Izajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 23. oktobra 1896. 1: I Politiški oddelek. j Jezik državnega zbora. n Slovenec u se je tedaj popolnoma vjemal z nami in pri čakovali smo, da bode dr. Šusteršiča sedaj malo okrcal, ker se vendar ta list rad ponaša z doslednostjo. Nikakor pa ne bili pričakovali, da bode pri Šusteršiču smatral za posebno zaslugo, kar se mu je pri Vašatyju, Brzoradu Dr. Šušteršič je v državnem zboru začel svoj govor in celo župniku Veberju zdelo nedostojno komedijanstvo. v slovenščini, to je dogodek, o katerem se govori po- Po našem mnenju se v državnem zboru govori za slednje dni. Ta govor je vzbudil zaradi tega svojo pozor- to, da se nasprotnike prepriča in pridobi za stvar, ka« nost, ker se je dosedaj občno mislilo, da dr. Šušteršič tera se zagovarja, ne pa za to, da se govor tiska v ča posebno cdločen narodnjak. To se je zlasti sklepalo iz sopisih in potem ž njim agituje državnem zboru pa tega, ker se v prvem volilnem oklicu, ki se je bil izdal niti desetina poslancev ne razume slovenski, torej tukaj zanj, narodnost ni prav nič naglašala. Seveda listi, ka- slovenski govor ni prav nič na mestu. Malo drugače je , tem- Morav- teri so zagovarjali. kandidaturo dr. Šusteršiča, mu sedaj seveda s češčino. Razumejo je ne le češki poslanci hvalo pojo in zatrjujejo, da je pripravljen do poslednjih več tudi skoro vsi nemški poslanci s Češkeg konsekvencij poganjati se za pravice našega jezika. skega in Šlezije, razume jo torej gotovo tretjina zbor Seveda vsi ljudje pa niso te misli. Pri volitvi je nice, a mi se še za češke govore nismo mogli ogreti dr. Šusteršiču posebno to bilo na potu, da se je trdilo, Avstriji se govori osem jezikov in če se začne govoriti da je narodno mlačen. Celo mnogi pristaši naše katoliške vseh teh jezikih v državnem zboru, bi bila pač to prava stranke so se izpodtikali nad tem, da se v prvem oklicu babilonska zmešnjava. V švicarskem zveznem svetu se izdanem zanj, narodnost ni nič naglašala. Mej volitvijo se res govori v treh jezikih, a ondu so šole tako uravnane, je od Šusteršičevih pristašev tudi naglašalo narodno pre- da vsak inteligenten člověk zna vse tri jezike. Tega pa pričanje. Sedanjemu državnemu zboru se bliža volilna pač ne bode nikdo zahteval doba svojemu koncu in dr. Šušteršič bode zopet moral osem jezikov. da vsak poslanec znal stopiti pred svoje volilce. Le preveč se usiljuje misel, da Seveda kdo poreče, da se je dr. Šušteršič po je najnovejši slovenski poslanec baš z ozirom na bliža- tegnil za čast in pravico slovenščine, da se sme rabiti joče se volitve nakrat tako odločno naroden postal. Stara tudi v državnem zboru. Po našem mnenju ima za nas skušnja že uči, da večkrat celo tišti poslanci, kateri so Slovence taka pravica le malo vrednosti dejanski ni najprijenljivejši, proti koncu postavodajne dobe postanejo porabljiva Će zares imelo to kak pomen, da se sme odločni in se pri vsaki priliki potegujejo za koristi svojih kak jezik rabiti v državnem zboru se jo gotovo po volilcev. Razsodni ljudje seveda govorom poslancev proti služevali Italijani in Poljaki i so tudi jako občutljivi koncu zasedanja ne pripisujejo posebnega pomena Zato kadar gre za pravico njih materinščine. Če se Poljaki in tudi dr. Šusteršičevega narodnega mišljenja ni meriti po Italijani ne čutijo ponižane, če v državnem zboru nemški poslednjem njegovem govoru v državnem zboru govore, se tudi mi Slovenci ne moremo. tem slučaju Pred malo leti