselila tiha misel o dobrem kruhu, ki počiva v shrambi in spi kakor utrujen človek. Nihče izmed nas si ni upal tedaj več prositi za kruh. Bog ve, če matere še ponavljajo te besede večer za večerom svojim otrokom. Za nas je bila to pravljica, lepa, sanjava pravljica kakor o začarani Trnuljčici. Toda tolažila nas je misel: “Jutri se bo kruhek spet prebudil . . Potem smo polegli tudi mi. Prav zdaj pestujejo otroci ob ograji velike kose kruha v naročju. Sedijo na tleh in vsi molčijo. Z obema rokama držijo kruh ter si ga nosijo k ustom, da si pol lica zakrijejo z njim. Potem ugriznejo vanj. Če pade komu kosec na tla, ga pobere in poljubi. Tudi mi smo delali tako svoje dni. Onkraj potoka stojijo na rumenem strnišču veliki snopi s težkimi klasi in čakajo mlatilnice. Naslonjeni so drug na drugega kakor speči težaki. Oblaki na nebu se komaj pregibljejo. Vedno globlje se sklanjam. Misli mi postajajo podobne kepi mastne zemlje. O, dobri kruh, čemu naj te primerjam? Nekoč sem gledal pod drobnogledom fižolov list, ki sem mu olupil rahlo spodnjo kožico. Ži-vozelene celice so zaživele pod mojim očesom — dihale so, reža je utripala poleg reže, življenje jih je preplavljalo. Na ta list moram misliti ob tem velikem kosu črnega kruha. Vgriznem vanj. Čutim okus po žitu, po soncu, po dežju, po zemlji, po kvasu. Rahlo kiselkast in sladak je ta okus. Poln je plodne moči. Uživam ga z jezikom, z nebom, z grlom. Nočem, da bi mi ušel le najmanjši izmed teh zvestih zemeljskih okusov. Z vso bolečino svoje biti moram občutiti silo, ki jo odkrivajo, silo, ki leži v zemlji in ljudeh, to blaznost in izbruh življenja. Tisto najvišjo, divjo, obupno blaznost, ki sem jo nekoč doživel v strmi rebri ob stari bukvi: Deževja so izprala zemljo okoli nje in videti ji je bilo korenine, razgaljene v’ strastni borbi, ki so se kakor debele, zvite vrvi zažrle v zadnje blazine prsti. Bile so kakor poslednji krč umirajočega, ki hoče živeti, živeti po vsej sili: kakor krik zadnje volje zbite in nakopičene kakor neurje v temnih oblakih. Kar bal sem se, da se bodo vsak trenutek razletele in uničile vse okrog sebe kakor ognjenik, ki nenadoma izbruhne. Celo veje so se drevesu razrasle prav pri tleh, kakor bi bile prihitele koreninam na pomoč. Sama zgnetena sila in moč! Drevo je moralo z vsem obupom stisniti zobe, da je lahko budilo iz sebe tako moč . . . Ne, beseda ne prenese tega, kar bi rad izkričal sebi in tebi in vsemu svetu. Moral bi vpiti in rjuti . . ■ V kruhu je ena'sama velika zapoved: Živeti! Rad bi ga razdajal slehernemu, ki bi potrkal na moje duri. Z najostrejšim nožem bi ga odrezal, z divjo r c dost jo nad življenjem, katero bi daroval . . ■ In vsi bi stali okoli mize ter uživali kruh. To bi bilo kakor pesem Marsijeve piščali nad večnim končevanjem in večnim začenjanjem . . . Počasi pogladim hlebec; na dlani mi ostane zarumenela moka, ki se drži skorje. Tiho ponavljam: “Ostani z nami, bodi nam zvest, lepi, dobri kruh . . . !” Krušna peč Prešernove rojstne hiše na Vrbi AFRIKA nas vse zanima O AFRIKI beremo zadnji čas v dnevnih časopisih slaba poročila: v Angoli vre . . . Tuje sile hočejo črni kontinent z obljubami pomoči in osvoboditve zagrabiti v svoje roke. Nič novega za nas — afriške dežele pa te zanke žal na splošno ne vidijo in same lezejo vanjo, ena za drugo . . . Zato nas ob vsem tem Se bolj zanimajo poročila naših rojakov-misijonarjev, ki delujejo v Togu. Se bo tudi tam začelo? Za enkrat gre življenje še svojo pot, kaj bo prinesla bodočnost, pa je v božjih rokah. Zanimivo pismo nam je poslal frančiškanski bogoslovec fr. Marjan Marinčič, ki se v Dahomeyu pripravlja na misijonsko delo v Togu. Takole piše: POZDRAVE iz Avstralije sem z veseljem sprejel. Ko se je vrnil s svojega vandranja med avstralskimi Slovenci p. Hugo (nad obiskom je bil zelo navdušen), mi je mnogo pripovedoval o tamkajšnji izseljenski družini. Sam pridno študiram. Zadnje počitnice sem preživel zelo dobro in si resnično nabral novih moči za novo študijsko leto. V glavnem sem jih preživljal v škofij' Dapango, kjer sem na željo škofa urejal škofijsko biblioteko. To sem delal seveda samo v dopoldanski^ urah, popoldnevi pa so bili moji. Izrabil sem jih s kra<' kim študijem in branjem, pa tudi s “potepanjem” p° bližnji in daljni okolici. V Kandeju pri p. Evgenu setf bil dva tedna, teden dni v Karbanganju pri poljskeD1 p. Stanislavu, nekaj dni pa s škofom Hanrionom v Zgornji Volti, kjer sva obiskala tudi “afriškega pape' ža” kardinala Zaungrana. Moral sem tudi v Dahomey’ kjer sem obnovil vizo, zadnje dneve počitnic pa sefl1 “zašpilil” v Accri (Ghana). Skratka: bilo me je povsod dovolj, kar mi je omogočilo, da malo pobliže spoznan’ delček Afrike, v katerem se nahajam in v katerem bofl1 deloval, če je tako božja volja. Letos nas je v semenišču 37, od katerih je sedeC novih. Za Dahomey in Togo to ravno ni lepa številka, če J° primerjamo s številom bogoslovcev v sosednjih državah (Nigerija okrog 500, Zgornja Volta 160, Ghana Slonokoščena obala med 80 in 90). Skušali smo •skati in najti vzroke, katerih pa ni malo. Naj omenim samo najvažnejše: nekrščanski milje, neadekvaten pedagoški sistem po malih semeniščih in pa celibat, ki J® za naše črnce na splošno težko sprejemljiv. Trenutno Pa ima močan vpliv na poklice tudi politični kaos, tako v Dahomeyu kot v Togu. V Dahomeyu je nova 'ladna marksistična ideologija že jasno in glasno napovedala odkrit boj krščanski religiji. To je mnoge mlade spravilo v strah in so se odločili raje za kak fru8i študij kot pa za bogoslovje. Letos je bilo v ma-ern semenišču 36 maturantov, v semenišče pa so sto-P‘li le štirje za ves Dahomey (2,800.000 prebivalcev, °d katerih je 14% katoličanov). Med šestimi dahomey-skimi škofijami je ena, ki ima enega samega duhovni-a-uornačina in še nobenega bogoslovca. Skratka: bodočnost je bolj temna. v Togu je stanje malo drugačno, pa zato morda nič jse. Tudi tu se je vlada spustila v boj proti katoliški erkvi, toda na bolj zvit in hinavski način. Verjetno VaiTI še ni znano, da je bil nedavno izgnan prvi pater ase škofije, francoski misijonar p. Bernardin Denjau, 1 Je tu požrtvovalno in plodno deloval polnih sedem-najst let. S pomočjo lažnih prič ga je predsednik države tožil sovražnega delovanja proti njemu in vladi. ne 29. avgusta ga je osebno klical na zagovor in po ^Jegoveni nalogu so ga 1. septembra pod vojaško stra- 0 vkrcali na letalo za Pariz. Vse skupaj je bila tako epo zrežirana lažna komedija, da si je to težko pred-stavljati Skratka: vlada v Togu bi se rada znebila evr°pskih misijonarjev. Krščanstvo je tu vedno bolj sniatrano kot uvožena kapitalistična vera, za katero v ^obodni” Afriki ni prostora. Misijonarji pa naj bi 1 P° vseh trudih in delu za dvig črnega naroda osnovni oviralci poti k avtentičnosti”. Vedno bolj jih kol •’ ^etuc*' za enkrat še bolj na tihem, za neo-onialiste, imperialiste in ne vem še kakšne -iste, l' Un‘čujejo afriško kulturo. Kakor vidite: naši črni ]e> za katere smo prišli semkaj, se “prebujajo” ... K temu zanimivemu poročilu fr. Marjana naj do-ni° tudi izvleček iz pisma škofa Hanriona, ki o iz-°nu P- Bernardina piše tole: njP° pRAVICI moram povedati, da ta pater z nobe-(ak SVoi'ni dejanjem ni zaslužil takega ravnanja. Žal 'menovani politični imperativi in državni razlogi zr°'-ai° dejanja, ki so nerazumljiva v očeh tistih, ki aJ° stvari brez hudobije in brez predsodkov. Naš nost'°nar ^ *0re^ PreProsto žrtev te sociološke resnič- Druge novice so bolj vesele. Medtem ko je p. Ber-ln 31. avgusta čakal v policijskih zaporih v Lo-izgon, se je zgodilo nekaj ganljivega v majh- meiu na nem _ ». Haselju Nassiet blizu župnije Bombuaka. Eden 1 bogoslovcev, Daniel, ki je doma iz te vasi, je Kljub črnim oblakom afriška Cerkev še vedno gradi... (Okrogla stavba je eden “farovžev” p. Huga, gradbenik na levi — p. Evgen — pa pripravlja formo za moderno cisterno) izjavil svojim staršem, da se je odločil za duhovniški poklic. Trije ugledni kristjani so ga spremljali, ko se je šel poslovit od domačih. Toda njegov oče, ki ni kristjan in je kaj trmast mož, več ur ni hotel nič slišati o tej odločitvi. Zagrozil je, da bo Daniel, če ostane pri svoji odločitvi, moral za vselej zapustiti domačo družino, kar pomeni, da ga je nameraval izobčiti iz svojega rodu. Mati je seveda pritrdila očetu, kot je to pri plemenu Moba nujno. Daniel je razlagal, da ne more spremeniti svoje odločitve. Na ljubo družine ne sme preslišati božjega klica. Povedal je, da mu je jasno, da ne bo mogel v življenju storiti nič dobrega, če zavrže božji klic. Dvignil se je, da bi pripravil svojo prtljago. Tedaj je eden o‘d mož, ki so Daniela spremljali, povabil njegovega očeta iz hiše in ga opozoril, da bo zaradi njegove trme Danielov odhod povzročil nered v družini; da še nikdar ni bilo slišati v plemenu Moba, da bi oče nagnal svojega sina, ker je ta hotel svobodno slediti življenjski poti. Te besede so dale očetu misliti in končno je izjavil: “Moj sin se lahko svobodno odloči . . . Vedno bo ostal član družine — to je moja zadnja beseda”. Prijazno se je rokoval s svojimi gosti in jim želel srečno pot. Človek si ne more kaj, da bi ne primerjal izgona p. Bernardina in srečne rešitve družinskega zapleta pri našem bogoslovcu. Tako se spet izkaže, da je bila žrtev misijonarja blagoslov za prihodnje čase . . . K temu naj dodamo še poročilo p. Hugona, ki nam je po lanskem obisku blizu, saj smo ga osebno spoznali. Piše o p. Evgenu, ki ga je začela zelo boleti desna noga. Pravega vzroka zdravniki doslej niso mogli dognati kot revmo in slabo cirkulacijo krvi. Mož se je očividno zgaral pri zidanju poslopij in kopanju vod- njakov. Iz srca mu želimo, da se pošteno odpočije in okreva. Drugače pa p. Hugo nadaljuje svoje načrte kot da se v Afriki prav nič ne dogaja. Taka je Cerkev povsod. Delaš in gradiš, na znotraj v dušah in na zunaj po misijonskih postajah, pa četudi bi morda jutri prišel krivični ukaz: Poberi se od koder si prišel in pusti vse državi! Prav temu duhu se mnogi čudijo in v tem je sila Cerkve, ki nikoli ne odpove. Ko kratkovidneži na oblasti ustavijo njeno pot, še umakne drugam — nekaj semena pa le pusti, ki raste dalje in obrodi sad preteklih trudov. P. Hugo nam veselo sporoča: NAČRT o gradnji otroške bolnice se je premaknil iz mrtve točke. Ministrstvo za zdravstvo je odobrilo gradnjo in celo prevzelo življenjske stroške sester. Samo katerih? Najprej smo računali na Slovenke, nato na Španke. Te so zadnji čas odpovedale (menjala se je njihova predstojnica) in zdaj zopet “snubimo” slovenske sestre neke druge kongregacije. Če še te odpovedo, bodo njihovo mesto prevzele velikodušne bol-ničarke-prostovoljke, ki bodo žrtvovale nekaj let svojega dela in znanja med najmanjšimi in najbolj zapostavljenimi. Načrt za gradnjo nove cerkve v Kandeju je tudi že v teku. Dela ga p. Peter Segondi iz Abidjana (Slonokoščena obala). Sicer ni poklicni arhitekt, ima pa velik smisel za to zvrst umetnosti ter tudi dolgoletna izkustva gradenj afriških cerkva. Računam na pričetek gradnje v maju, še prej pa na vašo dobrohotno pomoč .. • ZA OTROKOVO VZGOJO niso najvažnejše