Per 211/1908 s	Sten. 15
10002709,15
•.0R5KI GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Anton štrekelj, ravnatelj
slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
L. Štolfa
cvetličar v Gorici, sedaj v novi trgovin v hiši g. Seculina Corso Gius. Verdi št. 39 nasproti Medvedu priporoča svojo bogato zalogo raznega semena za vrte polja in travnike, kakor tudi razno grmičje za olepšavanje domov, veliko izbero vrtnic itd Nadalje se priporoča za izdelovanje šopkov in vencev za vse slučaje - ■	-	••
svežih*
Anton Kuštrin v Gorici, (v
lastni hiši) Gosposka ulica štv. 25, priporoča svojo, veliko trgovino jedilnega blaga po najnižjih cenah. Postrežba točna. Pošilja po železnici in pošti po naročilih. Za naročila iz dežele zadostuje dopisnica.
Ma Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Knjigoveznica Ivana Bednarika se je preselila v ulico della Croce štv. 6, 'nasproti „Šolskemu Domu".)
Ivan Kravos Gorica na Komu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo.
a> o O a>
3 X a o M
N
a> EH £2
a> C a> V
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri DDD33333DDDDDDDD
ANTON BHEŠČSK
Gorica, Gosposka ulica št. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 33DD žime in platno. 3ddd
Lastna delavniea oooaa za tapecirano pohištvo.
O
čE.
<t>
cn CD
r+
C &
B
P
O
o*
»■S O
9? o

Umefne ognje,
kakor: rakete, bengalične luči, rimske sveče, kolesa tudi po posebnih načrtih izdeluje tvrdka
Ferd. Makuc
tovarna umetnih ognjev
Gorica.
Povsod koder je prepovedano v resnici nevarno streljanje z železnimi možnarji se danes rabijo papirnati to-piči in sicer zato ker so oblastva dovolila vporabo teh, ker je spoznala da niso nevarni.
Zvedel sem da je na Kranjskem razširjeno mnenje da je vsako streljanje prepovedano. To pa je napačno. Prepovedano je samo streljanje z železnimi možnarji. Priporočam toraj slav. županstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z papirnatimi topiči, katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 bron, 100 komadov za 40 kron.
fidifemn flgra
najpripravnejše, najcenejše in najboljše sredstvo za popolno uničenje listnih uši, krvavih uši, kaparjev,
poljskih bolh, gosenic, paljkov itd. na sadnem drevju, le potičnih rastlnah in v vrtih. — Popolnoma biez strupa, toraj popolnoma neškodljivo za cvetje, listje in saofe Lahko raztopljivo ter pripravno za škropljenje in mazanje 1 škatla 1 kg po kron 3 zadostuje za 100 litrov vode.
Zastopstvo za Primorsko:
Hllber & Coilip, Trst, Via S. Apolinare št. 4 Alltoil Scacoz Trst, Via Campanile št. 19. o o
Primorski Gospodar
List za povspeševarije kmetijstva v slovenskem primorju,
Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
;teo. 15. I gorici, dne 13. oktobra 1905. Tečaj Q
Naročnikom!
Gospode člane in naročnike prosimo, da čim preje poravnajo zaostalo udnino oziroma naročnino.
Ako kmetje sami ne skrbimo za svoje glasilo v strokovnih zadevah, si damo slabo spričevalo in nimamo pričakovati boljše bodočnosti.
Ako pogledamo v sosedne dežele, ni kmeta, da ne bi podpiral svoj strokovni list, kateri ga obvaruje nebrojne škode; zatoraj naj stori tudi pri nas vsak svojo dolžnost in naj si šteje vsak tudi v čast stati v taki stanovski organizaciji kot je ,,Goriško kmetijsko društvo". Torej!!

— 226 -Uporaba trfnego rožja M krmilo.
Dvorni svetnik Portele piše o tem v „Wiener-landwirtschaftliche Zeitung" z dne 12. sept. sledeče:
Namen teh vrst je, da opozorim čitatelje na krmilo, ki je vredno vsega upoštevanja osobito v vinorodnih krajih in v letih, ko primanjkuje krme. To krmilo je namreč navadno trtno rožje, ki se dobiva v vinogradih in se vsaj v Avstriji uporablja večinoma samo kot gnojilo ali kurivo. Enoletno rožje ima v svoji notrinji, namreč v cevnih po-vezkih in strženovih žarkih mnogo redilnih snovi, ki jih uporablja trta spomladi, ko začne poganjati.
Ako se rožje, ki odpade vsako leto za časa obrezovanja trt, na primeren način pripravi, to je razreže, zmečka in raztrže, da za-morejo s tem živali lahko izkoristiti redilne snovi, ki se nahajajo v njem, uporablja se rožje v živinoreji prav lahko kot nadomestek za seno. 100 kg po tem načinu pripravljenega rožja je enako glede re-dilnosti kot približno 55 do 60 kg prav dobrega travniškega sena.
Živina je primerno razdrobljeno in raztrgano rožje prav rada in lahko se prezimi ž njim tudi mlečno živino, ne da bi se bilo bati, da živali zgube na mleku.
Ako nas razmere k temu silijo, zamore se polagati tako pripravljeno rožje živini tudi brez drugih krmil, in sicer se priporoča 15 kg razdrobljenega rožja na dan za vsako veliko živino srednje teže. Bolj primerno se pa zdi, če se polaga samo po 10 kg te krme na dan in se ji doda sena (3 kg), pese ali drugih krmil (tudi vinske tropine).