je več mladočeških poslancev v dr- pa velja pregovor, da je od vzvišenega do smešnega le jeden žavnem zboru češki govorilo, Hrvat Biankini pa hrvatski, korak. Sicer je pa že davno pred Šusteršičem bilo do- Mi smo tedaj to označili za komedijantstvo. Ker mi nismo gnano da se v državnem zboru sme tudi v nenemških vajeni svoje pisave in svojih nazorov vsak mesec premi- jezikih govoriti, samo taki govori ne pridejo v stenogra njati, kakor to delajo nekateri drugi slovenski listi, tudi fični zapisnik. Dr. Šušteršič se je torej poganjal za pra o dr. Šusteršiča govoru ne moremo izreči drugačne sodbe. vico, katere nikdo ne oporeka. Zaletel se je torej v od- 424 prta vrata. Nekoliko pomena bi stvar imela, če bi dr. Šušteršič sedaj zahteval, da se njegov govor vsprejme v stenografični zapisnik in zahteval od svojega kluba, da ga podpira in potem iz kluba izstopil, če bi mu klub od-rekel podporo o stvari, ki se njemu zdi tako „važna". Mi pa ne zahtevamo, da bi dr. Šušteršič to storil, ker je vsa stvar tako male važnosti, da ni vredno še stvari dalje tirati, četudi bi to bilo dosledno. Odkritosrčno rečeno, da mi tega niti ne želimo. Če bi jedenkrát bili stenografi za vse jezike v državnem zboru, bi tudi nekateri radikalnejši poslanci govorili v raznih jezikih in s tem bi vse parlamentarne obravnave le svojo resnost in svoj pomen zgubile. Da bi pa naš parlament se ponižal za kar prazno komedijo, tega mi ne želimo. Če tudi smo drugače za popolno jednakopravnost, vendar mislimo, v parlamentu mora nemščina ostati jedini obravnovalni jezik. Da je naše mnenje pravo, to kaže že to, da v celih 30 letih, kar imamo ustavo, ni noben slovenski poslanec govoril v slovenščini. Tega pač ne bode nikdo trdil, da so vsi dosedanji poslanci bili slabi Slovenci. Poleg tega je pa še mnogo drugih stvarij, kjer se slovenski poslanec lahko poganja za pravice našega jezika, in ni treba, da bi se s tem ubijali glave, se li sme v državnem zboru slovenski govoriti. Najprej je treba, da si priborimo popolno jednakopravnost v šoli in uradu. Naša katoliška stranka naj obrne vso svojo pozornost na to, da dobimo slovenske ljudske in srednje šole, slovensko vseučilišče, ali vsaj pravno akademijo, še le potem naj ugiblje, če bi bilo umestno, še v državnem zboru tudi slovenščini mesto pridobiti. Najprej tište stvari, ki so za nas dejanski potrebne, potem pa one, ki so le teoretične vrednosti. Politični pregled. Draginjske přiklade. — Dr. Ferjančič je v državnem zboru stavil interpelacijo, če misli vlada za bodoče leto ljubljanskim uradnikom tudi dovoliti draginjske přiklade. Skiiceval se je na to, da v Ljubljani še vedno vladajo tište neugodne razmere, ki so nastopile po potresu. Posebno so stanovanja vedno nenavadno draga. — Vlada namreč za bodoče leto ni več vsprejela nobenega zneska za izredne uradniške draginjske přiklade v Ljubljani v proračun. Jezikovno vprašanje. — čehi mislijo predlagati v državnem zboru, naj se proglasita nemščina v in češčina za uradni jezik v vseh deželah češke krone in v Sleziji pa poleg tega še poljščina. Vsi ti jeziki naj bodo popolnoma jednakopravni v šolah, notranjem in unanjem uradnem poslovanju. Ta piedlog podpirali bodo pa tudi Poljaki, kakor je razvidno iz poljskih glavnih glasil. Vlada mu tudi menda ni nasprotna. Liberalci in narodni Nemci se bodo seveda upirali, a ti pa vendar ne morejo preprečiti, ako . vlada ima resno voljo temu predlogu pomagati do večine. Dvetretjinske večine