vzgojne "pridige”, vzgojni pouk, ampak celotno duševno ozračje, okolje, v katerem otrok živi. Pridiganje, zapovedovanje ali prepovedovanje često v otroku vzbudi odpor, ker vidi v tem nasilje, omejevanje svoje samostojnosti in svobode; okolje pa, v katerem živi, mu nenehno pridiga brez besed, ki bi mogle vzbuditi odpor. Še več: v celotnem ozračju, okolju družine otrok vidi nekaj svojega, se istoveti z njim, ga vsrkava, se z njim zrašča in ga brani kot del lastnega jaza. Zato ga okolje notranje oblikuje mnogo učinkoviteje kot druga vzgojna sredstva. To okolje otroka vsrkava že od prvih mesecev življenja, ko bistro opazuje vse, kar se dogaja okoli njega, pa čeprav morda še ne razume besed in dejanj. Vse ohranja v spominu ali vsaj v podzavesti. To od tam vpliva nanj in oblikuje v njem nagnjenja, ki mu morejo v prihodnosti prinašati mir ali napetosti, mu koristiti ali zelo škodovati. Zato zlasti psiho-analisti mnoge duševne in moralne motnje ter zablode v poznejših otrokovih letih pripisujejo kvarnim vplivom v detinski dobi, ko otrok še ni ničesar razumel. Otrok z očmi in ušesi sledi pazno zlasti vsemu ravnanju in govorjenju očeta in matere, v katerih vidi zase najvplivnejši, najljubši in najdragocenejši bitji. Zato uro za uro, dan za dnem, leto za letom, tiho, brez besed, a zato tem globlje in uspešneje vzgaja otroka materina tiha dobrota in nesebičnost, očetova skrbnost in veselost; vzgaja molitev pred jedjo in po jedi, vzgaja Vzgoja v družini Mnogi starši prepuščajo vso vzgojo šoli. Pa so v zmoti: prva in najboljša šola je doma in oni so učitelji. Zato ob pričetku šolskega leta tu prinašamo nekaj misli našega argentinskega vzgojitelja DR. RUDOLFA HANŽELIČA. praznovanje nedelj in praznikov, soglasje in ljubezen med starši, vzgaja delavnost in resnicoljubnost, ki jo otrok opazuje pri drugih. Vzgaja ga točnost, snaga in red, ki vlada v sobah, kuhinji, okoli hiše; skratka, vse, kar more otrok z očmi ali ušesi zaznati v življenju dru- žine, vse lepo in nelepo, dobro in slabo, vse ne le opazuje in zaznava, ampak tudi ohranja v spominu. Vse to nezavestno ali zavestno oblikuje otrokovo notranjost, | oblikuje v njem odgovarjajoča nagnjenja. Kar vidi ali sliši, hoče tudi posnemati kot nekaj, kar posnemati sme in tudi mora, saj s tem posnema očeta in mater, to je bitji, ki pomenita zanj najvišjo oblast in obvezen zgled za življenje. Zato tako močnega vpliva, kakor ga ima na otroka celotno družinsko ozračje, ne bo nikdar imel noben drug krog. Če to ozračje vpliva nanj blago, plemenito, ga povsem pokvariti ne bo mogla nobena nasprotna sila. Če je pa vpliv družinskega okolja zanj neugoden, celo kvaren, bo otrok zaradi tega morda trpel vse Ži' vljenje. ¥ Pri vzgoji se morata družiti ljubezen in strogost. C6 vlada pri vzgoji le strogost, bodo otroci zelo verjetno postali otožno preplašeni, nezaupni ali pa celo zakrknje' ni. Vsekakor bi taka vzgoja povzročila več slabega kakor pa dobrega. Vzgoja, zgrajena zgolj na mehkob' no ljubezen, pa ni sposobna doseči potrebne poslušno' sti, obvladati razna neurejena nagnjenja ter pripravit* tako otroka na žrtve in samoodpovedi, ki jih bo gotovi od njega zahtevala prihodnost. Ena sama oseba le te-žko v pravem razmerju in ob pravem času modro dni' ži ljubezen in strogost. Če vzgaja le moški, bo ze\° ''erjetno v preveliki meri vladala strogost; če ženska, ° verjetno le preveč odločala mehka ljubezen. V družini morata vzgajati oče in mati. Po svoji naravi oče vzgaja navadno z odločno, mati s prizanesljivo esedo, ki pa dobiva v očetovi strogosti svojo zdravil-no m°č- Oče vzgaja bolj z ukazovanjem in nadzorstvom, mati bolj z razumevajočim navajanjem in neutrudnim Spodbujanjem, a njena dobrota prejema v trenutkih otrokove slabosti” dovolj močno in uspešno avtoriteto P° očetovi strogosti. Če se otroci tega zavedajo, se °br°ta in potrebna strogost lepo družita — otroke spešno vzgajata oba, oče in mati, čeprav morda oče pečino dneva zaradi dela preživi izven družine. Vzgoje, Jer se tako lepo in naravno druži strogost in ljubezen, ne more v polni meri nadomestiti noben drug vzgojni krog. O velikem pomenu vzgoje v družini nam govore tudi mnogi nevzgojeni otroci. Koliko se danes govori in piše o nevzgojeni, pokvarjeni mladini, se jo sodi in obsoja. A kje je vzrok njihove nesreče? Dolgoletno delo med mladimi ljudmi me je dodobra prepričalo, da so “pokvarjeni” mladi ljudje po večini nesrečne žrtve krivde starejših, zlasti staršev, ki morda niso storili za vzgojo svojih otrok kar bi storili lahko in bi to storiti morali. Ponovimo besede škofa Slomška: Kar skrbna mati (oče) otroku stori, se z zlatom in srebrom ne plača; kar pa niati (oče) pri otroku zamudi, šola ne popravi in palica ne poboljša. trije tedni MT. ELIZA (Greyfriars). Vse to smo imeli na razpolago za naše počitnice ob morju (6 nebeškega kraljestva” nj^ ^ČASI si spet nabiram moči po treh tednih živah-počitnic na morju. Spomini so še sveži, zato naj m> ki niso imeli sreče biti med nami, kratko opišem na5e doživljaje. prv^Sak Za‘"ete*c je težak, pravijo. Da ga omilimo, smo 1 teden (od 4. do 10. januarja) namenili dekletom. J večkrat slišim, da so dekleta pridna, ubogljiva, . etna ■ . . Kar 45 takšnih sem naštel prvi večer pri Dr hi v zadregi — sam med tolikimi — sem agal nekaj pravil za skupno življenje. Vse je bilo (Vi °' Tudi gospe, ki so ta teden skrbele za kuhinjo 1 Varglien, Marcela Bole, Milka Gombač in Tereza vale OC* kuhiniskih vrat s kimanjem pritrje- e’ Ta teden mi bo res v oddih, sem si mislil . . . sei^eSnC te^ave so se pokazale že prvo noč. Večkrat slišal, da nekateri ljudje ne morejo ponoči spati. viže naših mladih muzikantov. Harmonika je romala iz j rok v roke. Mislim, da je bil to najlepši večer fantov- j skega tedna. Opazoval sem avstralskega patra Franka s — rosne oči je imel ob poslušanju naših melodij. Kdo ve, kako dolgo bi še uživali ob njih, če ne bi vse po- ^ kvarila "dekleta iz kuhinje”. Naše gospodinje je na-j mreč minila vsa utrujenost: zasrbele so jih pete in hajd za fanti. Soba se je izpraznila v nekaj imnutah.; Nekaj so jih pa le ujele za ples, da veselja in smeha: še ni bilo konec. Imajo pa fantje nadlogo, da jim v teh letih poganja puh pod nosom in po bradi v primernih razdaljah kakšna dlaka. Da bi bili vsaj ob kcncu tedna za med ljudi, j smo jih morali nekaj obriti — za zgled vsem ostalim-Kakor danes po modernem avto zapeljete v pralnico,! da je hitro čist in zlakiran, so bili tudi fantje po hitri metodi obriti, umiti in obrisani. Če koga od očetov zanima postopek takega britja, se lahko javi pri meni' Bo brezplačno! — In ker niso samo "punčke lepe”, smo izbirali med fanti najlepše noge. Zmagovalca ne bom izdal: šola se je pričela in bi ne bilo prav, da bi ra-] zna podjetja kradla njegov čas v reklamne namene, -j, — Kolikor sem videl, imajo fantje lepo lastnost, da priznajo svoje napake, če jih primeš s prave strani- Tako se je fant, ki je bil po mnenju vseh najbolj na' gajiv, javno obtožil: vse lumparije so prišle tisti večef na dan. Res taka javna spoved nima prevelike vrednosti za poboljšanje, prinese pa veliko zabave. — Da ni' smo bili samo za norčije, je pokazala kulturna preda stava: sam Liberace nam je v svojem čudovitem stiW zvijanja in zavijanja oči igral na klavir ... — Naj' bolj pa je vžgala (kje, prizadeti najbolj vedo!) star* slovenska igra: rihtarja biti. Stavi! bi, da je tisto no^ marsikdo spal na trebuhu . . . Verjetno bi me zavedlo predaleč, če bi začel opi' sovati še fantovske porednosti. Sam sem pred nekaj leti podobne uganjal. Tudi meni so mladostne neun' nosti odpustili. Razlika je le v tem, da sem jih pre< opreščenjem večkrat pošteno dobil po zadnji plati ... K SLIKAM: Še fotografu (p. Stanku) ni uspelo zbrati vseh za skupinske slike: dekleta (levo zgoraj) in fante (levo spodaj) še nekako za silo, roj tretjega tedna (desno v sredi) pa je občutno premajhen. Ostale slike so same dovolj zgovorne. Najbolj pisana in največja je bila počitniška skupina najmlajših: kar 61 deklic in fantičev smo imeli od 18. do 24. januarja. Zato je morala tudi kuhinja imeti večjo moč (Danila Štolfa, Amelija Štolfa, Tončka Sankovič, Jožefa Repše, Ernesta Vran, Frančiška Šajn, Ivanka Slavec, Gabrijela Požar). Komaj so utegnile polniti lačna usta, včasih tudi izbirčna. Ta teden sem spoznal, da imajo otroci raje sladoled kot pa dobro pripravljene okusne zelenjadne juhe. Vsi smo vedeli, da bo treba male bolj paziti, da se otroci ne opečejo na soncu, da ne gredo od skupine in da ne dražijo morskih psov v pregloboki vodi. Pa smo imeli nezgodo že drugi dan — med materami. Ko je treba imeti oči na vse strani, kje plezajo otroci, je gospe Požarovi spodrsnilo in si je nalomila nogo. Ob koncu tedna je prišla med nas že za mavčev škorenj težja, pa vseeno nasmejana. Fantje so nam obljubili ribe za večerjo. Opremljeni s palicami in zvitki vrvic, trnki in vabo so na pomolu v Morningtonu poskušali srečo. Bil setji za inštruktorja: kako se nabode vaba, zavihti palica in zaluča trnek vsaj tako daleč v morje, da se ne obesi na steber pomola ali celo na soribiča. Imenitna vloga, četudi je bil to moj prvi ribolov v življenju. Na koncu sem celo vedel, da tisto na trnku ni vedno riba: lahko je tudi morska trava, star čevelj ali kaj podobnega . . . Deset ribičev — ribe za večerjo pa nobene! O, pač! Eden fantov je dve “ujel” — za otroški pedenj dolgi. Občudovanje vseh! Pozneje pa se je izkazalo, da jo je bližnjemu ribiču izmaknil iz posode, nataknil na trnek in ju za naše ljubosumne oči slovesno privlekel iz vode. Kaj so res vsi lovci in ribiči enaki? Zgodilo se je v tem tednu marsikaj. Šolska tabla je nekomu služila za propeler: “hladila” je zrak sobe, dokler se ni razletela. Zavese v glavni sobi so zvite sijajno služile za tarzanske spretnosti, dokler niso kljukice popustile. Iz usmiljenja do komarjev so mreže frčale iz oken, ali pa dobivale luknje. Nekaj skrivnostnega je bilo tudi v tem, da so lepega dne začele izginjati kljuke z vrat — prav nihče od fantičev ni vedel, kako so menda kar same prišle v njihove roke . . . Tudi bacili nespečnosti so ostali po sobicah od prejšnjih dveh tednov, pa smo jih le nekako pregnali. — Ne čudite pa se, če bomo v Kew morda kmalu oklicali poroko 12-letnega ženina in 9-letne neveste. Očividno se je vnela ljubezen . . . Dobrih stvari se prej preobjemo kot slabih. Tako so mi počitnice počasi začele skoraj presedati. Moram celc priznati, da so mi prihajale prav črne misli v glavo. Spomnil sem se na tiste zgodbe iz svetega pisma, ko so apostoli odganjali otroke od Jezusa, ko je utrujen počival. On pa: Pustite jih k meni, kajti takih je nebeško kraljestvo! . . . Ko sem pomislil, da bi takle počitniški teden trajal celo večnost, me je trenutno minilo, da bi se trudil priti v nebesa. — Mame pa so tudi med tretjim tednom gledale bolj svetlo plat: saj so kar pridni ... In bolj ko se počitnice odmikajo, bolj se strinjam z njimi. Vsekakor: 151 slovenskih otrok je imelo lepe in brezskrbne dneve — lepo število mater se je vsaj za en teden oddahnilo. Med sabo so se spoznali otroci in po njih tudi starši. Vse to pa le nekaj velja. Najbolj sem vesel, da nismo imeli nobene večje nezgode. Hvaležni smo frančiškanom, da so nam tako darežljivo odstopili zadnje tri tedne lastnega bivanja v Mt. Elizi. In hvala vsem materam, ki so skrbele za kuhinjo in vse ostalo v zvezi s kolonijo. Brez njih bi počitnic za naše otroke ne mogli prirediti. Upam, da bomo tudi drugo leto dobili kako primerno mesto za počitniško veselje naše mladine. P. STANKO Zvezda “angelčkov nebeškega kraljestva” tretjega tedna Ir* P. BAS tipk. m 3. februarja 1976 1 r- Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FM. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel-: 86-8118 in 86-7787 ^'»venske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kcw. Vic., 3101 Tel-: 86-9874 ® Lepo srečanje so imeli na nedeljo 11. januarja Seelongški Slovenci: blagoslov Cankarjevega doma z mašo v dvorani, nato pa domačo zakusko. Že pri otvo-ntVl doma (25. oktobra lanskega leta) sem bil naprošen Za to slovesnost in rad sem se odzval. Vesel sem, da ,e geelongškim rojakom tudi ta del slovenske tradicije SbVe|; Naš veliki Cankar, po katerem se dom imenuje, 1 J'm dal prav in bi bil ponosen nanje. Geslo, ki nam ie Pisatelj zapustil: MATI, DOMOVINA, BOG! °y°lj zgovorno priča, kaj naj ohranja tudi zdomstvu ?a^e slovenstvo. Tudi božjega žegna smo potrebni, če emo ohraniti svoje pošteno slovensko ime! maši in blagoslovu je bila dvorana Cankarjevega ma polna, kar je zgovoren dokaz, kaj o takihle slovesnostih misli velika večina naših ljudi. Miselnost po-vse versko zgolj v cerkev, se zadnji čas presaja finiti med nas umetno iz domovine, kjer pač vlada režim, ki ernikoni ni naklonjen. Vera je nekaj osebnega, del e8a izmed nas, ki smo bili krščeni, ne le naša nežni za^ma^na obleka. Plemeniti naše družinsko . ]er|je, spremlja nas tudi na delo in v društva, areva pa v na§j poštenosti, dostojnem vedenju in d , °rjenju> Čutu za pravičnost in ljubezen ter po-n'h krepostih. Vsako društvo s poštpnim verni- zat me^ °dborom a'‘ članstvom samo pridobi, pa bla° ^ n' re^eno’ da ie postalo versko društvo. Z goslovitvijo Cankarjev dom ni postal verski center, Slo'3 S tem Pove<*a' domačemu in tujemu svetu, da smo ,, Venc> krščanski narod in hočemo tak ostati tudi v zd°mstvu. Petje med blagoslovno mašo je bilo lepo in za kar gre poleg pevcem, ki običajno pojejo ubrano, y p t>‘ w ^u,v6 j/vfvviu, »i wwtwji.w eelongu pri slovenskih mašah, iskrena zahvala g. li£nc,an.U ^je8°v rnoški zbor se je že pri otvoritvi od-’ ukazal. Lepo in prav je, da je po tolikih letih str h °^'ve'> saj je s Cankarjevim domom dobil lastno no °' Le naj bi s svojimi glasovi podprli tudi cerkve-PetJe pri naših geelongških mašah, da bodo lepše in Med blagoslovom geelongškega CANKARJEVEGA DOMA bolj domače! Brez moje želje so med blagoslovno mašo v Cankarjevem domu napravili tudi nabirko, katere izpred oltarja med obredi nisem mogel ustaviti. Uspelo pa mi je, da jo po končani slovesnosti nisem sprejel. Denar, kar lepa vsota nad sto dolarjev, je šel v društveno blagajno za fond v pomoč potrebnim rojakom. Tudi Geelong ni in ne bo brez njih. $ O letošnjem taborjenju berete lahko na drugih straneh in tudi fotografije so kaj zgovorne. Mladina se je imela lepo, zato pa je bilo dela in skrbi veliko, tako na rami naju s p. Stankom kot na ramah slovenskih mater, ki so skrbele za kuhinjo. Vsem iskrena zahvala za pomoč, brez katere počitnic ne bi mogli prirediti. Nam vsem pa je v najlepše plačilo zavest, da smo tako lepemu številu slovenskih otrok (151) pripravili počitniški užitek. Res mi je žal, da so frančiškani prepustili hišo v Mt. Elizi, ki nam je tri leta služila za počitniški dom, melbournski nadškofiji. Tako bomo morali naši koloniji za drugo leto zelo verjetno najti drug prostor. S p. Stankom se bova otrudila, da ga bova našla. 0 Sicer so statistike le številke — na bežen pogled ne prikažejo dela, ki je s številkami v zvezi. So pa po svoje zanimive in važne. Naša melbournska za lansko leto pove tole: Knjige slovenskega misijona so vpisale 81 krstov in 33 porok (med njimi tri poveljavljenja civilnih zakonov). Pogrebov je bilo pri nas preteklo leto 20. Maziljenj bolnikov smo podelili 13, obhajil pa nad 9.000 (prvoobhajancev je bilo osem). Spovedi ne štejemo, pa se ne bi zmotili v trditvi, da jih je bilo nekaj tisoč. — Iz vsega tega, zlasti številk spovedi in obhajil. diha življenje naše družine božjega ljudstva. Nikar ne recite, da bi spovedi in obhajil ne bilo lahko še več! Obenem pa smo Bogu hvaležni za sleherni uspeh našega dela, pa naj bo na videz še tako malenkosten. 0 Slovensko poroko v naši cerkvi lahko omenim eno: dne 10. januarja sta si obljubila zakonsko zvestobo Rosemary Vorich in Lewis Kantor. Ženin je po rodu Madžar in rojen v Budimpešti, nevesta pa je istrskih staršev in rojena že v Melbournu. Končala je univerzo in poučuje v srednji šoli. Njen oče je s prostovoljnim delom pomagal pri zidavi naše cerkve. — Naše iskrene čestitke! Krsti pa so bili trije: Marija je hči Antona Menarda in Eveline r. Napoli, Essendon. 12. januarja jo je oblila krstna voda. — Dne 17. januarja so iz Airport West prinesli Brendana, ki je razveselil družinico Dušana Novaka in Katarine r. Mihaljevič. -— Rebecca Leanne pa je prvorojenka družine Srečka Rovtarja in Brigite r. Pitzner. V najhujši vročini so jo 31. januarja prinesli iz Selby in se je pri oblitju s krstno vodo blaženo na-smejčkala, tako ji je dobro dela. — Vsem kličemo božji blagoslov na življenjsko pot! Q Večerno mašo bomo imeli na pepelnično sredo (3. marca) in na prvi petek v marcu (5. marca). Postne nedeljske maše bomo pričeli kot običajno s kratkim križevim potom. Premišljevanje Gospodovega trpljenja in pa žrtvice z darom v šparovček PROJECT COMPASSION nas bodo pripravile na velikonočne praznike. Papirnat šparovček dobite po vseh župnijah, pa tudi pri nas bo na razpolago. TRIGLAVA CANKARJEVO LETO naj bi bilo to leto za nas Slovence, saj obhajamo stoletnico rojstva tega našega klasika slovenskega slovstva. Nove izdaje njegovih del, gledališke in šolske proslave ter razne slovesnosti se bodo kar vrstile. Menda mu bodo v Ljubljani odkrili tudi spomenik. Prav bi bilo in čas bi že bil — sramotno je zaLjubljano, da ga še nima. ZA NAJPRIZADEVNEJŠE MESTO z ozirom na tujski promet je bila lani izbrana v Sloveniji Škofja Loka, drugo in tretje mesto pa sta si delila Bovec v Soški dolini in pa Sv. Vid pri Stični na Dolenjskem. Kako so ocenjevali, mi ni znano. So pa takele letne izbire zelo na mestu in bodo v marsičem izboljšale skrb za turiste. Tujski promet postaja iz leta v leto važnejša veja slovenskega narodnega gospodarstva skoraj po vseh predelih Slovenije. Lani je prinesel domovini blizu 200 milijonov dolarjev v trdnih valutah, to pa ni kar tako. 146.000 KUBIČNIH METROV dimnih plinov na uro izbruha topilnica svinca v Žerjavu pri Mežici. Dolga leta je obratoval elektro-filter, nato vrečni, zdaj pa ,so montirali novega nemške izdelave. Pravijo, da zadnji čisti zrak stoodstotno, kar bo prineslo dvojno korist: varstvo zdravega okolja in pa še večji izkoristek svin- čene rude. Bog daj, da bi bilo tako! Dostikrat nas tudi tako opevane najnovejše moderne priprave pustijo na cedilu . . . NARODNI PARK Kamniških in Savinjskih Alp naj bi se prihodnje leto pridružil Triglavskemu, o katerem smo že poročali. Prav je, da se zavaruje lepota naših planin. Meja naj bi potekala od Ljubelja mimo Tržiča, Storžiča, Krvavca, Kamniške Bistrice, Raduhe, Solčave in do avstrijske meje. ZANIMIVE ORGLE je dobila cerkev sv. Ožbolta v Ptuju in blagoslovil jih je nedavno škof Grmič. Prizadevni ptujski zborovodja je na nekem cerkvenem podstrešju odkril ostanke starih orgel. Z nekaj prijatelji se je lotil garaškega dela. Mnoge manjkajoče dele je moral sam izdelati, dočim so bile piščali še uporabne, enako tudi meh. Orgle imajo dvanajst registrov in po poročilu čudovito lepo pojo. Bog vedi, koliko starin še skrivajo slovenska podstrešja . . . KELTSKO PEČ za žganje gline iz drugega stoletja pred Kristusom so lani izkopali v Spodnji Hajdini pr' Ptuju. Je dobro phranjena in prva te vrste na slovenskem ozemlju. V njej so našli tudi več ohranjenih keramičnih izdelkov. Najdba bo nova zanimivost ptujskega pokrajinskega muzeja. — Nič manj pomembna niso novomeška arheološka odkritja. Tu v zadnjih letih sistematično odkrivajo grobišča rimskih in keltskih prebivalcev. Našli so že nad 160 grobov z bogatim' okrasnimi predmeti. Novo mesto je bilo v starodavnih časih očividno pomembno gospodarsko tržišče. POTRES v juliju 1974 je premaknil zemeljske pla' sti in kot posledica se je voda v znanih atomskih topli' cah v Podčetrtku zelo ohladila. Zato je pred kratkih ljubljanski Geološki zavod poskušal navrtati nov vre' lec. Delo mu je uspelo: voda novega vrelca dosež^ 41 stopinj in toplice bodo zares še nadalje toplice. Nov1 objekti zadnjih let privabljajo mnogo bolnikov in turi' stov, pa tudi postrežba je zadovoljiva. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Crocc in Gerusalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! v TRSTU so imeli Slovenci v zadnjem novembru eP° slovesnost. Proslavljali so 120-letnico slovenske ^°|e pri Sv. Ivanu, kar je lep dokaz, da Slovenci niso P,lsli šele včeraj v tržaško okolico. Pri tem je zanimi-'° ^ eno dejstvo: prva italijanska šola je bila pri Sv. anu ustanovljena šele v prvem desetletju našega sto-•etja. pa še takrat so težko dobili zanjo gojence. Neko 0 rodelno društvo je s paketi podkupovalo, da je 'gnilo število obiskovalcev italijanske šole. LJUDSKO POSOJILO naj bi pomagalo graditi slovenske ceste. Na to misel so prišli potem, ko je zmanj- denarja za dovršitev del na avtocesti med Mari- °rom in Celjem, na odseku Hoče—Levec v dolžini kilometrov, ki bi moral biti dograjen zadnjo jesen, eložili so gradnjo odseka Razdrto—Divača, ki je dolg set- kilometrov; v zraku visi tudi odsek ceste Raz-rto~-Gorica. vsem tem tožijo domača časopisna poročila, da razlastili za te ceste že mnogo slovenske zemlje in IO še razlaščajo, predvsem za gradnjo velikega tovor-£e8a postajališča pri Štandrežu. Zdaj se je pokazalo, škodljivo je prenagliti se: kdo ve, koliko let še 0 razlaščene površine in napol dograjene prometne ?aPrave neizkoriščene razpadale —- v škodo bivšim Vs n'kom zemljišč kot tudi celotni skupnosti . . . GRADIS v Ljubljani velja za največje slovensko 8radbeno podjetje in je v tridesetih letih obstoja zgra-je ° objektov, med njimi tudi Litostroj, železarni ženice in štore ter podobne velike objekte. Na raz- MELBOURNSKI ROJAKI Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za sodišče ali kako drugo važno zadevo? Obrnite se z zaupanjem na rojakinjo JANJO SLUGA! 