Na Francoskem se dela v nekaterih krajih iz podelanega rožja neka vrsta kisle krme na ta način, da se rožje (kakor zelje) v plasteh stlači in poškropi s slano vodo (0'5 kg soli na 100 rožja). Ako se ne more narezanega rožja koj podelati, priporoča se, naj se stlači v kakem senčnem kraju v večje kupe; na ta način ohrani se do spomladi sveže in se le malo posuši.
Nekaj številk naj pokaže, kakšne vrednosti bi bilo razdrobljeno rožje kot krmilo za vinorejske avstrijske kraje. V Avstriji se nahaja po podatkih „Statistične letne knjige kmetijskega ministerstva za L 1907." okoli 240.000 ha vinogradov.
Množina rožja, ki se jo dobi pri obrezovanju trt računa se lahka različno z ozirom na razdaljo trt v vinogradih, vzgojo trt, krajevno.
lego in trtno vrsto, z 2000 do 4000 in celo 5000 kg na hektar. Če vzamemo pridelek samo z 2000 kg rožja, pridela se v vinogradih cele Avstrije vsako leto nič manj kot 4,800.000 q rožia, ki odgovarja, kar se tiče redilne vrednosti, 2*6 do 29 milijonom q travniškega sena, ako bi se porabilo za krmo. H temu prihaja še to, da se dobi tako krmilo v omenjeni množini vsako leto, če tudi je vsled izvan-redne suše pomanjkanje navadne krme.
Še bolj drastično se vidi ta slika, ako vzamemo n. pr. samo Dalmacijo v poštev, kjer -se ne more živinoreja, kakor znano, radi pomanjkanja krme tako povzdigniti, kakor bi se želelo, četudi se v to mnogo dela. V Dalmaciji se nahaja okoli 80.000 ha vinogradov, ki dajo po gornjih računih vsako leto 1,600.000 q rožja; to odgovarja vrednosti glede redilnih snovi okoli 900.000 q travniškega sena. Po statističnih podatkih kmetijskega ministerstva pridelalo se je v Dalmaciji v letu 1907 na 10.501 ha travnikov 89.252 q sena, toraj okoli desetina onega, kar se nahaja v rožju, ako upoštevamo redilno vrednost v krmilu.
Za podelovanje trtnega rožja v krmilo, uporabljali so se na Francoskem še pred letom 1890. stroji za drobljenje rožja (brogeurs de sarmenis de vigne). Izdelujejo se za ročno delo in za strojni obrat. Ročno delo s temi sestavljenimi stroji je pa dokaj težavno in gosp. Wibmer v Ptuju je potreboval za gonenje ročnega stroja štiri može; na vsakem ročaju morala sta vrteti po dva. Na ta način se dobi v eni uri 60 do 70 kg zdrobljenega rožja. Kjer je mogoče, uporabljati bi se morali zato stroji na obrat, na katerih bi zamogli drobiti rožje proti primerni odškodnini posestniki celih občin ali člani posameznih zadrug ali društev. Najprimerneje bi bilo, če bi se uporabljali tu naravni viri moči in bi se nastavili stroji za rožje morda v žitnih mlinih.
Omenjeni stroji bi se dali tudi za drobljenje drugih tvarin v krmila uporabljati, tako n. pr za drobenje in trganje enoletnega vejevja listnatega drevja, ki se tu pa tam, n. pr. okoli Lovriča v Dalmaciji, uporablja za krmo. Tudi navadno žoltilo (Genista), ki še raste pogostoma divje na jugu, bodičevje (Ulex), robidovje in enake rastline bi se dale s tem strojem podelati v sili za popolnoma uporabno pičo.
C. kr. kmetijsko ministerstvo namerava v jeseni t. 1. v posameznih vinorodnih krajih, osobito v Dalmaciji, na Primorskem, na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer je veliko pomanjkanje krme, vpeljati veliko akcijo za uporabo rožja v krmilo in s tem vspodbuditi vinogradnike h trajni uporabi te do sedaj premalo upoštevane piče.
Ako zadobijo naša razmotrivanja v širnih kmetijskih krogih zanimanje za nameravano vladno akcijo, se namen teh vrstic doseže.
Tako dvorni svetnik Portele. Mi bi k temu pripomnili še, da je oblj bilo kmetijsko ministerstvo za goriško deželo štiri stroje za drobljenje rožja. Nastavijo jih v onih krajih, kjer je pomanjkanje krme in se nahaja kak parni ali bencinov motor ali vodna moč, ki bo stroje gonila. Priporočamo zato, naj naši vinogradniki ne zainetajo rožja, marveč naj ga, kakor že zgoraj povedano, koj po režnji denejo še sveže v senco na kup, da se ne posuši.
Stroji v izkoriščanje rožja za krmljenje in gnojenje.
a) Uporaba » HrinsHe namene.
Rožje, ki ga hočemo pripraviti za krmo, je položiti najprej v predal T, ki ga podpira premakljiva lesena palica t, ter ga je po-
Trerez stroja za gonitev na roko.
tiskati v smeri pušice med nazobčena valja C in C', ki se vrtita v nasprotni smeri in skoz katera pride rožje najprej v rezalnik. Ta ima šest nožev L, ki so pritrjeni na bobnu I) in se vrtijo v smeri pušice
okrog osi A. Boben zakriva valjast ovoj, ki prisili vse razrezano rožje, da pada navzdol v za ta namen napravljeno trombo 7", kjer se raztrga in zmečka Valjarja E in F, med katera pridejo koščki rožja, sta nazobčena na poseben način in se dasta v ravnati tako, da meč-taka bolj drobno ali pa bolj debelo ; vrtita se v nasprotni smeri in
z neenako hitrostjo (2-3), vsled česar provzročita, da se raztrga lesna tvarina. Mahalo V, ki ima roč M, služi za gonitev stroja na roko, oziroma pospešuje enakomeren tek.