pa zanj ni treba, ker se ž njim ne preminja ustava, temveč hoče se le izvesti. Za uradnike vešče jedino nemščine, se bode potem odločil rok, do kdaj se imaj • češčine ali poljščine priučiti. Starejšim se bode pa morda lahko to tudi prizaneslo. Porabili se bodo lahko na mestih, kjer bodo samo z neinščino izhajali, ali pa přestavili v druge krono vine. Skofovska beseda o pravém času. — Pod tem naslovom je „Primorski list" priobčil nastopni članek: Ne-sreČna koalicija je večini avstrijskih katoličanov glave zmešala. Tako zvana načelna vprašanja, od katerih je odvisno naše življenje, so skrili pod mernik in. v roke segli liberalcem in Judom. Ta-kega pobratimstva ni še dolgo svet videl! Toda Taafte, Windischgrátz, Badeni so izvrstno poznali umetnost, kako se mora coprati, da ob enem dež gre in solnce sije. Koalicija pomeni smrt logike, breznačelnost nedo-slednost; koalicijska politika je najhuje gorje, ki more zadeti državo, ker vzagaja državljane za politiški in socijalni nihilizem, za anarhijo Skrajen čas je bil, da je mej naš politiško - koalicijski kaos zasijala luč. Ta luč je beseda avstrijskih škofov. Naši škofje so se obrnili * 'M1 * " t^f ' f ' »• ' *' I i* I»"« * * 0 do IV. avstrijskega shoda s posebnim pismom, v katerem so avstrijskim katolicanom v kratkih potezah narisali program, na kojega podlagi naj bi odslej skupno postopali. Grlavne točke tega programa s o : 1. svoboda katoliške cerkve brez nadležnega, morečega birokratskega nadzorovanja ; 2 šola naj se temeljito prevstroji na verski podlagi; 3. pokrajinska avto-nomija na podlagi zgodovinskega prava ; 4 Avstrija ostani nedeljiva monarhija; 5. narodna ravnopravnost; 6. kořenitá socijalna reforma. Opozarjamo posebno na zadnjo točko ; kajti ravno ta je, ki se od škofov posebno povdarja. Povzdiga kine-tijskega in obrtnijskega stanu skrb za nižje. ubožno ljadstvo, pa odstranjenje nepoštenega tekmovanja. S tem se odobruje krščansko socijalno gibanje iu opravičuje pošteni antisemitizem. Zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Pozor! Pozor! kličemo prvič onim. ki še zdaj menijo, da so z narodnostnim vprašanjem rešena vsa druga vprašanja. Pozor! drugič onim, ki se vedno še preradi solnčijo ob ministerski milosti. Ministersko solnce je zelo slepilno. Ne zabimo. da grof Badeni je še ztnerom ministerski predsednik ; in grof Badeni pa dr. Lueger sta nasprotna pola; grof Badeni je zavetnik Židov soaršljenik liberalcev. In grof Badeni si bo na vse kri pije prizadeval, da si utrdi svoj stol. In grof Badeni bo obsipal z milostmi, s koncesijami, z naslovi one ki bode hoteli na kolena poklekati pred koalicijskim nestvorom. Bodimo trdni. Skofovska beseda vzdržuj nas. Badeni ali kedorkoli pride za njim — vedeli, da naša zahteva, cela, nedeljiva ostane: Svoboda cerkve, svoboda šole, osvoboditev krščanskega 1 udstva od Judov in ka-pitalistov ! Domovinski zakon. — Državni zbor sedaj nadaljuje podrobno debato o dom vinskem zakonu. V petek se je generalna debata bila končala. Za prehod v podrobno debato glasovalo je 195 poslancev, proti pa 73, mej njimi trije Lahi. drugi pa sami Nemci. Pomenljivo je, da so glasovali proti domovinskemu zakonu celo nekateri narodni Nemci, ki zastopajo kmetske občine. To jedino iz sovraštva do Čehov, ker se boje da se Čehi potem preveč naselijo v nenemških mestih. Izmej dunajskih poslancev je za novi domovinski zakon glasoval je-dino prof Suess, kateri ne misli več kandidovati za državni zbor. Volilno