48 SMITH STREET Telefon: ALPHINGTON, Vic., 3078 49-4748 41-6391 polago ima preko 150 težkih gradbenih strojev. Delavcev ima zaposlenih 7000, med njimi 2200 kvalificiranih in visoko kvalificiranih, 220 tehnikov in 180 inženirjev. SEDEM BRATOV LIPŠEV je v Vojniku pred sto leti ustanovilo godbo na pihala in so doma ter v okolici naglo zasloveli kot dobri godci. “Malodolski muzikantje” so jih imenovali. Seveda so danes že vsi pokojni, muzikalna tradicija pa je v Vojniku prav zaradi njihovega začetka ostala do danes. Razumljivo, da so proslavljali stoletnico skupno z godbami sosednjih krajev. MARIBOR nam glede družinskega življenja nudi bolj žalostno sliko: skoraj vsak drugi zakon razpade. Predlanskim je bilo 397 ločitev, za preteklo leto slika ne bo nič svetlejša. Zgoraj naštete ločene družine so imele skupno 912 otrok, ki so bili tako oropani doma in ljubezni staršev. V istem razdoblju se vsemu temu pridružuje tudi število 355 otrok, ki so se rodili izven zakona. ’ 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vain na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! GALILEJSKO JEZERO je cilj našega potovanja iz Kane dalje po cesti. Saj se je tod okrog Jezus najraje mudil s svojimi učenci — toliko dogodkov je opisanih v svetem pismu prav iz te okolice. Pot se najprej rahlo vzpenja. Nudi nam pogled v daljavo na Qurun Hattin (Rogova Hanina), ki je po svoji podolgovati obliki in dveh vrhovih podoben arabskemu sedlu. Ime je znano iz križarske zgodovine. Tu se je odigrala večdnevna zadnja bitka med križarji in vojsko sultana Saladina. Zaradi vročine in hude žeje — muslimani so kristjanom zaprli dohod do vode — se je končala s porazom krščanske vojske (4. julija 1187) ter odločila usodo Svete Dežele prav do današnjega dne in verjetno za vedno. Takrat je bilo pobitih 20.000 kristjanov, 30.000 pa so jih zajeli: zadela jih je žalostna usoda suženjstva. Ujet je bil tudi kralj Gvido Lusignanski s svojim bratom Gottjriedom, enako jeruzalemski patriarh, ki je imel s seboj kos Kristusovega križa. Saladin je relikvijo odnesel s seboj v Damask kot bojno trofejo. Krščanski vladarji so jo kasneje zaman iskali: izginila je brez sledu in nikoli več ni prišla v krščanske roke . . . Pot, ki jo je Jezus s svojimi učenci tolikokrat prehodil, se pričenja spuščati navzdol. Vije se med zelenimi pašniki in bogatimi žitnimi polji, ki nas spominjajo na Gospodove prilike. Kako Motiv ob Galilejskem jezeru lahko jih je razumeti ob obisku teh krajev! Iz vsakdanjega življenja in najbližje okolice jih je jemal: o žetvi in žanjcih, o pšeničnih klasih in ljuljki, o poljskih lilijah, o travi, ki danes cvete, jutri pa se vrže v peč . . . Ob teh poljih romar skoraj sliši Kristusov glas: Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj poSlje delavcev na svojo žetev . . . (Mt 9,38) Prav tu nekje je moral — kot so ugibali že romarji prvih stoletij — Jezus z apostoli smukati klasje in jesti žitna zrna, da je za silo pregnal lakoto. Evangelij poroča (Mt 12, 1-3), da se je to zgodilo na soboto in so se farizeji pohujševali, ker so tudi smukanje klasja vzeli za prepovedano sobotno delo . . . Še nekoliko ovinkov, nekako ob tabli, ki označuje gladino Sredozemskega morja — pa se nam odpre pogled na čudovito modrino Genezareške-ga ali Galilejskega jezera, ki so ga imenovali tudi Tiberijsko morje. Gotovo je precej jezer sveta lepših in z bogatejšim ozadjem, a Galilejsko jezero te posebej prevzame in vtisov ne moreš zlepa pozabiti. Ure in ure bi sedel, gledal ter razmišljal ob tej sliki. Jezero leži med zelenimi hribčki kot modro, kristalno čisto oko v čudovitem miru, ki ga kar srkaš v svojo dušo. Zrak je čist, na nebu ni oblačka, niti rahle sapice. V daljavi se dviga gora Hermon, katere vrh in pobočja so celo sredi poletja pokriti s snežno belino. Nič čudnega, da to > lepoto imen ju je jo “biser Palestine”. Človeku se zdi neverjetno, da se ta mirnost lahko kaj hitro spremeni v vihar, ko nebo posivi v oblakih in jezero zavalovi v visokih valovih kot pravo morje. Suhi vzhodni veter, ki ga domačini imenujejo “čamsin”, prinese navadno tudi pustinjski pesek. Zlasti v zgodnji pomladi je kaj nenaden in zmožen v enem ali dveh dnevih uničiti vso bujnost cvetja in zelenja okrog jezera-Tedaj gorje ribiški ladjici, ki nima časa pravočasno zaplavati v varen pristan! In vendar ima, — pravijo romarji, ki so vihar doživeli — tudi • ‘Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Uer-narda bralcem MISLI. ,ej grozotni lepoti Galilejsko jezero nekaj svoj-Slvenega, nekaj veličastnega. Ko mine veter in e Poležejo valovi, zopet vsa okolica diha spo- 0,”° niMno in predanost Stvarniku. Kaj ni to P oba človekovega življenja, ki ljubi ubranost n tihoto, pa se mora postaviti v bran tudi vihar-!e'71’ mir zopet najde? t ^'all,ejsko jezero upravičeno lahko imenujemo ev ' ^ezusovo jezero”. Skoraj na vsaki strani v anSehjev je omenjeno, toliko dogodkov Jezuso-So javnega delovanja je povezano z njim. Po-mi 8a ,e za yedno s svojo navzočnostjo, svoji-r-,.CU(^eŽi, svojo besedo. Tu je izbral preproste lce za svoje apostole, tu je pomiril vihar, ki lad>ne^ PreP^asene učence v bojazni, da se bo tnre^0 potoP'^a- Tu je apostolom ukazal vreči bjl.Ze' da so po neuspeli noči nalovili rib v izo->u- Tu se je v čolnu vozil iz obale na obalo, tu ° nm°žicam iz od brega porinjenega čolna, p0 vodni gladini kot po suhem. V bli-Po ,ezera te imel čudoviti govor na gori, dvakrat stoT^ kruh in nasitil množico. Tu se je apo-pe.°n> Pokazal po svojem vstajenju, tu je dal rit najvišjo oblast . . . m^a^ejsk° jezero ima obliko harpe in leži 208 rok°V P°^ morslco gladino. Dolgo je 21 in ši- je kilometrov, njegova največja globina pa Zitml" metrov- Že zaradi teh številk je kar ra- v /U°’ da so ga v primeroma mali deželici in Vod^ih ozkih razmerah imenovali kar morje. n,.- ° cu ki jih je najti v najrazličnejših n nežnih barv. Po vrnitvi domov bodo 30 krni TRAHONITIO ' Sc rt op < GARICtM 'Elr. Kumra n VADI GAZA IDUMEJA K?) morda le koga razveselile kot spomin na kraje božjega obiskanja. Tudi ni romarja, ki bi ne sedel v čoln in se popeljal po jezerski gladini. Večje motorne ladjice skrbe za križarjenje ali prevoz na vzhodno obalo — v “Geraško deželo”, kot jo imenuje evangelist Marko, ko govori o ozdravljenju obsedenca. Tu so nasadi banan, mandarin in datljev lepo vključeni v celotno okolje. Jezero je še vedno polno rib in ribarjenje je še eden poklicev okoliškega prebivalstva. Sleherni romar bo pokusil “Petrovo ribo”, ki je tu najbolj znana in zelo okusna. Domačini jo imenujejo “barbut”. Ime “riba svetega Petra” je dobila ob spominu na dogodek, ko je Jezus ukazal Petru vreči trnek in ujeti ribi vzeti iz ust kovanec za poravnavo tempeljskega davka (Prim. Mt 17,27). Fr. Valerian Jenko O.F.M. Fr. Lovrenc Anžcl O.F.M. St. Raphael's Slovenc Mission 313 Merrylands Rd.. Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd.. Merrylands, N.S.W., 2160 Telefon kot zgoraj. KRSTI Valeria Vočanec, Caniston. Oče Maks, mati Nevenka, rojena Carovič. Botrovala sta Lovrenc in Valerija Bedek — Wollongong, 25. decembra 1975. Katica Marija Žavcer, Lethbridge Park. Oče Ludvik, mati Danica, rojena Lovrec. Botra pri dopolnitvi krstnih obredov sta bila Jure in Nada Krstičevič — Merrylands, 24. januarja 1976. Simon Toni žavcer, Lethbridge Park. Oče Ludvik, mati Danica, rojena Lovrec. Botra pri dopolnitvi krstnih obredov sta bila Jure in Nada Krstičevič — Merrylands, 24. januarja 1976. Gregor Benjamin Omers, Croydon Park. Oče Franc, mati Veronika, rojena Vitek. Botrovala sta Franc in Marija Kostrin — Merrylands, 24. januarja 1976. POROKA Andrej Hrast, sin Slavka in Marije r. Stres, rojen v Penrith-u, in Annette Mary Williams, hčerka Roberta in Grace r. O’Brien, rojena v St. Leonard, N.S.W. Priči sta bila James P. Kennedy in Helen Mary Hrast — Merrylands, 10. januarja 1976. REDNE SLUŽBE BOŽJE v Merrylandsu so vsako soboto od 7. uri (velja za nedeljsko mašo), ob nedeljah ob 9.30 (zborovo petje) in ob 11. uri dopoldan. IZREDNE službe božje ob 7. uri zvečer: na pepel- nično sredo, 3. marca (začetek postnega časa), na prvi petek, 5. marca (po maši pobožnost v čast Srcu Jezusovemu in blagoslov), na praznik sv. Jožefa (19. marca), na praznik Gospodovega oznanjenja (25. marca) ter vse srede v postu (spokorna pobožnost — priprava na veliko noč). NEWCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo 29. februarja ob 6. uri zvečer v cerkvi Srca Jezusovega Hamilton. Pred mašo je prilika za sv. spoved. Pridih vsi! Po maši se zberemo v dvorani ob cerkvi na čajanko in domač pomenek. WOLLONGONG ima mesečno službo božjo vsaW drugo nedeljo v mesecu. Torej 14. marca. Čas je ob 5. uri popoldan, kraj pa Villa Maria kapela. CANBERRA pride na vrsto za redno službo božj0; vsako tretjo nedeljo v mesecu. Čas je ob 6. uri zvečef' kraj pa je Garran, A.C.T. KONEC POLETNEGA ČASA (Daylight saving time1 je prvo marčno nedeljo, 7. marca. Zvečer pred počit' kom pomaknite ure za eno uro nazaj. PETDESETLETNICA rojstva je pravzaprav le v tO' liko pomembna, ker je ravno pol stoletja (čeprav dru?c polovico stoletja skoro nihče ne dovrši). Pravijo, & človek pri petdesetih letih sreča Abrahama. Lepo s< zahvaljujem p. Lovrencu, sestram, Društvu sv. Ans’ pevskemu zboru, ministrantom, “Svetli zvezdi" in "Ma' vrici”, ter vsem rojakom za čestitke, molitve in lef darove ob priliki mojega “srečanja z Abrahamom Praznovali smo na cerkvenem dvorišču v nedeljo 1* januarja. Tri sestre so prišle celo iz Melbourna. Bog p0-vrni vsem skupaj! POSTNI ČAS je zopet pred vrati. Začeli ga bon10 s spokornim obredom pepeljenja na pepelnično sredft 3. marca, ob 7. uri zvečer. Ta dan, kakor tudi na ve liki petek, je strogi post (brez mesa in enkrat na dat do sitega najesti poleg dveh manjših obrokov hran^ Vsi petki od pepelnice do velike noči so dnevi zdrž^ od mesa. Cerkev nam priporoča, da vse, kar pri pos1* prihranimo, darujemo v razne dobre namene (“Proje£ compassion”, za misijone, za lačne, etc.). Cerkev tudi priporoča, da v postnem času bolj pogosto p*1 stopamo k sv. zakramentom in se večkrat udeležuješ' svete daritve. Vse te vaje so usmerjene v to, da se čitf bolje pripravimo na veliko noč. Očiščenje in notrafli' spreobrnjenje je tisto, za kar naj bi si iskreno priza# vali v postnem času. V Merrylandsu bomo za letošfll’ post imeli nekoliko spremembe. Križev pot namreč 11 bo več po sobotni večerni maši kot je bil doslej. ba bodo vse srede v postnem času v znamenju priprf’1 za veliko noč. V ta namen bomo imeli ob 7. uri Zvf cer sv. mašo in paraliturgijo, ki naj nas duhovno pripravi za velikonočne praznike. Ta postna vaja bo imela vsakokrat drugačno obliko. Vedno bo tudi prilika za *v- spoved. Lepo vabljeni! — V postnem času pa naj 1 bili tudi z vsem srcem predani delom ljubezni. Pozorni naj bi bili do tistih, ki jih tare bolezen, osamljenost in razne nadloge. In teh je tudi med našimi rojaki dovolj. POSEBNO POSTNO ROMANJE bomo imeli na ne- 4. aprila in objavljam ga že zdaj, da boste popoldne tega dne brez težav prihranili za to. Šli bomo P frančiškansko semenišče v Campbelltown (Camden °ad)> kjer bomo ob 1.30 p.m. pričeli križev pot na Prostem, nato pa imeli tam tudi slovensko mašo. Čim eč nas bo, tem lepše bo! to COMPASSION” šparovčke boste tudi le- i°s 'ahko dobili v začetku postnega časa. Kot pretekla a bo tudi letos skupni projekt vseh cerkva v Avstra-'> da z izkupičkom pomagamo nerazvitim deželam sm'slu evangeljskega naročila, da smo si vsi bratje med seboj in kot taki v skrbi drug za drugega. Pri-luk )m° S' V ^e<^’ Pr' cigaretah, v zabavah in suznih stvareh in dajmo v šparovček za tiste brate, živr° -V Pornanikanju potrebščin za človeka dostojno Jenje. Letos bomo polovico doprinosa poslali na-a misijonarjema pp. Hugonu in Evgenu v Togo, 'Ka. Druga polovica pa bo šla avstralski škofovski 0n erenci za razdelitev potrebnim. ^Januarske "MISLI” so nas vse prijetno presene-s e’ so priromale k nam v srebrni obleki. Tudi po-r-lri'eZna zaglavja v listu so dobila nove, okusno ilustri-5^ ,nasl°ve — čestitke uredniku in umetniku Mejaču, i lik a)' obhajajo 25-letnico, je prav lepa pri- ’ listu za jubilejni dar pridobimo čimveč novih £***». Vse posle glede MISLI lahko opravite po er>skem duhovniku ali sestrah pri Sv. Rafaelu. N°V GROB — V torek 20. januarja okrog pol de-je zvečer je \ canberrski novi bolnici (Woden Val-^istr. Hosp.) preminul oseminosemdesetletni SI-i s,r |N. FALEŽ. Bil je eden nastarejših rojakov v Av-pa .l)1' Nekaj tednov se je zdravil v bolnici, bolehen bišje>b^ že več let in je zadnje leto le redko šel iz ZlVe* je s svojo ženo na 101 Ainsworth Ave., Maw- n’ a.c.t. vasj°k0^ni ^'mon se Je rodil 9. oktobra 1887 v Orehovi sv !’ ^ara Slivnica pri Mariboru. Tam je tudi preživel v p° ni'adost in se šolal, le kmetijsko šolo je končal Marto^CU' ^6ta se v Kamenici-Srem poročil z P°ses° upokojitve je bil upravitelj državnih rodir £V ■V KostanJevici tn Kamenici. Zakoncema so se v A' otroci. Hčerka Cvetka je umrla pred leti i otrol-Stra'*^’ en otro^ Pa že v detinskih letih. Oba živa Id . a sta v Canberri. Najstarejši je Cvetko (Florijan), vse Pri^e* prvi v Avstralijo in potem poklical sem berrj°Sta'e: -sfajprcJ sestro Marijo, ki je sedaj v Can-Poročena z Vinkom Osolnikom. Nato je prišla sedaj že pokojna Cvetka (dvojčka s Cvetkom) in končno — pred dvanajstimi leti — tudi oče in mati. Simon je bil mož vere in je tako vzgojil tudi svojo družino. Ljubil je sv. mašo in pri Faleževih ni bilo in še danes ni nedelje brez maše. Še v bolezni je skušal Abrahama je srečal! Dne 6. januarja letos je minilo petdeset let, kar je v Šiški zagledal luč sveta Jožek JENKO — sedaj p. VALERIJAN. Pravijo, da je bilo njegovo rojstvo tisto leto četrti dar svetih treh kraljev . . . Petdesetletnica sicer ni nič posebnega; posebno pa je to, da jo preživlja pater med nami, avstralskimi rojaki. Vse svoje duhovniško delovanje je posvetil rojakom v tujini: prva leta v Ameriki, kjer je bil posvečen v duhovnika (naj povem na uho, da bo prihodnje leto praznoval srebrni jubilej mašništva!), zdaj pa že veliko let deluje med Slovenci na petem kontinentu. Zaradi preobilnega dela med prazniki in skrbi, ki jih je imel s taborjenjem naše mladine, bi šli kmalu skoraj neopazno mimo njegovega “srečanja z Abrahamom”. To si je menda po tihem in v svoji skromnosti celo želel. Vendar smo ga presenetili in zamujeno nadoknadili na nedeljo 18. januarja, ko smo pripravili domači piknik na dvorišču za našo cerkvijo v Merrylandsu. Pod velikim šotorskim platnom, ki se je raztezalo preko vsega dvorišča in nas varovalo pred sončno pripeko, je ljudi kar mrgolelo. Dokazali so, da imajo svojega patra radi in so mu hvaležni za vse njegovo delo. V prijetnem razpoloženju in ob domači glasbi, ki so jo izvabljali iz svojih glasbil člani Mavrice, smo se zadržali do večera. Seveda tudi slovenske pesmi ni manjkalo. P Valerijami pa smo zaželeli še obilo mladostnega razpoloženja kljub srečanju z Abrahamom, obilo uspehov pri odgovornem in velikem delu, ter da bi bil srečen med nami. P. LAVRENCTJ 51 to lepo navado obdržali. Kakor hitro je slovenski duhovnik stopil v njihovo hišo, je najprej vprašal, kdaj bo sv. maša. Rad je prebiral slovenske knjige in časopise ter se za vse živo zanimal. Med boleznijo so bile prve na vrsti predvsem one nabožne vsebine. Bil je lepo pripravljen na odhod s tega sveta. V bolezni je pdgosto prejel sv. obhajilo in bolniško maziljenje, tudi na smrtni dan zjutraj. Pogrebna maša (somaševanje treh slovenskih duhovnikov) je bila opravljena v stolnici sv. Krištofa v M3' nuki, A.C.T., v petek 23. januarja 1976. Nato smo & spremili k večnemu počitku na canberrsko pokopališča kjer počiva blizu svoje pokojne hčerke Cvetke i11 vnučka Simona. R.I.P. — Žalujočim naše iskreno sožalje. Spomnimo se pokojnika v naših molitvah. P. VALERIJA^ Tako smo se zbrali vsako jutro pri sveti mali« - čeprav po prespani noči, je videti tudi kaj zaspancev Nekateri od teh so skrbeli za telesno hrano, drugi zi duhovno, pa tudi za kavo. Sveže breskve so tako Šle'v slast, da je zaboj prehitro bil prazen. EN TEDEN SMO PA LE IMELI O sydnejskcm taborjenju piše SESTRA MIRIAM LETO se je z naglico obrnilo. Kar prehitro. Kakor )e Mt. Milena krasen prostorček za mir in počitek, smo 81 že lani za našo veliko taboriščno skupino želeli kaj Pr'kladnejšega, a čas nas je prehitel. Pa se da vse pre-nestl 'n urediti in na taborjenju je vse prijetno in pri-no — če je le vreme na strani taboriščnikov. Nas pa se je letos držala smola . . . Dekleta so bila prva na vrsti, v tednu po prvi janu-^rski nedelji. Noč smo srečno pretolkli, četudi v ne-a enh šotorih dolgo ni bilo miru kljub vsem opomi-Nekatera dekleta se vse leto niso videle, pa so ni h ° 6 Prvo no^ ° vsem pogovoriti. Vendar zjutraj v 1Jo zaspancev. Namesto budilke nas je prebudil pre-vjj n ^meh kukabure in sonce nas je prijetno pozdra-°' vseh obrazov si lahko razbral zadovoljstvo in H^selje yse je j.azaj0^ se nam obetajo prijetni sonč-dnevi. Pozabile smo na pregovor: Ne hvali dneva Pred večerom! Let^r°Se ^lver bila 'an' za nas Pr>vlačna točka. stil'°* Sm° veselo presenečeni, tako so reko poči-zat' ln raz^'r''’’ Prijetno se je bilo hladiti v njeni vodi, Se nismo dosti menili za vse temnejše oblake, ki so začeli kopičiti nad nami. Nepričakovano nas je pre-v° nevihta. Preveč nas je bilo, da bi se vsi zbasali ler^Vt°'. ^ako so jo nekateri peš mahnili proti Mt. Mije h' k' ^ar Precej oddaljena od reke. Dobra prha lla pot namesto plavanja: lilo je tako kot bi za de* najbolj prosili. . . nevihto bi še prenesli, ko bi se imeli po prihodu Vsg . or v kaj preobleči. Tam je bil joj: vse je plavalo, Je bilo mokro ... K sreči se ni nihče prehladil, so 3 )e k'*a taboriščna “sreča” prvega dne popolna, nam naproti prihajale s kislimi obrazi kuharice s kal ' “Nič nismo skuhale — plina je zmanj- _ , ' • • ” V resnici smo pozabili priključiti plin na n° bombo, ki je bila tik prazne. Še isti večer smo si morali iskati drugo zaklonišče, da smo bili vsaj pod streho. Pošteno smo se stisnili — za 29 oseb je že treba nekaj prostora. Kljub temu, da smo tokrat šotore gledali le od daleč, je bilo vseeno prijetno. Navadno je tako, da gre čas taborjenja vedno hitreje in so prav zadnji dnevi najlepši in naprijetnejši. Tudi na našem taborjenju ni bilo drugače. Vsi smo želeli ostati še skupaj kljub vremenu in taboriščnim neprili-kam, a teden se je hitro iztekel. Vsega smo imele dovolj, zlasti še smeha. Pa tudi pesmi, ki je najbolj odmevala v sredo zvečer, ko smo dobili prijeten obisk: presenetil nas je s harmoniko. Še plesali smo, čeprav le pri brleči baklji. Pozno v noč nas ni zapustilo veselo razpoloženje. Tudi zadnja noč je bila bolj kratka in v nekaterih šotorih menda sploh nihče ni zatisnil očesa. Kot da ves teden ni bilo časa za klepet. Zdaj je bil izgovor, da se vse leto ne bodo videle z dekleti, ki so prišle na taborjenje iz Canberre. Res ženski svet . . . Kljub nenaklonjenemu vremenu smo se lepo imeli in v dokaz, da je res tako, pošiljam MISLIM tudi klišč s slikami in besedilom. Če bi poslala samo slike, bi p. urednik morda vseh ne objavil, tako pa bo menda že zagrabil za vabo . . . (Seveda bom, četudi bi verjetno vsak urednik raje sam uredil slike in izbral k njim besedilo. Op. ur.) Dekleta zdaj fantom strgajo korenček: njihov teden taborjenja, za našim, je šel zaradi slabega vremena dobesedno — po vodi. Odpovedan je bil. Prisrčna hvala g. Ljenku, ki nam je tudi to leto odstopil svoj košček planinskega raja. Dekletom pa želim, da bi jim ti kratki dnevi kljub slabemu vremenu ostali v lepem spominu. In na svidenje na podobnem srečanju prihodnje leto! ^UuSo /e... Kot otrok sem bila lačna: jokala sem za koščkom kruha. Hudo je v šoli gledati druge, ki so požirali in metali proč, kar sem si tako želela... Hudo je, ampak to ni nič proti sramoti, ki sem jo občutila, ko je učiteljica kupila kruh in rekla, naj dvigne roko kdor je lačen. Prsti so me srbeli, roka pa je ostala povešena, oči so sc blestele od zadržanih solza ... Učiteljica je to videla in mi je pri izhodu na skrivaj stisnila v roko kruhek: majhen kruhek . . . In jaz nisem bila več lačna. NADA GUENDOUZ AOELAIDSKI Fr. Philip I. Ferjan O.F.M. Holy Family Slovenc Mission 47 Young Ave., West Hindmarsh. S.A. 5007 Telefon: 46-5733. KO TO pišem, sta tisti veliki morski val in tisti potres ,ki naj bi 19. januarja uničila Adelaido, že mimo. Saj ste tudi drugi po Avstraliji slišali in brali, kaj nam je oni “prerok” napovedoval. Mnogi so mu res verjeli in bežali iz mesta. A se je nabolje zanesti na Je-zosove besede, ki jih beremo pri Mateju (24,36): Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, niti angeli v nebesih, ampak le moj Oče. To pa vem: če bi kaj bilo, bi imeli duhovniki precej dela. Stara skušnja uči, da “v bojnih jarkih ni ateistov . . * Delo na zemljišču za misijonom bolj počasi napreduje. Prostovoljci so res dobrodošli. Doslej se je pri nas pridno oglašal Stanko Šubic, pa tudi on bi imel rad pri delu kakega za družbo . . . * Mesec januar nam je prinesel ženitev. Poročila sta se Jeno Macsai, ki je madžarskega rodu in rojen v Subotici, ter Trudy Wetzel, hčerka našega župljana Wilhelma Wetzel in Frančiške r. Premrl, rojena v Adelaidi. Oče neveste je iz Koroškega. Poročna maša je bila v soboto 24. januarja pri Srcu Jezusovem v Hindmarshu, kamor se je zbralo precejšnje število naših rojakov, pevci pa na koru. Veselje po poroki smo nadaljevali v Sloven-' skem domu. — Poročencema čestitamo in jima želimo' veliko sreče! * Na prvo nedeljo v marcu bo slovenska maša v kapeli izjemno že ob osmih zjutraj namesto ob desetih' ker so se naši cerkveni pevci odločili, da gredo na izlet v Berri. Tam bomo imeli (tudi izjemoma) slovensko službo božjo okrog poldne, nato pa bo sledil piknik. Vabljeni ste na ta izlet tudi drugi, ki bi želeli videti sadjarsko naselbino ter srečati naše tamkajšnja rojake. Naj tu omenim za moj redni obisk Berrija še en® spremembo: začenši s prvo nedeljo v aprilu bo tam! naša služba božja redno ob sedmih zvečer in ne ob 5.30»J kot je bila doslej. Željo za to spremembo sta izrazila škof in pa tamkajšnji g. župnik. * S pepelnico dne 3. marca se prične postni čas. Ve*: post bomo vsak petek po večerni maši molili križe' pot. Moja iskrena želja je, da bi se vsaka adelaidsM slovenska družina udeležila tega križevega pota vsaj efl'1 krat v postu, če že večkrat ne. Prav vsi smo potrebni pri' prave za velikonočne praznike! * Že v novembrski številki sem se zahvalil vsem, ki mi kot slovenskemu duhovniku tako velikodušno pomagali z darovi za nakup prevoznega sredstva. Pa il menda lepo in prav, da med izrednimi darovi