Raztrgano rožje pada v koš, ki ga postavimo pod valja E F, in ga lahko takoj pokrmimo, ali pa ga najprej namočimo z slano vodo, na kar ga pustimo 48 ur v bednjih. Paziti je na to, da ne raztrgamo rožja tako na drobno, da izgleda kakor lesni prah, ker potem laho uide živini pri krmljenju v dihala in sploh povžije živina tako krmo težje.
Na Francoskem razrežejo in raztrgajo tudi prav do suhega otis-
njene vinske tropine z rožjem vred v prej navedenih strojih, da jih potem krmijo.
b)	Uporaoa za gnojenje.
V mnogih krajih porabljajo rožje, ki odpade pri režnji, za gnojenje vinogradov na ta način, da razrežejo trte v majhne koščke, ali pa da jih zvežejo v majhne butare, ki jih potem zakopljejo med trt-nimi vrstami pri vsakokratnem gnojenju obenem s hlevskim gnojem. Uporaba suhih trtnih delov za gnojenje je v marsikaterem oziru koristna, ker rožje ne vsebuje samo rastlinskih redilnih snovi, ki so važne za vinsko trto, temveč tudi rahlja in osušuje težko in mokrotno zemljo. Zrezano rožje lahko rabimo z uspehom tudi za napravo komposta, ki je zelo dober za gnojenje vinogradov. Vendar pa je uporaba nezmeč-kanega rožja slaba, ker rabi mnogo časa, da popolnoma sprhni in razven tega tudi pripomore v težki zvezni zemlji, kjer bi bilo drugače zelo koristno, da pospešuje plesnobo korenin.
Da se izognemo temu nedostatku, je najbolje, da zmečkamo in raztrgamo rožje najprej v prej omenjenem stroju. Če rabimo potem tako pripravljeno rožje za gnojene skupno s hlevskim gnojem ali pa za napravo komposta, sprhni hitro in učinkuje takoj. Ti stroji so zelo pripravni tudi za razdrobitev in zmečkanje odpadkov, ki jih dobimo pri mandanju in poletnem obrezovanju trt. Te zmečkane odpadke primešamo potem hlevskemu gnoju ali pa zemlji in napravimo iz njih kompost, ki se da zelo dobro porabiti za gnojenje vinogradov.
c)	Oslo in ceno strojen.
Stroj štev. 1, za gonitev na roko ali pa na vitel*). Širokost predala : 30 cm ; stroj podela v eni uri: pri gonitvi na roko do 70 kg, pri gonitvi na vitel pa do 170 kg lesne tvarine ; težek je okrog 420 kg Cena v zalogi na Dunaju je K 36''.
Stroj štev. 2, ki ga gonijo dpuge sile*). (Potrebne so 4 konjske sile). Širokost predala: 40 cm, napravi na uro (pri 210 do 350 obratih v minuti) do 350 kg lesne tvarine ; težak je okrog 620 kg. Cena v zalogi na Dunaju je K 580.
Ako nimamo štirih delavcev potrebnih za gonitev stroja štev. 1, ali ako hočemo rezati s strojem tudi slamo i. dr., ki jo pa nočemo raztrgati, priporočamo rabiti poseben stroj za drobljenje. Zadnjega le potem, ako hočemo zdrobiti rožje i. dr. Kdor ima že enega ali oba
*) Tvrdka Rud. Sack daja na željo tudi v to primerne vitle oziroma motorje na bencin po zelo nizkih cenah in poskrbi popolno montiranje strojev.
stroja, prihrani bistveno na nabavnih stroških. Seveda se ne da rabiti v ta namen vsaka slamoreznica in vsak mlin za drobljenje, vendar se pa lahko poizve vse druge podrobnosti pri tvrdki R. Sack na Dunaju.
Holio je gnojiti ozimine?
Ljudstvo narašča in radi tega naraščati morajo tudi pridelki! Kako pa naj se pomnoži pridelek, potem ko postane površina obdelovane zemlje vedno ista? Te toraj ne moremo zvečati, pač pa povečati njeno rodovitnost in če smo dosegli to, smemo gledati v bodočnost glede kruha brez strahu. Pridelek na žitu bo gotovo večji, če dobro gnojimo in ta bo gotovo tudi redilneji, nego oni, ki je bil dobljen na nepognojeni njivi. To je resnica, ki se ne da ovreči. Doslej smo gnojili skoraj izključno le s hlevskim gnojem, a sčasoma ne bo tudi to zadoščalo, o čemur se kmalu prepričamo, ako razmotrivamo rezultate preiskav kmetijskih učenjakov, po katerih je dokazano, da odtegne v srednji letini iz 1 ha zemlje in sicer:
kalja	fosforove kisline	dušika
ozimna pšenica	44 kg	34 kg	84 kg
ozimna rž	56 kg	32 kg	62 kg
V 1000 kg dobrega hlevskega gnoja se nahaja le 4—5 kg kalija, 2—2'/V kg fosforove kisline in 4—5 kg dušika; izključeno je toraj, da bi bilo mogoče s hlevskim gnojem vrniti toliko redilnih snovi kolikor jih je pridelek odtegnil, kajti kdo pa ima toliko hlevskega gnoja na razpolago, da bi zamogel lačni zemlji vse to vrniti.
Iz tega je razvidno, da ne zadošča gnojiti le s hlevskim gnojem, ampak da je treba menjavati in rabiti hlevski gnoj in menjajoča se umetna knojila.