gibanje na Ogerskem. — Sklicujejo se volilni shodi po vsej deželi. Tudi vsi ministri so na agitacijskem potu. Povsod mnogo govore, a le malo jasnega povedo. Vladni privrženci zabavljajo povsod proti ljudski stranki. Tudi kri je že tekla pri ogerskih volitvah. V jednem kraju so se že viadni in opozicijski agitatorji hudo sprijeli. Vladnim pristašem so pomagali žandarji. Dve ženski ste bili hudo poškodovani. V Kecskemetu je v nedeljo govoril vodja ljudske stranke grot Zichy. Vladni pristaši so priredili grozen škandal. Pristaše ljudske stranke so napadali na vozovih, jih pretepali in vanj so blato metali. Policija je to lepo mirno gledala. Ko je grof Zichy govoril, so vladni pristaši in košufcovci grozno kričali. Poseben krik je pa nastal, ko je grof rekel, da bi njegova stranka přivolila tudi v povišanje kvote. Po mestu je bilo polno vojakov. Videlo se je, da se bodo letošnje ogerske vo- 425 litve vršile v znamenju bajonetov. Vlada bode pač napela vse sile, da vrže grofa Zicbyj Če on ne bil voljen, stranka povse delavnosti ne mogla razviti Amerika. Tako agilne agitacije za kako volitev, ljudska kakor je zdaj v Zjedinjenih državah za volitev predsednika, skusi la celo tako pretkana Amerika. Ta volilna agi- pac še ni Rtusija in Nemčija Veliko važnost pripisujejo tacija, katere se udeležuje vse, trpi že nekaj mesecev. dočim nemški listi temu, da se je ruski car na svojem potovanj te se ima volitev vršiti V se novembra meseca Po uspehu ugi- dni zopet sešel z nemškim cesarjem v Wiesbadenu, Tudi po tacije moreta sedaj le še dva kandidata v poštev priti, namreč udarjajo okolišČino, da se je upravitelj ruskega unanjega mi- demokrat Bryan, ki deluje za se s tem, da hoče srebrno de- nisterstva Šiškin na potu iz Pariza ustavil v Berolinu in ga narno veljavo in Mac Kinley, ki je pristaš zlate veljave. Naj-je sprejel cesar Viljem v avdijenci ter časa konferiral novejša poročila vedo povedati, da ima zdaj Kinley zagotovljeno s kancelar)em Hohenlohe. Zagotavlja se, da je hotela Rusij tem popraviti postopanj Šiški s na. se potovaj v Pariz ni. ustavil v Berolinu. Tudi smatrajo v Nemčij to v znatno večino, če mu vsi pristaši ostanejo zvesti. Sedanji Petrograda predsednik Cleveland ni niti kandidat tem oziru za dobro znamenje, ker mislijo, da je hotela Rusija zboljšati slab utis, katerega so napravile na Nemčijo sijajne manifastaeije koalirane Rusije in Francij povodom bivanj carjevega na Francoskem Priznati se mora, da je Rusij imela morebiti res ta namen hoč^ poleg posebno prij teljskih odnošajev s Francijo vendar v svojo korist v prija teljski zvezi ostati z Nemčijo Italija zinjo Heleno Za poroko kraljevičevo s crnogorsko prince se delaj v Rimu velikanske priprave Samo stroški za olepšavo in pravo cerkve, v kateri bo poroka, so proračunjeni na 85 000 frankov. Ruski car je nevesti daroval l milijo rublj za doto in dijadem od demantov, v vred nosti dveh milij frankov. Tudi čuje, da bo sam navzoč P* poroki Sicilij so se pojavili zopet veliki neredi mej delavci v žveplenih rudnikih Nastali so vsled njih sla- bega s tanj Reforme so se napravile v varstvo teh se niso obnesle in pokazale, da so le lastniki rudnikov imeli dobiček od njih. Razmere delavcev so ondi sila žalostné V Kuba. — Spanski vojski se sila slabo godi na Kubi. Vstaši premagnjejo in prav lahko se že zdaj reče, da je Kuba zgubli za Spanij Španska ojska je pač preslaba proti tako organizovanim vstašem kot so Kubanci. Krivda, da se španski oj ski godi slabo pa zadene tudi špansko vlado 4î Óbrtnija. i» » » i» Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje. ) Četrti oddelek Izjemna dolocila in stavbinske olajšave. Notranji in vnanji okraj. 