za avW omenim tudi prostovoljno delo. Cena za avto je bil3 2,000 dolarjev, pri nabirki pa je manjkalo še neka) nad 600 dolarjev. Kako priti do njih? Anton Ivanč,c je bil organizator akcije, ki naj bi z delom izpolnil manjkajočo vsoto in uspela je. Skupina pridnih rok r delala na temelju zgradbe. Na slikah žal ni vseh, j'*1 bom pa zato tu kar po abecedi naštel: Matej Belan^' Ludvik Brgoč, Milan Čeligoj, Danilo Dodič, Fran1! Flajnik, Anton Ivančič, Lojze Ivančič, Marjan Jenk°' Anton Jesenko, Ivan Kovačič, Mirko Randolič, Ci^ Testen, Jože Testen in Ivan Zagorc. Mislim, da je prav, da tem prostovoljcem izrečei11 P°sebno zahvalo. Izvirni primer je zgled, na kako ra-z|ične načine moremo pomagati v življenju. Trije fantički, slikani s trofejami, pa zastopajo Flin-ers Park, kjer je njih dom. Vsi trije (Franko Borovac, ^ let, Branko Pahor, 10 let, ter Branko Kodele, 9 let), obiskujejo Flinders Park Demonstration School in so Ir'kratni zaporedni zmagovalci (1973, 1974 in 1975) 'nogometu pri Woodville District Junior School Soccer ssociation. Vsi trije so tudi drugače “Under Ten ‘Uiipions” in imajo celo vrsto trofej. Branko Kodele ■nia kar štiri. Kajne, da jim čestitamo? Poleg tega pa so vsi trije redni učenci slovenske e. 2. veseljem lahko dostavim: s starši jih večkrat V|dim tudi pri slovenski maši. Da jim slovenski jezik tuJ> je naboljši dokaz najmlajši med njimi: takoj jf. P0Prijel s pesmijo “Hvali svet Odrešenika” — kot 1 i° znal že od rojstva. Pahorjev Branko se še ni odločil, ostala dva pa pra-1 a. da se bosta v življenju posvetila nogometu in ar lekturi. No, bomo videli, kaj bo iz tega . . . zdaj opozarjam vse adelaidske rojake na prvo ne-10 v maju, ko sc bomo kot slovenska narodna skup-r'0st udeležili Marijanske procesije v Rostrevorju. Polnosti boste dobili pravočasno v naših cerkvenih 5naililih. Zaznamujte si ta dan (2. maja!), da ga bomo upno posvetili Materi božji! Prav bi bilo, da se pojemo tudi v narodnih nošah — kar bo le tej letos pri vsakoletni verski manifestaciji menda prvič. Tako se tu<^ želja našega nadškofa in druge etnične skupine Procesije že dolgo udeležujejo. Čim več nas bo, tem ^.Pse bo in tem častnejše bomo predstavili svoj narod, Se imenuje Marijin. * ! A(Jelaidčani lahko dobijo v naši pisarni letošnje Ce-Ke Mohorjeve knjige. Na razpolago imamo tudi Pe stenske koledarje iz Ljubljane, pa tudi nekaj Ba-molitvenikov “Jezus dobri Pastir”, z velikimi nik^i. za starejše. Enako sprejemamo nove naroč- ,reba Žko 2a MISLI, od naročnikov pa naročnino, da ni pošiljati v Melbourne. Vem, da se nekateri te-sPravijo k pisanju. •j- ^a^njič sem menda obljubil storijo o sv. Antonu lik j ^e' ^V' Anton ie na našem misijonu ^doživel ve- je^n^e?ov kip izgubil svoj kot. Nekako prav se vini sem izgubil ključe avtomobila: nikakor jih nisem mogel najti. Obupana sva sedela na klopi in čakala prijatelja, ki naj bi prišel in naju rešil. Gospa se je z zaupanjem zatekla k sv.. Antonu in mu obljubila, da bo uporabila vso svojo govorniško zmožnost za njegovo vrnitev v kapelo, če najde izgubljene ključe. Meni tega ni takoj povedala, sicer bi tudi jaz kaj obljubil — a rad si pomagam sam, dokler le morem. In glej: sv. Anton je našel izgubljene ključe prav takrat, ko je prijatelj prišel po naju (in se verjetno jezil na svetnika, da mu je pustil zastonj priti tako daleč). Gospa pa mi v veselju ni dala prej miru, dokler ni prišel g. Bric in kipu sv. Antona pripravil častno mesto v drugem kotu naše kapelice . . . Naj bo kakor hoče: nauk za nas vse je, da starih svetnikov ni kar tako metati iz cerkve ali koledarja. So kakor stari ljudje: vedno lahko prinesejo veliko veselja in blagoslova božjega, če jih prav razumemo in uspoštevamo, iz njihovih izkušenj pa se lahko veliko naučimo . . . Zgodbo o črni ovci ali ovnu pa bom morda napisal prihodnjič. ■ TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 : u<3arec. Ko smo podrli notranjo steno kapele, je °v kip izgubi Ofii r ’ ga počasi spravim iz kapele. Star je že in kis!,Jen''1 *3arV 'n ,ako ital‘iansko slactak, da človeka Oku'03 St'sne v želodcu. Pa to je seveda stvar osebnega s. .Sa' Vsekakor: naš Anton je izgubil svoj kot. Še na ter k ° Sem ®a c*a'’ se k° morda zvrnil in razbil °mo imeli vzrok kupiti novega in lepšega . . . Gol k3* Se zgodi'o- S “farovško kuharico” gospo ° OVo sva šla nakupovat v West Lake. V veletrgo- : STANISLAV FRANK ! m I 74 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S.A., 5013 ; LICENSED LAND AGENT: ; Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. J • DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje; ; redno in po zmerni ceni. ; SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-. kumente. pooblastila, testamente itd. ; I ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas-v teh zadevah! ; ; TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 : O SLOVENSKI ŠOLI bi sc rad malo pomenil s starši. V februarju se po Avstraliji odpro šolska vrata za novo šolsko leto, začno po se tudi naše slovenske šole. Vsa večja središča jih imajo in prav je tako. Zdi sc mi, da se starši premalo zavedajo, kaj imajo v njih. Ko bi sc, bi slovenski pouk obiskovalo večje število mladine. Ko se jim lastni otrok morda prav zaradi neznanja jezika staršev kasneje odtuji, jim je žal, a takrat je prepozno. Koliko takih zgledov sem že srečal! Pa saj tu ne gre samo za znanje jezika. Res je, da se tega lahko miuče tudi doma. Celo to moram reči: samo doma. Brez podlage v domači hiši bo tudi slovenska šola v svojimi pičlimi urami kaj slabo uspela. Gre za vse več kot zgolj za slovenski jezik. Gre za slovensko okolje, v katerem bo otrok vsaj delno doraščal. Gre za prijatelje, otroke drugih slovenskih družin, katere bo v šoli srečaval. Navadil se bo poleg avstralske družbe tudi slovenske in začutil, da je sam del nje. Šola mu bo gotovo obogatila materin jezik, a s slovensko šolsko skupnostjo, z nastopi in z njimi nujno zvezanimi priznanji, bo v otroku rastla tudi slovenska zavest. Ne bo se sramoval svojega pokolenja. četudi jc rojen že v novi domovini in mu je Avstralija kot rodna dežela gotovo bližja od domovine staršev. Kljub temu. da slovenskega jezika morda ne bo nikoli zares obvladal, mu bodo spomini na slovensko šolo pomagali, da sc kasneje ne bo sramoval odpreti svojih ust. Lepo bo takega otroka slovenskih staršev srečati čez deset, petnajst ali dvajset let — morda prav zaradi slovenskega o-kolja v šolski dobi celo poročenega s slovenskim zakonskim drogom. Ne bo izgubljen ne za slovenstvo in ne za vero, ki so mu jo starši dali s krstom in vzgojo. Domu staršev ne bo odtujen in do-nia bo šc vedno tudi v naših verskih ali društvenih središčih. Škoda, da primeroma malo naših staršev misli na vse to, ko odga-jajo svojo izseljensko mladino. A čas hiti — ko sc zavejo napake, jc otrok dorastel... KAREL MAUSER: VEČNA VEZ (5) Peskar se je dvignil, ko sta vstopila. — No? — Zdi se mi, da je Dorothy velika reva, — je rekel počasi Matt. — Je. V mladem sta pa dva hudiča. Prvo uro sem ga pr? cenil. Potlej se je obrnil k Jane: — Ti pa ne hodi ven v tem mrazu. Nisi sama. Brez besede je vsem trem nalila čaja. * * * Ko so bile njive nared, je Jane rodila fantka. Cel dan se jc mučila, Matt je bil že ves iz sebe, stari Peskar je mendral po hiš' in se jezil nad babico, čeprav je vedel, da ne more napraviti več kakor more. Jane je bila pač po materi. Tenka in krhka. Z nočjo se je otrok rodil in na Janinem prepotenem obraz}1 se je razlila sreča. Slišala je visok glasek, ki je cvilil v večer, sli' šala očetovo stopicanje pa hiši in topli glas moža, ki se je koma) upal hoditi. Kako je bil Matt vesel! Še zdaj ga vidi, kako se je spustil ob njej na kolena in ji tiščal glavo v ramo. Ko je odšel in je obrisala solze na koži, ki so ostale za njim, ji je bilo začuda lepo. Vs« hudo je mimo in zdaj so štirje v hiši. Babica ji je zvila prepotene lase in zdaj je tako lepo počivati Otrok je skopan in leži v zibeli, Jane se tiho nasmiha. Gleda n3 zibel, na velika nerodna srca in na čudno krive rože. Matt parnima roke za slikanje, toda zibel sama je tako ljubka in čedna. Drugo jutro je prišla Dorothy in ji prinesla darilo: velik0 pogačo. Jane se je nasmehnila, Dorothy pa jo je poljubila na lic®’ — Tako sem vesela, da je vse za teboj, Jane, — je rekla preprosto. V sobi je bilo mračno, zavese so bile zagrnjene. — Dokler ne boš mogla, vam bom jaz kuhala. In oprala tudi. Ti se moraš zelo spočiti, ker si šibka. — Jane se je samfl smehljala. Tako je Dorohty zagospodinjila pri Mattu, ki je komaj kaj časa ujel za jelo. Delo se je grmadilo, doma žena in otrok in ma; lenkosti, ki so se nabrale sproti. Dorothy je pač opravila najbolj nujno. Veliko ni mogla, ker je Steve, čeprav je za silo že mandra1 z delom, le pogrešal delavko. Boba ni bilo več. Zdržal je do pomladi, potlej je odšel. Stev£ ga niti z besedo ni zadrževal. Tudi Dorothy mu ni rekla besede Ko ga je videla, kako je odhajal, se ji je celo zdelo, da pc nekaj težkega od nje, nekaj kar ni spadalo v njeno življenje, kar J° je davilo in dušilo. Otrok ji je ostal. Več ni potrebovala. Steve je kar oživel in ko se je Matt prišel ponudit, da bo pomagal, kjer bo pač moael, se je stari od veselja spozabil, ga aril po ram, in dejal: Matt, ko bi bil ti pri nas. Po štirnajstih dneh je bila Jane že toliko pri moči, da je 2 avno sama opravila. Matt je bil vesel že tega, da jo je spet videl v i • inji. ^se je dobilo spet nov obraz. Kar je Dorothy presta-a’ je na ljubek in tih način spet postavila na staro mesto. ^ Matt se je vedno moral čuditi, kako ima Jane pripravne roke. ’koli ne hiti, toda vsaka stvar v njenih rokah dobi poseben nadih, v.. Spočetka je celo kazalo, da se je znebila svoje čudne zami-, jenosti, ki je Matta tako skrbela. Celo oče je to zapazil. Toda malu se je pokazalo, da sta se oba motila. , Kmalu po krstu — otroka so krstili za Andreja — je otrok olel. Pričela ga je kuhati vročina in Matt je videl, da bo moral Po zdravnika. Jane je bila kakor ob pamet. Klečala je ob zibeli, 1 a roke in ko ji je Matt pogledal v oči, se mu je zdelo, kakor a gledajo nekam čez, v nekaj, kar samo ona vidi. Ustrašil se je. p Zdravnik pri otroku ni našel kaj posebnega. Hud prehlad. •? ej ga je Matt naprosil, naj pregleda še ženo. Sam se je umak-1 v kuhinjo k očetu. Stari Peskar je bobnal s prsti po mizi. — Kaj je? — je zasrepel v Matta. : Odgovori mu: — Z otrokom ni hudega, toda bojim se, da ane bolj bolna. Stari je dolgo molčal. Potlej je nenadoma krehnil: — Tudi jaz se bojim. Matt je položil pesti na mizo. Kaj ji je? ^tari je mignil in strmel skoz okno. j Ne vem, toda pri moji ženi je bilo isto. Ko Jane pogle-am' njo vidim. ^ . Tedaj je po stopnicah prišel zdravnik. Matt je vstal. Takoj Je sedel na voz, je butnilo iz njega: Kaj je z njo? Zdravnik je iskal za besedami. Matt je to takoj opazil. '— O stvareh, ki jih še ni, govori, kakor da so že: Živci. Matt ni nič rekel. DAROVI ZA BERNARDOV JUBILEJNI TISKOVNI SKLAD: $44.— Julka Mrčun; $26.— Marjana Toplak; 20.— N.N., Albin Fabian; $16.— Franc Jaunik; $12.— Jože Pohlen; $10.— Francka An-žin; $9.— Franc Uršič, $8.