Če se rabijo izključno le umetna gnojila, naj se z ozirom na mnogoletne poskušnje vzame za 1 ha = l3/4 orala
pšenice:
250 -350 kg kajinita (ali 80 -130 kg 40 % kalijeve soli),
350—500 „ Tomasove žlindre in 70—140 „ čilskega solitra;
r z i:
400—500 kg kajnita (ali 140—180 kg 40% kalijeve soli) 450—600 „ Tomasove žlindre in 100—140 „ čilskega solitra
Kdor misli rabiti poleg umetnih gnojil tudi hlevski gnoj, naj vzame le polovico zgoraj navedene množine umelnih gnojil.
Napačna je misel, da zamore vsaka tvarina, ki jo imenujejo umetno gnojilo, nadomestiti ali popolniti hlevski gnoj. Kakor je razvidno iz. prejšnih številk, potrebujejo razne obdelovane rastline več redilnih snovi (kalija, fosforove kisline in dušika), nego bi si mislili, zato hočejo hlevski gnoj nekako popolniti glede pomanjkujoče množine redilnih snovi. Zelo napačno je gnojiti rastline izključno le s Tomasovo žlindro, koja ima v sebi le fosforove kisline. Če hočemo, da bode to gnojenje uspešno, rabiti moramo obenem tudi kakšno kalijev gnojilo.
Za gnojenje pšenice in rži naj se vzame kajnit (ali 40°/0 kalijevo sol), Tomasovo žlindro in čilski solitar. Kajinit (ali 40% kalijeva sol) in Tomasova žlindra, naj se tik pred raztrosenjem skupaj zmešata (ne prej!) in na to raztrosita. Najbolje je, da se umetna gnojila pred setvijo rastrosijo po njivi, na to bolj plitvo podorjejo ali pa dobro z brano zavlečejo. Čilski solitar naj se trosi vselej le spomladi in trositi ga je le, ko so rastline suhe, ne rosne ali mokre, ker drugače obvisi na listju in rastline osmodi. Ozimne setve se gnoji s čilskim solitrom tudi lahko že jeseni, vendar pa le tedaj, kedar je zemlja pusta, če je setev revna in se je bati da bi rastline, ker so prešibke ne mogle prezimiti. Če je ozimina jeseni normalna, pognoji naj se jo spomladi, ko je pričela rasti, z eno tretjino one množine čilskega solitra, ki smo jo določili za gnojenje, druga tretjina naj se potrosi 3 ali 4 tedne pozneje in zadnja tretjina pa še le tedaj, ko začne iti žito v klasje. Ako je žito habato naj se zadnja tretjina ne trosi, ker bi žito poleglo.
Goriškem v rejo plemenske svinje in mrjasce. Ker je pa treba te pre-šiče drugače krmiti nego one, ki so namenjevi za opitanje, zdi se mi
m.
primerno, da poročam, kako krme bele prešiče, velike pasme za pleme na posestvu „Grafenhof" lastnini c. k. kmetijskega društva za Koroško.
Vse nad 6 mesecev stare prešiče gonijo na pašo vsak dan od začetka spomladi do pozne jeseni v ograjen pašnik, kjer se pasejo in rijejo po zemlj. Mrjascem in mlajšim prešičem prinašajo kratko svežo travo v hlev.
Po zimi zaženejo vse prešiče, razen manjših, v poseben zato ograjen prostor ali ograjo, da tam tekajo. Marjasce spuščajo v ograjo vsakega za se, ker drugače bi drug drugega umoril.
V ograjo jim vržejo rudninsko in drugo hrano, ki služi prešičem za zdravje, posebno pa tako, ki pripomore k utrjevanju kosti in za-branjuje motenje v prebavilih, kakor lesno oglje, premog, lesni pepel, ilovnato zemljo itd. Mlajšim prešičem, ki ostanejo v hlevu, prinašajo zgoraj navedeno v hlev dvakrat na teden.
Trava je plemenskim prešičem glavna hrana od spomladi do
jeseni.
Razen, da se prešiči pasejo, dobivajo trikrat na dan kuhano travo, koji primešajo nekaj otrobov. Jeseni jim dajejo enaKo krmo vendar pa takrat mlačno, pozimi pa jim kuhajo sladkorno ali krmsko peso in repo, senene pleve itd. in pokladajo to pomešano z otrobi.
Doječe svinje dobivajo tečno oblodo in kuhano žitno zrnje. O času plemenenja dobivajo tudi mrjasci žitno zrnje. Svinje, ki so vrgle, dobivajo prve tri dni gorko oblodo iz oparjenih pšeničnih otrobov in na to polagoma krmo, kakoršno se navadno poklada doječim svinjam.
Ko so mladiči stari nad 3 tedne, dobivajo surovo ječmenovo alj pšenično zrnje, katero jim natrosijo na čisto ilovnato zemljo. Prešički žro z zrnjem vred tudi ilovico. Le polagoma se vrši prehod na na-domestilno krmo, katera obstoji spočetka iz zavretega in ohlajenega, sicer še mlačnega mleka, kateremu dodajo vsak dan nekoliko več kuhanega in zmečkanega krompirja. Vrhu tega dobivajo še dva ali trikrat na dan zdravega, surovega žitnega zrnja.
Poleti jim začno pokladiti že zgodaj zeleno klajo, jesenj pa na debelo razkosane buče, peso in drugo korenstvo. Pozimi dobivajo, posebno mladi marjaščeki, če le mogoče surovo korenstvo, da se privadijo surovi krmi.
