str. 8 ,S L O V E N K A- Št. 4 Modne zmote. Spisala Danica. I. Najmičnejša člove.ška slabost je pač ta, da si želi vsakdo tvoriti svoje zunanje kolikor inogoče lepo in pri- jetno. Uže pri surovili divjakih opažamo to stremljenje. Saj ni naroda, da se ne bi kitil vsaj s školjkami, s pe- resi in z raznim drugim primitivnim kinčem. — In prav tako. Saj ravno to hlepenje po lepi zunanjosti razvija v človeku eestetični čut. Kulturi pa pripada naloga, razviti ga, ter ga pozdigovati na vedno višjo in višjo stopinjo. Žal le, da se vrivajo pri tem stremljenju dostikrat hude zmote, ki prav pričajo o reakciji dobrega ukusa. Oglejmo si n. pr. klobuke naših dam, ko se spre- hajajo v največjem svojem lišpu po zimskem šetališču. Tu čepi mali, nežni kolibri, tam se šopiri krasna rajčica ; z onega klobuka vihra valovito nojevo perje. Prav lepa zbirka, res, bi to bila za ptičji razpredelek kakega mu- zeja. Zdaj mi pa prav odkritosrčno povejte, drage bralke, če so ta ptičja gnezda na glavah naših dam res okusna in lepa. Zakaj bi se pa ne postavilo na klobuk kako mlado mače ali kaka bela miška. Gotovo bi naredila ravno tisti efekt, samo da jo prične nositi — kaka me- rodajna kapaciteta na modnem polju. — k to še ni vse. Ali še niste nikdar pomislile, drage bralke, odkod se vzame ta ogromna množica tičic, ki ima zadostovati puhli gizdavosti in ničemernosti naših modnih junakinj ? Polovili in pobih so jih s kruto roko, a njih število gre v milijone. In ta bai'barična noša traja zdaj že nad dvajset let. Koliko nedolžnih tičic, toliko koristnih na- šemu poljedelcu, se je v tej dolgi dobi že pomorilo ! Ja- ponci uže tarnajo in zdiliujejo, da jim opustošuje razna golazen rodovitne njive, ker več ne dostaja tičev, ki bi jo zatirH. Kar ne morejo se pi-ečuditi »omikanim Evropej- kam", ki so toli brezsrčne in neusmiljene napram ko- ristnim tičem, ter si jih nataknjujejo na klobuke. Le predoči si, draga bralka, če si kupuješ klobuk, na kojem se leskeče nežni kolibri, da je revček morda še pred kratkem frfral po gorkem zraku svoje krasne, južne domovine. Morda je imel mladičev v gnezdu, koje je skrbno redil in negoval. A prišla je kruta roka, na- stavila mu je smrtonosno zanjko in ubogi ptiček je bil usmrčen radi tvoje gizdavosti. Kaj pa revni mladiči, ki odpirajo lačne svoje kljunčke ? A odpirajo jih zaman ; nihče jim več ne donaša hrane. Kmalo povešajo nežno svoje glavice ; v gnezdu nastane tišina — za zmeraj. Glad je umoril ves zarod ! — Ali ne odložiš z gnjevom klobuka, na kojem je zabeležen tolik bai'barizera ? Kako hudoben, kako brezsrčen se nam vidi pač de- čak, ki pobira jajca in mladiče iz gnjezdic. Ali smo pa me kaj boljše, če pospešujemo nošo, ki je smrtonosna za tako ogromno množico tičic ? Če je res moda zvesto zr- calo omike svaje dobe, onda znači ta noša pač civiliza- cijo v — povojih. Slovenke ! pokažite, da ste vredne hčere napredu- jočega veka. Odrekajte se barbarični noši, ki nas močno opominja na divje otočane na Tahiti. Dičimo se rajši z nežnimi cvetkami, ki so kakor nalašč ustvarjene za kinč. AU si moremo sploh misliti lepšega okraska nežnemu obrazku, nego rožice, ki so vendar lepše, ko Salomon v vsem svojem lišpu ? Toj'ej proč s ptiči ! Pustimo jih rajši frfrati sebi v radost, nam v korist. st. 10 .SLOVENKA' Št. 6 Modne zmote. Spisala Danica. II. Druga zmota na modnem polju je nedrijec. On pač kraljuje že stoletja neomahljivo ; a to ga še ni pobolj- šalo niti za pičico, niti ga napravilo primernejšega za človeško konstitucijo. Beremo sicer vsak dan po dnev- nikih anonce o kaki iznajdbi in liigijeničnih modricev kar mrgoli. Če si pa stvar natanko ogledaš, je eno kakor drugo. Če