— Slavko Tomšič; $6.— Heda Stankovič, Roman Zrim, Jože Koščak, Štefan Kočar, Ana Erdmanis, Franc Da-nev, Danica Pavič, Franc Vrabec, Marta Veljkovič, Jože Vuga, Ivan Paušič, Franc Bračko, Jože Podboj, Ivan Burlovič, Marjan Vihtelič, Valerija Pančur, Štefan Toplak, Jože-fina Proskurin, Andrej Zrim, Terezija Simunkovič, Andrej Udovič, Lojska Macorig; $5.— Jožica Ger-den, Franc Juha, Jože Kromar; $4.— Alojz Kovačič, Alojz Jerič, Otto Zore, Sylvia Goetzl, Alojz Žagar; $3.50 Antonija Poklar, Marija Urbas; $3.— Edvard Peršič, Štefan Ba-ligač, Leopold Muller, Vincenc Štolfa, Vinko Prinčič, Gabrijel Blaževič, Drago Tomac, Avgust Gornik, Branko Jerin; $2.— Albin Drašček, Dragica Babich, Jože Vrtačič, Marija Jug, Branko Tavčar, Jožef Šterbenc, Anna Kustec, Vida Kaiser, Rudi Mavrič, Kristjan Tinta, Alojz Gombač, Anton Novak, Mario Jenko, Julij VIKTOR1JSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road, 329 6144 MALVERN. 1382 High Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG. 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE. 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON. 232 Cranbourne Road. 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS funeral directors Bajt, Alojz Schiffler, Stanko Ogrizek, L. M. Martin. Andrej Grij, Ivan Plesničar, Ivan Stanjko; Sl.— Miro Novak, Jakob Robar, Bert Pribac, Anna-Maria Colja, Franc Magdič, Franc Frigula, Vinko Butala, Iva Urbas, Ignac Lebar, Lucija Pungerčar, Aleksander Bole, Krista Golob, Alojz Mikolič, Mirko Godec, Martin Baligač, Anton Tomšič, Marija Lotrič, Marica Darmanin, Marija Grl, Marija Radin, Lado Sluga, Karolina Čargo, Janez Lah, Pavel Sedmak, Ivanka Špilar, Ivan Figar, Angela Majerič, Zofka Juryszczuk. Viljem Bauer, Ivan Štrucelj, Zvonko Gornik, Franc Matuš, Jurij Tomažič, Justa Glajnarič, Stane Tomšič, Anton Kociper, Davorin Rovtar, Gabrijela Požar, Viktor Matičič, Danica Šuštar, Julia Razboršek. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10.— Heda Stankovič (namesto venca na grob Marije Moscetti); $5.— Marjan Vihtelič (za lačne), Ivan Mohar, Ivan Plesničar; $3.— Blaž Pribaz. SLOVENSKI MISIJONARJI. TOGO, AFRIKA: $85.— misijonska cerkvena nabirka, Merrylands; $30.— Tone Urbanc (za lačne); $20.— N.N., Marjana Toplak (za lačne), družina L. M. Martin; $10.— Anton Bavdek, Marija in Ivan Harej, M.J., Agata Zupanič, Štefica Skukan; $8.— Julij Bajt: $7.— Krista Golob; $5.— A. Konda, Marija Habor (za lačne), Ivan Plesničar, družina Marjan Vihtelič (za lačne), Karolina Čargo, Ivan Mohar, Avgust Gornik. FRANČIŠKOVA MLADINA: $4.~ Ivan Plesničar. Dobrotnikom Bog povrni! * Dospela je pošiljka knjig iz Argentine: MOJA RAST (Ivan Dolenec) — LJUDJE IZ OI.ŠNICE (prekmurske črtice Franka Bukviča) — BUTARA (črtice Franceta Kunstlja, izdane oh 30-letniei njegove mnčeniške smrti) — JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva ži\ljenjcpisna povest Marijana Marolta). — Cena vsake knjige $3.— brez poštnine. Potlej se je zdravnik sklonil naprej in kakor da ni prav nič važno, vprašal: — Kako je bilo z njeno materjo? Je bila tudi taka? — Menda, — je tiho rekel Matt. Zdravnik ga je ošinil s pogledom, potlej se je zagledal v polja. — Dobro, da ste na farmi. Za tako ženo je najboljše. Mnogo boljše kakor v mestu. Naj jemlje redno tista zdravila, ki sem jih dal. Matt je samo pokimal. Celo pot nazaj grede je mislil samo na Jane. Na otroka se še spomnil ni. Ko je stopil v kuhinjo, je Jane sedela pri očetu. Z nasmehom mu je rekla: — Matt, nič mu ni. Andrej je samo prehlajen. Toda meni se je zdelo, da ima že steklene oči. — In kaj je tebi rekel zdravnik? — se je premagoval Matt — Nič, rekel je, da moram biti pridna. Samo to. Peskar je molčal, Matt je pa rekel: —- Vidiš, pridna moraš biti in se ne gnati za vsako stvar kakor se ženeš. Tedaj je rekel Peskar: — Bo že Bog dal, da bo vse prav. Potlej je Jane odšla k otroku. 6 Andrej je pridno rasel, Matt pa je garal kot živina. In m11 je bilo kar prav. Sicer se mu je zdelo, da je Jane po zdravilih vendarle boljše, toda tisti pogovor z zdravnikom mu ni šel več iz glave. Tudi to, da se je Peskar tako potegnil vase, ga je žgalO' Kaj neki premišlja? Matt je delal doma in pri Stevu. Stari si je sicer čudovit0 opomogel, celo roka, za katero je zdravnik rekel, da bo ostala trda, se je omehčala, toda poznalo se ie, da pri hiši ni mlade moške roke. Orati je pomagal Matt, vlačil je pa stari Steve sam Dorothy je bila povsod. Matt jo je občudoval. Legala je po; zno, vstajala prva, skuhala, opravila živino in otroka in se potlej? pekla na soncu cel dan. Videti je bilo, da zdravje kar kipi od nje (Dalje prihodnjih Motiv iz zasneženega Ptuja VSEH VETROvffgW jj I PAVEL VI. je 12. januarja sprejel okoli 80 SC(] °matskih zastopnikov, akreditiranih pri apostolskem ezu. Izrazili so mu svoja novoletna voščila. Papež Je v svojem govoru dotaknil uspehov svetega leta, glav°r'' ° razmerj'h mciJ državami in Vatikanom, v Mo nCni-Pa Se ustav*l Pr' lanski helsinški konferenci. j,0(jCno Je poudaril zahtevo po človekovi osebni svo-,emv -^a nC Sme ostat' samo na papirju, v listinah, nikov^ ^ mora preseliti v resničnost. Obljubam držav-fi„ i • moraj° slediti dejanja, saj so se zato zbrali v 'nsk' prestolici. dej.^°i't0Van^e človekove osebne svobode je "bistveni razv n miru, pravice in blaginje, brez katerega ni ne nioč°JU ne Pr*j!*teljskega sožitja”. To spoznanje je tako "°; nadaljeval Pavel VI, da “ne prenese izgovo- vsakc ' na'lu,no Poudarjajo, da gre za notranje zadeve Oseb* ,t*r*ave’ ' katere se drugi nimajo kaj vmešavati. dov a sv°boda, kljub različnostnim držav in naro- ^^‘avlja skupni temelj civilizacije, zato pa tudi vsej Utnc Pavice in dolžnosti. Kjer koli manjka ta ni:i|ntlvi,i«ciji skupna podlaga — pa čeprav so jo for- fcr sPrejeIi — povsod ostajajo plemeniti nameni kon- v s Ct *)rez sadov, še več! Konferenca se spreminja je , nasprotje, ker ne dosega namenov, za katere se J /l)rala . . .» novaMNEST,'K) za vse ilegalne priseljence je razglasila steni arS!ralska v'ada’ če se v treh mesecih javijo obla-Mac, Minister za emigracijo in etnične zadeve, Mr, s0 jQC 'ar' j° je razglasil dne 25. januarja. Pozdravile vse r ZlaSt' VSC orSan'zac'je priseljencev v skrbi za njm '?te sv°je rojake, ki v Avstralijo niso prišli s pot-p°go"LV°ljenjem- Želeli pa bi podrobnejša pojasnila o malo . ’ ker je besedilo amnestije preširoko in pre-mina]Jasno- “Amnestije niso deležne osebe, ki so kri-cija n° resno obremenjene in ki iim grozi deporta-ra?gl2ara^' kriminalnih dejanj”, je dejal minister ob kazniv'^' .*>rav hi javnost vedela, katera cije a dejanja bi mogla povzročiti odklonitev aplika-',e?alnj ,esa,iz|ranje bivanja v Avstraliji. Saj so mnogi strawy Prise'ienci tu pod napačnimi imeni, mnogi iz dobno VSa '6ta n'so Pr’iavljen' na davčnem uradu in po-dosegi ' Ko bodo pogoji jasni, bo tudi amnestija *a svoj namen in strah mnogih bo odpadel. ga|nihUna-°’ da V Avstral'j' od 30.000 do 50.000 ile-prjjavj] Prise'jencev. V prvih dneh amnestije se jih je ^SotovM nekai stot>n — ostali čakajo podrobnejših ^ X| ■ Upajmo, da jih bodo pravočasno dobili. nestija, ki jo je razglasila laburistična vlada v letu 1974, je imela za uspeh (ali neuspeh) komaj 485 prijav. Tudi takrat pogoji niso bili jasni in so vzbujali nezaupanje. Poleg tega je potekala pretiho in mnoge etnične skupine skoraj niso vedele zanjo. SREBRNI JUBILEJ obhaja letos tudi NAŠA LUČ, mesečnik za Slovence raztresene po evropskih državah. Tiska ga Celovška Mohorjeva, zavidljivo lepo je urejevan in je bogate vsebine. Oblastem v domovini seveda ni priljubljen, najmanj ob navalu zdomcev zadnjih let. Saj piše izven meja in svobodno izraža svoje mnenje — domača stroga cenzura ga ne doseže s svojimi dolgimi prsti, četudi bi to kaj rada. NAŠI LUČI želimo, da bi še dolgo svetila po izseljenskih domovih širne Evrope, prinašala vanje toplo slovensko besedo teh ohranjala naš narod po tujih deželah Bogu in domovini. STAVIM GLAVO, da nihče bralcev ni opazil, da je bila novoletna noč za sekundo daljša. A tako so pisali in še dodali, da so to “prestopno sekundo” letos že petič vrinili v novoletno noč. To delajo torej že od leta 1972 nekako za našim hrbtom. Mednarodna uvedba atomskega časa je prinesla to novost. “Prestopno sekundo” dodajo prvega januarja ob enih ponoči. Namen tega pa je, da bi se ure, ki so jih naravnali po atomskem času, spet ujemale z astronomskim časom. Ves znanstveni svet dela to — mi se pa medtem veselimo, da smo dočakali novo leto. Še za ure nam ni mar, kaj šele za sekunde . . . Tega, zakaj je sploh razlika ene sekunde med astronomskim in atomskim časom, nam pa poročilo ne pojasnjuje. VATIKANSKI RADIO je četrtega decembra lani govoril o osnutku novega zakona Socialistične republike Slovenije o verskih skupnostih. O tem doma ni prišlo dosti v javnost, kdor pa je poslušal slovensko oddajo iz Vatikana, je vedel zakaj gre. Mnenje vodstva Cerkve o osnutku so poleg slovenske in hrvaške oddaje prinesle tudi oddaje drugih jezikov. Pravilno je bil osnutek zakona označen kot napad na svobodo slovenske katoliške Cerkve in vsega njenega dela. Naj pripravljene nove zakone doma še tako obračajo in z njimi obljubljajo razčistiti gotove nejasnosti v dosedanjih zakonih — v prid Cerkve ne bodo. Njihov zviti namen je ohromiti delovanje vsake verske skupnosti. To je vatikanski radio jasno povedal. Čas je bil, da se je oglasil. "a; PUST POJDIMO, ULOVIMO PUSTA, DA NAM DECE NE POHRUSTA! JOPIC RDEČ, ZELENE HLAČE, V ROKAH RAGI.JE ROPOTACE, A NA GLAVI DVA ROGA — HU. PA KAKŠEN NOS IMA, BRKE TAKE KOT ŠČETINE! BOJMO SE GA, KADAR ZINE, BOJMO SE GA, KADAR STOPI IN NAS Z DOLGO ŠIBO LOPI! CE SE KDO MU ZAKROHOCE ALI CE SE KDO ZAJOČE, BRŽ GA CEZ KOLENO ZVIJE. ŽIVO URO MU NAVIJE. NIC NE VPRAŠA, NIC NE RECE: KDOR NE UIDE, KDOR NE UTEČE, TEGA UJAME IN POHRUSTA. LE PUSTIMO V MIRU PUSTA! DRAGI OTROCI! Zopet se bomo ustavili v Melbournu, četudi vem, da zgledov za vas mlajše tudi drugod ne manjka. Morda bo za drugič prišlo v uredništvo kaj iz drugih naselbin, ki včasih ostanejo žal samo pri obljubah . . . Na sliki sta sestrica in bratec, ki ju v Melbournu dobro poznamo. LONČARJEVA IRENA in MARJAN sta prišla s svojimi starši v Avstralijo leta 1967, oba še v predšolski dobi. Razen Irenin enomesečni začetek na ljubljanski Vrtači pred odhodom iz domovine, je bila za oba edina slovenska šola naša Slomškova v KeW' In vendar bi iz razgovora z obema mislil, da sta prišla v Avstralijo samo na počitnice iz Ljubljane, tako jima! teče slovenščina. Že vsa leta med nami nastopata nas našem odru pri raznih igricah in proslavah ali folklor-j nih plesih. Menda ni bilo prireditve verskega središča! v Kew ali pa melbournskega Slovenskega društva, da; bi ju na en ali drugi način ne porabili. Marjan tudi lc\ vsa leta ministrira in je naš glavni ministrant, dočitfj Irena poje pri mladinski pevski skupini “Glasniki”. Vsa ta slovenska aktivnost ju prav nič ne moti v redni šoli, na katero se izgovarjajo mnogi starši, t>| “nočejo obremenjevati” svojih otrok s slovensko šol«; in nastopi. Irena obiskuje The Accademy of MaO' Immaculate in je zelo dobra