Prešičke odstavljajo, ko so stari 6—8 tednov, šibkejše tudi pozneje. Ko so jih odstavili, privajajo jih polagoma na drugo primerno krmo. Pokladajo jim namreč zavreto, a mlačno mleko in sicer do časa, dokler so stari 12—14 tednov, za tem pa jih krme in sicer:
Po leti s svežo travo, svežo deteljo, poleg tega jim dajo nekaj otrobov in vrh vsega še surovega žitnega zrnja.
Spomladi, jeseni in pozimi, dobivajo mesto zelene klaje, surovo krmsko peso, buče, krompir, oparjene senene pleve in razne druge gospodarske odpadke.
Če le mogoče jim ne dajejo kuhane klaje tako dobivajo le dokler so še mladi, sicer pa tudi takrat le kuhan in zmečkan krompir.
Ako se poloti prešičev griža in sicer ko še sesajo, primešajo klaji za starko kamiličnega čaja ali pa ga vlijejo posameznim prešičem nekoliko v gobec. Če se jih poloti gr>ža, kedar že žro, pokladajo jim ilovnato zemljo in lesno oglje. Če imajo hudo grižo ali drisko, dado jim pražen in zdrobljen ječmen, semlet hrastov lubad ali pa nekoliko galuna. Ker je uzrok griži večinoma nečistoča, zato skrbe za snago vsestranski.
Da se jim hrbet ali noge ne skrivijo ali sključijo, dajejo jim dvakrat na teden, poleg prejšnje krme, lesnega oglja, premoga, lesnega pepela, ilovice itd. Ako se jih poloti kostolonmica, dajejo jih klajno vapno.	q
Potanje slovenskih HmetoJOaceu no GešNo.
(Dalje.)
Osobito krasen sprejem je bil pa v Zalši, majhni vasi blizu Veseli, kamor smo prišli še isti dan po železnici in kjer smo si hoteli ogledati osuševljenje velikega barja. Na okrašenih vozovih smo se peljali nad eno uro do te vasi. Med potoma so nas obdarovala dekleta v Mezimosti z lepimi „pušelci". Zalši pa so bile ob našem prihodu okrašene z zastavami, a ob koncu vasi bila je velikanska množica ljudstva, ki nas je pričakovala. Pozdravil nas je v imenu občine in raznih korporacij v vznešenih besedah oskrbnik g. Jančura, a v našem imenu mu je odgovoril g. Skalicky. V imenu poslancev na češkem jugu je govoril državni poslanec g. Mazanec. V narodno nošo oblečena dekleta so nas obdarovale s šopki, a šolski otroci so nam delali špalir. Zbor dijakov in učiteljev zapel je naš ,,Naprej", a pod vodstvom gosp. kapelana udarjali so nato mladi godci, večinoma dečki od 12 do 16 let, na godala ,,Hej Slovani". Bilje krasen prizor in marsikomu izmed nas kapala je solza preko veselega lica.
Nato smo korakali z godbo na čelu in v spremstvu sokolov in sokolic ter velike množice ljudstva do poskuševališča na barju. Tu nas je pozdravil inženir Červinka, kateri nam je potem tudi razne naprave pojasnil. Iz nerodovitnega močvirja napravili so tam v par letih najbolj rodovitno polje. Tam smo videli prekrasno žito, sadno drevje, vrtnino, cvetlice, krompir itd. Bilo je v resnici vredno, da smo si to napravo ogledali. Sem naj bi prišli pogledat osobito kmetje iz ljubljanske okolice. Pa tudi Brici, ki imajo v Prevalu svoje travnike bi se tu mnogo naučili. Pri južini, ki smo jo dobili v gostilni grofa Vra-tislava, razlegale so se vnovič navdušene napitnice in kar ni bilo moč ločiti se od prijaznih ljudi. Tu smo videli prav za prav, kakšni so češki kmetje in njihova inteligenca. Star že upognjen župnik, se je solzil, ko nam je stiskal roko in povpraševal : jak (kako) se tam mate, ak se tam m ate? In pripovedovali smo mu, da se nimamo pri nas prav dobro. —
Čili konji odpeljali so nas pri zvoku mlade kapele pod vodstvom gospoda kapelana in pri navdušenem sklikanju iz prijazne vasi proti posta;i Veseli. Dokler bom živ, bom pomnil, kako so sprejeli Zalšani prve slovenske kmete, ki so posetiti brate Čehe.
Iz Veseli smo drdrali po železnici do Tabora. Tudi tu je bil sprejem takšen, kakšnega nismo pričakovali. Postaja je bila natlačena ljudi, ki so nam neprestano klicali svoj „na zdar" 1 V imenu mesta nas je pozdravil župan dr. Kotrbelec, a v našem imenu se je zahvalil voditelj gosp. nadzornik Skalicky. V družbi profesorjev češke gospodarske akademije in drugih odličnih gospodov smo prebili prvi večer v Taboru. Drugi dan smo si ogledali najprej akademijo, kjer nas je sprejel ravnatelj Farsky v šoli. Ta šola je na Češkem prva te vrste in reči moramo, da nam je imponirala. Tako bogatih zbirk raznih učil se ne vidi nikjer Tudi tako velikega botaničnega vrta ni menda na celem Češkem in morda niti v Avstriji ne. Sploh je vse kazalo, da morajo biti tu izborne učne moči.
Ko smo si ogledali šolo, šli smo v zadružno mlekarno, kjer se podela na dan okoli 4000 1 mleka. Delajo se tu razni siri in maslo. Zadružnikom se plačuje mleko po 14 v kg. Mlekarna je še skoraj nova in jako krasno vrejena.
Popoldne smo si ogledali zgodovinsko mesto, ki ga je sezidal slavni češki junak Žižkov ter razne muzeje, a konec smo napravili v meščanski pivovarni, kjer so nas stregli z izbornim pivom in dobro južino. Tudi tu je bilo veselo in napivali so Čehi nam a mi njim.