ne upliva škodljivo za zdravje, pa ne zado- stuje zahtevam, ki se stavijo do dobrega nedrijca. Zdaj te pa prosim, draga čitateljica, primerjaj kako podobo iz svojega modnega žurnala s kipom medicejske Venere. Je-li se ti vidi stisnjeni, pretirano ozki život z nedrijcem, baš do vrata segajočim in z visokimi, neo- kretnimi ramami lepši, nego pa polne, normalno razvite Venerine oblike ? In vendar bi se marsikatera naših gospic sramovala, če bi morala z Venerino „široko" tallo iti na ,corso". ¦ Dosti se je že pisalo in govorilo o škodljivosti tesne- ga nedrijca. Če bi hotela tukaj vse to ponoviti, bi mla- tila s tem le prazno slamo. Naj omenim le, da se je dognalo, da prihaja bledičnost, ta bič našim mladenkam večinoma od njega. Ne izgovarjajte sé, de se počutite prav dobro v teh železnih kleščah. Človek se vsemu pri- vadi, torej tudi temu. A le spominjajte se dneva, ko ste ga dele prvič okoli mladega svojega životka. Takrat se vam je videl pač neznosen. Toda gizdavost premaga vse težave, premagala je tudi to ; in privadile ste se res, — v svoj kvar. Gotovo bi pa bilo veliko manj histeričnih in nervoznih ter anemičnih žen, veliko manj težkih in nesrečnih porodov brez tega biča za ženstvo. Ali bi se me Slovenke res ne mogle odreči tej ne- spametni pariški noši, ter si vstvariti kaj bolj pametne- ga, in našemu zdravju bolj primernega? Čemu so nam pač te železne spone, te vrvi, s kojimi se vežemo, da nam skoro sapa uhaja? Če so uže Parižanke toli nespa- metne, da si kvarijo šiloma svoje zdravje, pa bodimo vsaj me bolj modre in ne trobimo v rog naših sester ob Seini. . , - Smešno se vidi ravnodušnemu opazovalcu, kako se narodi pulijo in kavsajo zaradi jezikovne razlike, radi verske različnosti in Bog si ga vedi za kaj še vse. Vsak narod hoče biti samosvoj, neodvisen, izviren. Le v noši ne poznamo nobene izvirnosti. Nakrat pozabljamo vsi svoje narodnosti. Oboževaje kleči ves človeški rod pred fratcozko metropolo ter širi po bliskovo po vsem svetu vsako pretirano misel, ki se je rodila v blaziranih gla- vah nečimernih modnih junakov. Če gre za modo, ne želi biti nihče izviren, tu hočemo biti sami pristni Francozi. Lepe in slikovite naše narodne noše pa ginevajo in kmalo jih sploh ne bode več videti. Zavrzimo tedaj škodljivi modric s železjem. Saj za- dostuje priprosti nedrijček iz močnega platna, kojega zna vsaka količkaj bolj spretna šivilja pravilno sešiti. Tak medrijec ne bode nikdar škodljiv, zadostuje pa popolno- ma zahtevam naravnega, nepokvarjenega okusa. — Da treba kroj oblek tudi po tem vravnati, je samo ob sebi umevno. Kaj pa, če bi se uvedla vsaj za domnco rabo krasna naša gorenjska noša ? Gotovo bi bila bolj pri- merna, nego načičkane obleke po francozkem, ali — re- cimo dunajskem kroju. V tem oziru daje nam lep izgled ruska carica, ki prihaja zvečer k čaju v e d n o le v na- rodni ruski noši, ki se ji jako prilega. Črnogorski" knez in kneginja nisfa sploh oblečena drugači nego v narodni noši. A tudi »veliki svet' v obče je že spoznal kako se narodne noše prilegajo posebno mladim deklicam. O tem nam pričajo takozvani »Dirndlkostumi", kojih po leto- viščih kar mrgoli. Zakaj bi se pak ne preseUli tudi v salon ? - - Sicer so pa tudi sedanje nagubančene bluze kakor ustvarjene za nošo brez nedrica, ker oblike bolj zakrivajo. Tesni, života oklepajoči se angleški noši, ki se jame, žal, zopet širiti, pa ne dajmo vkoreniniti se na slovenskih tleh. Vam pa, slovenska dekleta, bodi rečeno, das Vas bodo možke oči ravno tako dopadljivo gledale, kakor j sedaj, a ženil se bode močni spol — še rajši, če bode j vedel, da si ne pridobi samo lepe, marveč tudi zdravo in [j krepko ženko. |