učenka, Marjan pa hodi j v Cathedral College, kjer si je ob koncu zadnjega šol'| skega leta priboril s svojo pridnostjo štiri leta breZ'! plačnega študija (Scholarship of Education Depart-; ment). Poleg tega igra košarko, v atletiki pa je z do-! sego drugega mesta spravil v žep že dve srebrni. S starši vred oba zaslužita naše čestitke in iskren? želje, da bi taka ostala. Potem jima prav nič ne za': merimo, če se med sabo kdaj kot bratec in sestrica! “skavsata” — po angleško . . . MOJE POČITNICE. — Letos sem bila že drugič n3 počitnicah na morju v slovenski koloniji Mt. Eliza Bilo je zelo lepo, veliko kopanja, iger in sprehode' Tudi klepetanja in smeha je bilo dovolj, celo pozno v noč, da smo bolj malo spale. Spoznala sem več novil’: prijateljic, s katerimi se bom dopisovala. Žal mi je, se prihodnje leto ne bomo mogli več vrniti na isto m«' sto v Mt. Eliza. Upam, da nas p. Bazilij ne bo za čitnice pozabil in bo za nas našel kak primeren prosti drugod. Patru Stanku ter vsem gospodinjam v kuhinji, ^ so skrbele za nas, da nismo bile lačne, prav lepa hval* in lep pozdrav. — Irena Birša, West Brunswick, Vic. V MT. ELIZI. — Malo težko mi je bilo začeti p°' čitnice, ker se dekleta med sabo še nismo poznale. smo hitro postale prijateljice. Spoznala sem tudi dv< dekleti iz Tasmanije, ki jih ne bom pozabila. Upa111' da sta obe odnesli od nas lepe vtise. Dolgočasile se res nismo. Čez dan smo se zabava^ s plavanjem. Tudi v Mornington smo šle na čolne, <*>j so se p. Stanku kar ježili lasje od strahu za nas. ZV«" čer pa smo zbijale razne šale. Prijetno so nas zabaval' tudi gospa Boletova in sestri Pavla ter Maksimiljan’ s smešnicami in prizorčki. Zadnjo noč se je nekaj deklet preobleklo v straši'3 Res so nas prestrašile in vika in krika ni bilo ne kol1'! ca ne kraja. Prijaznim in dobrim kuharicam iskrena zahvala! H tudi p. Stanku za njegovo potrpežljivost z nami, sl‘r' vensko mladino v Melbournu. — Anna Špacapan, Nort* Footscray, Vic. KRIŽEM OVENI JE *± ’•■-DURA, VIC. — Javljam se Vam z roba av- ^ralske pustinje, kamor sem se nedavno preselil iz ibourna. Prepozno sem se javil, zato ene številke n,seni dobil. Pošljite mi jo, prosim, na tukajšnji na- v- Tako sem se navadil na naše MISLI, da jih prav P°Srešam, če ne pridejo na določen čas v mesecu. v . P0JT|injam se pred leti slike v MISLIH: avto med J d ni i drevesa. Pokojni p. Bernard pa je šaljivo pri- al, da “v Avstraliji avtomobili kar na drevesih raster” XT , ■ rsa to sem se spomnil, ko sem nedavno videl 111 ribo iz kanala: pognala se je iz vode in se obe--na vinsko trto . . . Žal nisem imel pri sebi foto-^‘ifskega aparata kot tisti, ki je za MISLI avtomo-e videl rasti na drevesih . . . Zanimivo je pa bilo — ' 'bournu bi kaj takega verjetno ne videl. »krene pozdrave vsem naročnikom, MISLIM pa če-k srebrnemu jubileju! — Franc Purgar. n °llongong. N.S.W. — Roka me kar sili, da P'sern nekaj vrstic. Za božični dan sem se z družino jo"rak a ^eP° k''°’ bila slovenska cerkvica vedno dal x P°'na’ ne le °b večjih praznikih. Mnogi nimajo 1 do nje, pa njene bližine ne znajo ceniti. Le po-'mo, da smo krščanski narod, ki poleg materine ae ljubi tudi dragoceno dediščino vere. Pravo slo- Srcu Vo ni samo na zunaj in na ustih, ampak tudi v sv °Pl°jeno z božjimi nauki, ki smo jih prejeli od prav Vern'*1 star^ev- Kdor je to zanemaril, mu od ega slovenstva kaj malo ostane. Vjjo )ub razdalji smo se udeležili tudi piknika za cerk- 2 a!,113 * še najbolj vesela, čeprav pride v našo bolnišnico enkrat na mesec tudi avstralski duhovnik. ,V oktobrski številki MISLI sem v Kotičku malih '•dela sliko in brala o Mavričevih iz Newcastla, N.S.W. Ko sem bila vesela: Mavričevo — prej se je pisala ajmk — Sem poznala še iz begunskega taborišča Ca-PUa. ko sva skupaj hodili k g. Robiču. Mislim, da je ona leto dni prej v Avstralijo kakor jaz s svojo zino. Vedela sem, da se je poročila, drugače pa ?^eni ^o sedanje objave slike njenih otrok ničesar sli-0 njej. Kako lep je spomin na stare znance! re. evim bi rada pisala — pa saj veste, kako je let*11131126111 'n zv'l m°je prste in sem že toliko £e Plenjena na bolniško posteljo. Vesela pa bi bila, 5e If3'-SC ^rain'kova kaj oglasila in mi o svoji družini a) Več napisala. Kakor lepe in pridne otroke ima — ® naj jim vsem da zdravja in srečo v življenju! s(r<'est',arn Vam k 25-letnici MISLI. Že vsa svoja av- 1 *eta mi mesec za mesecem krajšajo čas, zadnja ,l v bolezni še prav posebno. Vedno jih čakam s tako ^SBotrpežljivostjo, da se mi zdi to že skoraj greh. Prav <,j a bi videla, da bi še za 25^Ietnico vsi avstralski ju°Verc' naročili na MISLI. Pa nekateri naši ljudi so ^ ni- kaj hočem dmgega, kot moliti zanje in zanje Jovati svoje trpljenje, olgo je moje pismo, pa boste menda še našli kaj ora zanj Lep0 pozdravljam vse poznane in tudi ^Poznane ter vsem želim dobro. Pa naj še naročniki ^ molijo zame! — Marta Jakša (Woodville Private °sPital, 2 Jelley Street, Woodville West, S.A., 5011) Re ŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE: jl0 0t*oravno: 3. navezati; 7. Medana; 8. dalija; 9. Okla-l^nia> 10. vlom; 11. slepota; 13. atom; 14. tasa; p)je,elniCn‘: Potraten; 21. gnojna; 2. na- 3 jA dvojčica. — Navpično: 1. belkast; 1. Sava; aPoleon; 4. voda; 5. zalivati; 6. tajno; 11. smehljaj; ovčetina; 15. smrečje; 18. trnov; 19. pari; 20. Alpe. jaBe^’t®v so poslali: Anton Šajn, Karla Twrdy, Vinko kančka Anžin, Dorica in Ivan Slavec, družina Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, NAW. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 arr> nudi 20% popusta na vsa popravila ur n ^atnine (šest mesecev garancije) in 5% na Vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM ^ydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, ki je dne 20. januarja 1976 odšel po zasluženo plačilo k Bogu, SIMONA FALEŽA, se najprej iskreno zahvaljujemo pokojnemu. Bil nam je dober vzgojitelj in je usmerjal naša življenja po naukih katoliške vere. Izoblikoval je tudi našo ljubezen do naroda in domovine. Iskrena zahvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnega očeta spremili na zadnji poti. Posebej naj omenim čč. duhovščino dr. Ivana Mikulo, p. Valerijana ter p. Lovrenca in čč. sestri Ksaverijo in Marijo. Hvala za izredno čast, ki sta jo izkazala pokojnemu s svojo navzočnostjo senator g. Miša Lajovic in soproga. Za organizacijo pogreba in nagovor zahvala g. Ivanu Urhu, dalje Slovenskem društvu v Canberri in vsem članom, posebej še nosilcem, ki so očeta ponesli do zadnjega počivališča. Končno zahvala vsem številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam pismeno in ustmeno izrazili sožalje. Žalujoči: žena Marta, hčerka Marija in mož, sin Cvetko in žena ter vsi vnuki. Canberra, A.C.T., 29.1.76. Žabkar, Mirko Marušič, Lidija Čušin in Emilija Serek. [zžreben je bil Mirko Marušič. Nagrado pa bo dobila tudi Karla Twrdy, ki je poslala januarsko križanko, a sem njeno ime med reševalci v MISLIH in tudi pri žrebanju po pomoti izpustil. Naj mi prosim oprosti! TISKARNA POLVPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela DVE UGANKI V ENI I. 1.-------------------------- 2.----------------------- 3 .------------------ 4 .---------------------- 5 .------------------ 6 .------------------------- Namesto črtic vstavi črke za besede, ki pomenijo sledeče: 1. vozimo; 2. znan slovenski grad; 3. važna oseba pri vožnji po vodi; 4. deli razbite celote; 5. primitivno orožje; 6. tudi ti se tako imenuješ. II. Če si izbral pravilne besede, boš morda rešil tudi drugi del uganke. Premikaj besede vodoravno toliko časa, da ti bosta dve navpični vrsti dali ime Marijinega praznika našega meseca. Katerega? Če beremo ti d>e vrsti od zgoraj navzdol ali narobe, pa sam iztuhtaj! Rešitev pošljite do dneva žrebanja, ki bo 1. marca! IZ LUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 Uspešni ljudje žanjejo več kot so sejali. Še bolj uspešni pa so le lam, kjer je žetev, ne pa tam, kjer je setev. £ Slovenci smo znani po žalostnih veselicah in veselih pogrebih. 0 Cene so kot ljudje: bolj ko o njih govoriš, bolj rastejo. Telefon 627-3097 Zvečer 621-3394 Za avtokleparska dela se sydneyskim Slovencem priporoča AUTO-CAMAY SMASH REPAIRS vogal Piccadilly & Loftus Sts. Riverstone, N.S.W., 2765 Prevzema privatna popravila in tudi popravila preko zavarovalnice Pokličite LUKA CAMOVIČA in se pogovorite v domačem jeziku! MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK !; z a selitev in podobno, jj se boste z MAKSOM HARTMANOM !; po domače pomenili za čas prevoza, i| delo pa bo opravljeno dobro • ! in po konkurenčni ceni. !j Kličite čez dan: 311 6366 J; RAPID TRANSPORT SERVICES PTY LTD. L ]; (vprašajte za Maksa Hartmana!) j' Ob večernih urah 'l kličite Maksovo številko doma: 850 4090 .................................. 0 Žival nima pameti, zato k sreči ne more postat1 človek. Človek ima pamet, zato pa žal lahko postan* žival. 0 V našem podjetju je tako kot v počitniškem dom11, nobeden nič ne dela. 0 Človeka največkrat cenijo po tem, koliko je sp^ soben zamolčati. 0 Direktor: “Hudi časi! Vsak dan teže ugotovim, °" kod veter piha . . .” 0 Nova matematika: z levico seštevam, z desnih odštevam. 0 Kupujte naše blago: v vsakem metru ima po metra visokih proizvodnih stroškov, nizke produktiv’ nosti in slabe organizacije dela. Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi AUTO-CAMAY SMASH REPAIRS vogal Piccadilly & Loftus Sts. Riverstone, N.S.W., 2765 Prevzema privatna popravila in tudi popravila preko zavarovalnice Pokličite LUKA CAMOVIČA in se pogovorite v domačem jeziku! “FRANK’S AVTO ŠOLA" ; 32 THE BOULEVARD. FAIRFIELD WEST. 21^ NAW. TELEFON: 72-1583 MELBOURNSKI SLOVENCI ! V slučaju prometne nesreče sc posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetna popravila Vašega avtomobila. Delamo tudi za R.A.C.V in druge zavarovalnice. Vprašajte za rojaka Darka Butinar ali Maria Deltoso! 15 Lawson Crescent, Thomastown, Vic. 3074 — Tel.: 460 4102 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — ‘Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds). TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 PUTNIK VASA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA PUTHIM SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino trikrat na teden! £ nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervaeij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thombury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Nate izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP 65 MONCUR ST, WOOLLAHRA, N-S.W. Tel. 32-48*6 Zastopnik za Queensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST* CARINA, QLD., 4152 TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. 33-4385 Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 I ATA 9 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb 9 pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Q ant as V uradu: RATKO OLIP BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. PODRUŽNICE: SYDNEY PENRITH 269 Elizabeth St., Tel. 61-3153, 26-1621, A.H. 32-4806 446 High St., Tel. (047) 31-3588, A.H. 32-4806