Ko smo odhajali, zbrala se je velikanska množica na postaji in ločitev je bila neizmerno ginljiva. Vsi so nam segali v roke in poljubov tudi ni manjkalo. — Vlak nas je peljal proti zlati Pragi in nam so doneli še daleč glasovi ljubeznjivih Taborjanov, ki so peli navdušeno ,,Kde domov muj '.
(Konec pride.)
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Pozor pri trgatvi! Največkrat dospejo kali cika že pri ma-stenju grozdja v vino. Ako se zdrozgalica ali zmaščeno grozdje takoj ne iztisne, začne sok vreti in tropine splavajo na vrh. V vzdignjenih tropinah ali klobuku, ki je gorak in ima v sebi alkohola, se, ker je v dotiki z zrakom, alkohol okisi ali cikne. Ker vre večinoma le črno vino na tropinah, zato je črno vino bolj pogostoma ciknjeno, nego belo. Kedarkoli se zmasti grozdje ali drugo sadje in se zdrozgalica takoj ne otisne, naj se vtrdi v kad vrh zdrozgalice luknjasto dno tako, da bodo tropine pod pokrovom, a nad pokrovom le mošt. Kedor nima takega pokrova, naj potisne tropine s snažnimi grabljami večkrat na dan pod mošt.
Vino zveši, ako ni sod vedno poln in dobro zavehan; poloti se ga kanin alkohol in ogljenčeva kislina izhlapita iz njega. Če ni bil sod dalj časa poln vina, dobi vino tudi nekak zaduhel duh. Tako vino se popravi, ako se ga zmeša z mladim vinom, katero ima mnogo ogljenčeve kisline, ali pa če se ga zlij3 na sveže tropine, da na teh nekoliko časa vre.
Voščene tropine, katere ostanejo po topenju in otiskanju voska, so mislili rabiti nekateri kot gnojilo. Po izjavi ravnatelja c. kr. kmet.-kemičnega poskuševališča na Dunaju, g. dvornega svetnika dr. Dafert, pa niso za to sposobne. Vendar pa se dado voščene tropine drugače izkoristiti. V istih se nahaja namreč še vedno nekaj voska, ki se pa da spraviti iz njih le na nek poseben način. Ker je to za čebelorejce velike koristi in ker voska še vedno premanjkuje, zato je stopilo osrednje društvo za čebelarstvo na Dunaju v dogovor z neko tovarno v Trstu, ki naj bi prevzela tozadevno izkoriščanje voščenih tropin. Če imajo čebelorejci kaj takih tropin, ne jih zavreči, ampak posuše naj jih dobro in spravijo. Ko jih je toliko, da se izplača vožnja
v Trst, naj se obrnejo na „Centralverein fiir Bienenzucht in Osterreicli, Wien, I.,Scliauflergasse 6."
„Petrina". Kmalu bo čas, ko bo treba nastavljati kolobarje po deblih raznega sadnega drevja v namem, da se zamori oni hudi škodljivec, ki je v tekočem letu napravil v naših sadovnjakih toliko škode in se imenuje mali pedic ali zemljeinerka Najboljše sredstvo za mazanje kolobarjev izkazala se je dosedaj „ petrina". Samice, ki lezejo po deblu proti vrhu se v tem lepilu vjamejo in se ne morejo več rešiti. Kolobarje je nastaviti hitro, ko nastopi prvi mraz, kajti takrat začnejo samice malega pedica lezti proti vrhu. Zato je treba, da si mazilo vsak gospodar čim prej pripravi. Goriško kmetijsko društvo ima letos en vagon tega lepila, vsakdo ki hoče obvarovati svoje drevje gosenic, naj ga čim prej naroči.
Petrina, mazilo proti malemu pedicu, se prodaja v Gor. kmetijskem društvu po 40 vinarjev kiiogram. Ko nastopi prvi zmrzal treba je privezati okoli debla približno 1 m od zemlje okoli 15 cm širok trak iz močnega papirja ter ga potem močno namazati s petrino. Da ne bo dež petrine izpral, je dobro, da se rob nad špago, s katero se je papirnat trak pritrdil, privije navzdol. Mazanje s petrino se mora ponoviti, kakor hitro se to mazilo posuši ali izpere. Naravnost na deblo se ne sme mazati, ker se nahaja v petrini tudi mnogo kotrana, ki bi lahko lubad zamoril. Paziti je tudi, da se mazilo ne cedi na deblo. Lahko se, da se to kolikor toliko zabrani, pri-pogne papir pod spodnjo špago navzgor. Lahko se oveže papir okoli debla tudi v podobi zvona in se namaže s petrino notranjo stran. Paziti pa je pri tem načinu obveze, da ne uide pediceva samica skozi kako luknjo pod ovitkom na drevo. Deblo mora biti toraj jako gladko. Kolobarje je dobro staviti na vse sadno drevje osobito pa na črešnje in češpe, ker napada mali pedic osobito to drevje najbolj. Posebno če hočemo tega škodljivca v našem zemljišču iztrebiti, treba je namazati vse, česar se pedic loti. Ako pridno mažemo ga gotovo v par letih vničimo ali pa vsaj izdatno zmanjšamo. Če bi mazali vsi do zadnjega kmeta, ugonobili bi ga lahko tudi v celih vaseh.
Našim kmetom, ki majo sadno drevje, priporočani, naj mažejo. Gor. kmet. društvo ima tudi za kolobarje v zalogi nalašč pripravljen papir. En kg tega papirja stane 80 vinarjev, služi pa za mnogo dreves.
Mazanje sadnih dreves z vapnenim beležem. — Ako namažemo lubad sadnega drevja z vapnenim beležem, zamažemo vse razpoke, v koje poklada razen škodljiv mrčes svojo zalego, mrčesova
zalega pa, ki se v razpokah nahaja, ne more izlesti izpod vapnene mrene. Drevesni lubad postane na to tudi bolj gladek in mrčes ne najde več tolikega zavetišča za svojo zalego.
Vapneni belež pomori mah in lišaje in jih v rasti ovira. Drevesa, namazana z vapnenim beležem, ko ženejo kasneje nego navadno, zato tudi pozneje cveto, kar je posebno za naše hribe, kjer nastopijo včasih pozni pomladanski mrazovi, ki cvetje pokončajo, velike važnosti.
Najbolj i čas za mazanje dreves z vapnenim beležem je jesen in zima. Za belež naj se vzame sveže ugašeno vapno in sicer na vsak hektoliter vode 4—5 kg in doda naj se temu še 1 /4 kg modre galice. Preden se namaže z beležem, ostrže naj se st;\ra debla z drevesno strguljo, mlada pa oščeti z jekleno drevesno ščetjo, pazi pa naj se, da se odrgne le mrtvi, ne pa zeleni ali živi lubad. Strže naj se ob vlažnem vremenu, a pod drevesno krono naj se položi po tleh stare vreče ali rjuhe, da vse, kar odpade, pade na nje; to naj se potem spravi in sežge. Pobeli naj se z zidarskim čopičem in sicer ne le deblo, ampak kolikor mogoče tudi veje in vrhe. Končno naj se z ročno škropilnico, kakoršna se rabi za škropljenje trt, poškropi z beležem Vc.e, kar ni bilo pobeljeno in sicer ob suhem vremenu, ko ne zmrzuje.
Krava prepušča. — Navadno zgubi krava mleko dva ali tri mesece pred telitvijo. Nektfre krave pa molzejo skoro do zadnjega. Nikakor ni prav, ako se izbčitev mleka pospešuje pri kravi, ki je visoko breja, ampak ravno nasprotno je treba skrbeti pri takih, da se mleko ustavi. Ako se molze kravo, dokler se ima steliti, dobi se sicer več mleka ali pri tem trpi sad, ki je v materinem telesu in tam bo škoda večja nego skupiček mleka. Če se še tako dobro krmi, nikar ne molzti breje krave predolgo. Komur je na tem, da dobi krepka, zdrava teleta, naj ne molze breje krave nikdar predolgo, ampak skuša naj pripomoči, da se mleko ustavi. Mleko se mora počasi ustaviti, v to svrho naj se ena ali druga molža sem pa tje opusti, ali pri vsaki molži poniolze naj se čisto. Kravi naj se poklada nekoliko manj krme, vendar pa ne premalo ali le toliko, da bi morala stradati. Odtegne naj se ji n. pr. nekoliko otrobov.
Take krave naj se spusti nekoliko na prosto, bodisi da se jih spusti v ograjo za živino, vedno pa le same, ali pa naj se jih žene na vrvici nekoliko na sprehod, kajti gibanje upliva na to, da zgubi krava nekoliko mleka.
Le take krave, ki zgodaj prepuste, naj se dolgo molzejo, seveda tudi ne predolgo. Nekatere krave izgube mleko, če so bolne in takih
naj se ne rabi dalje za spodrejo. Paziti je pri prvesnicah, da prehitro, preden so v drugič telile, ne piipuste. Taka je molzti še kakih 6 ali 7 tednov preden imajo storiti, poleg tega pa jim je pokladati zdrave in tečne klaje.
V slučaju, da ima tele drisko, priporoča „Nemška kmetijska živinoreja", naj se mu da, ako gre od njega kislo in smrdeče blato, najprej kako lahko dristilo kakor n. pr. nekaj žlic ricinovega olja ali nekoliko centigramov kalomela. Ako ga že več časa napenja in ima drisko, naj se mu da večkrat na dan malo žličico ogljenčevo-kisle magnezije ali pa krede, za tem pa, oziraje se na velikost in starost pri tem, vsak dan 4 do 6 krat za noževo špico ali žličko tanalbina ali tanoforma.
če kopita razpokajo, naj se vzame enako množino medu in navadnega voska in raztopi oboje skupaj na žerjavici. Kopito naj se najpoprej zgoraj in spodaj do dobrega osnaži, razpoke in špranje naj se z mlačno vodo dobro opere in končno namaže s pomočjo čopiča z gori navedeno raztopino. Ako se to večkrat ponavlja, kopito prav gotovo popolnoma ozdravi.
Obrezovanje bek. Beke, od katerih se dobivajo šibe za vežnjo trt ali za pletenje košev, se morajo vsako leto skrbno obrezati. Odrezati je vse mladike brez izjeme, bodisi da so sveže ali suhe, rabljive ali ne, ne izvzemši najmanjših in najšibkejših. Z obrezovanjem naj se prične koncem oktobra, ko pa nastopi mraz naj se z obrezovanjem prejenja Odrezuje naj se mladike z ostrim nožem in sicer gladko in tako, da ostane na deblu ali glavi približno 1 cm dolg košček mladike ali takozvani palček. Narezane beke naj se povežejo v snope in zložijo v senci in na zračnem na kup, tako naj leže kakih 14 dni. Na to naj se jih očisti in razvrsti po debelosti in dolgosti, poveže v snope in zakoplje v zemljo ali v pesek.
Da se mleko ne prismodi, naj se ne dene nikdar vret v suho posodo, ampak v lonec ali kožico, v kteri je bila dalj časa voda, ali pa tako, ki se je poprej dobro namočila v vodi.
Da preženeš deževne glisto iz cvetličnih loncev, položi na vrh zemlje tik cvetlice ognjilo jabolko Kmalo prilezejo gliste na jabolko, te poberi in položi jabolko zopet na mesto, jabolko zvabi vse gliste iz zemlje, ker jim gre v slast.
Mlade koprive so jako dobro sredstvo za osnaženje šip. Če je bila šipa tudi od solnca postala meglena, se z njimi popolnoma očisti.
Frodelj ali zeleno obsekane veje topol, bretov, jesenov, bukev, lip, jelš in lesk, imajo, če se o pravem času in prav spravijo, enako redilnost kakor dobro seno.
Madeže trave odstraniš iz obleke in perila, ako raztopiš v y2 1 vode nekolikv cinove soli in v to pomočiš ter na to s čisto vodo izpereš.
- POHODILA.
Nabava sena. Revni posestniki, ki so trpeli vsled suše, naj se obrnejo sami ali potom Goriškega kmetijskega društva na si. deželni odbor, da dobijo seno in oljnate tropine za svojo rabo po znižani ceni. Prvo po K 6-50 q, sezamove pogače po K 12'— q. Prošnje morajo biti potrjene od županstva in od župnijskega, odnosno kuracij-skega urada in vložene do 15. oktobra t. 1.
Dobava sena se omeji od novembra do konec februarja 1909.
Pridelek žita 1907. na Goriškem. Pšenice se je pridelalo na 45-461 obdelovanih hektarjev 75.332 kvintalov, od teh 56.497 q v nižini. Rži na 769 ha 6685 q; ječmena na 2091 ha, od teh 1040 ha na Krasu 18.8091 q ; ovsa na 1872 ha, od katerih 1384 ha v nižini, 27.414 q; turšice na površini 17.188 ha, od teh 12.016 ha v nižini, turšice (druga žetev) na — 2009 ha 10.095 q; od teh 9092, v nižini. Pozna turšica se na planinah ne seje ; na planinskem predgorju je na 4 ha, v Brdih na 152 ha in na Krasu na 128 ha; prva ajda se prideluje le na 77 ha v vsej deželi, od teh 33 ha na planinskem predgorju ; pridelka je bilo 734 hI, od teh 259 v nižini. Druga ajda se prideluje na 2597 ha; pridelka je bilo — 22.424 hI, od teh 15.970 na Krasu. Graha se je pridelalo na 229 ha, 7086 lil, od katerih 4429 v nižini; fižola na površini 2429 ha, od teh 1055 na Krasu, 15.124 lil, na Krasu 6627 hI.
»Soriško vinarsko društvo"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7. =	1	-
Deset zapovedi za kmetovalca p"!^
iskane pri Ubald pl. Trukoczy, lekarnar, Ljubljana na Kranjskem, Avstrija Pri gnojenju trositi je poleg Tomasova žlindre ali superfosfata tudi
40 odsfofne kalijevo sol.
To gnojilo je za polovico ceneje, nego žveplenokisli kali.
Glavno zastopstvo za Primorsko:
ARA & VIZZICN V TRSTU.
Zaloga pri:
Goriškem kmetijskem društvu ter Alpi & Co. v Gorici.
Knjižice o umetnih gnojilih brezplačno.
& WOLF
NARPINI
• PATENT HAISOlE.^
izključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Primorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streh
Gorica via Murini št. 11
Najboljši krov sedanjosti Eternit-Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju.
Korerijski trg,
ima v svoji zalogi in razprodaja
potrebščine
Žveplo ventilirano 8%5 fino vrečah od 50 leg po 18 K q;
Žveplo I. vrste 60/66 fino vrečah od 50 kg
po 15 K q; Modro galico po 63 vin. kg; »Dendrin" za pokončevanje mrčesov, po
60 vin. kg; Kalijevo sol 40%; Čilski soliter po 32 K q; Klajno vapno po 28 vin. kg, cela vreča 50
kg po 24 vin. kg; Fattingerjevo mesno pičo za perotnino 1
kg 42 vin.; Petrina v posodah po kg 6l/4 in 12% cena kg po 40 vin. K tej spadajoči papir kg 80 vin.
Otrobi sredne I. vrste vreča 8 K in po
5	K 30 vin.; Posenke (noli) I. vrste vreča
6	K 50 vin.;
J>rnštvo naročuje nadalje vse
po najnižjih
društvo v Gorici
Attemsova palača
svojim članom sledeče kmetijske in gnojila:
Fattingerjevo mesno pičo za piščance 1 kg 42 vin.;
Fattingerjevo krvno pičo Luhulus 1 kg 24 vin.
Vrelne pilke 1 K 10 vin.;
Vinski zakoni 10 vin.;
Rafijo za vezanje po 1 K kg;
Škropilnice za trte in za drevje, žveplalnike;
Ročne okopalnike za okopavati, pleti, grabiti, sejati, osipavati itd od K 13 50 do K 72;
Okopalnike za polje za enega konja posebno pripravne za razna dela po 65 50 K;
Železne in lesene pluge za polje in vinograde od 118 K naprej;
Travniške brane od 70 K do 80 K;
Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršil-nike za gnojnico in sesalke za gnojnico.
druge kmetijske potrebščine cenah.
Sodba se glasi! I
Da si od zdaj naprej nabavi vsak, za se, kakor za svojo rodbino
obleko, perilo, pokrivalo, čevlje
pri znani tvrdki
I MEDVED — Gorica
Corso G. Verdi 38.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).