74. Stavbinske olajšave se nanašajo ali na razliko med vnanjim in notranjim okrajem ali na razliko med odprtim in strnjenim stavbinskim zistemom. Meje med in notranjim II. tega zakona. vnanjim okrajem so povedane v členu Strnjeni in odprti stavbinski zistem. 75. Za strnjeni stavbinski zistem je šteti tist samo in poveljnika Weylerja, ki ne preskrbi vojakov s po- zistem, kjer so poslopja na obojestran ske sosedne meje I mevno je, da vsled tega tudi nobene disci- prizidane in tam s požarnimi zidovi dokončane. Ob cestah, trebnim živežem plin ni v vojski. Kar sb baje Zjedinj države trdo prijele španska zakaj ne neha z nepotrebnim upustošenjem Kube, je vlada naročila svojemu poveljniku Weylerju, da čim za. katere je predpisan ta stavbinski zistem, se morajo poslopja praviloma dotikati. Izjemoma se dopuščajo pre přeje zvrši izročeno mu delo na Kubi, sicer ga odpokliče in sledki druzega postavi na njegovo mesto. Niti Weyler niti kdo drugi , toda ne pod 6 m od sosedne meje. Za odprti stavbinski zistem je šteti tist zistem î kjer ne bo dosegel nobenih uspehov na Kubi. Naposled bo vendar se na stavišči postavljeno poslopje ali na več staviščih morala Španija sprevideti, da je zahtevane reforme uvesti na ke z Zjedinjenimi državami, ki so se Kubi če nece imeti jele odločno potegovati za Kubance. Poslednjega se bo Španij na sak način izognila Turčija Homatije traj dalj Velevlasti ugiblj istodobno postavljena skupina poslopij ne sme raztezati do sosednih mej, ampak mora med poslopjem ali med skupino poslopij ostati prost prostor, ki se ne sme za in 78.). Pri takšnih stavbah se proti pro zidati 77 kaj je storiti in se vsaka zase tudi pripravljajo za vse slucaje. Komisija, ki se je sestavila iz tujih častnikov v službi turske vojske v namen, da preiš e, kdo je kriv zadnjega klanja Carigradu, je hitro dokončala delo. Brez vsake preiskave namreč předložil se je od sultanove strani tej komiisj za- stemu prostoru obrnjene strani hiše ne smejo zazidati s požarnim zidom, ampak morajo dobiti pročelje, ki se ujema z arhitekturo vsega poslopja. Tam, kjer v odprtem stavbinskem zistemu že zdaj stoje poslopja, ki sezajo do pisnik da ga naj podpiše. Nekateri elani so potpisali druge, sosedne meje in so sklenjene celo s požarnim zidom, na ki niso hoteli, se je odpustilo iz službe. Zapisnik kar narav- mi. Kako naj se ima nost pravi, da so klanja krivi kristjani. zaupanje v sultana in vlado, če je očitno, da je sultan prouzročitelj vsega zla. Pravijo, da je mož sila krvoločen in sam katerega še ni nič prizidano, mora stavbinski prosilec sosednega zemljišča svoje novo poslopje, ki ga misli postaviti, prizidati na ta požarni zid. V katerih cestah ali bojeČ se za prestol nabira zaklade ko uvel reforme tere zahteva ljudstvo ne mogel tako izsesavati ka-svojih podložnih. Velevlasti vedo prav dobro, da je sultan sam vir vseh homatij žal, da se ne morejo zjediniti, da bi vrgli za zmirom tega malopridnega vladarja. Za turške homatije so se jele tudi zanimati Zjedinjene države amerikanske. Ker Turčija ne dovoli njihovemu brodovju pred Carigrad, hočejo s silo tja provreti. Tudi se čuje, da hočejo velevlasti tem izročiti nalogo, da narede mir v Turčiji. Turčija je že v skrbeh in se cestnih delih je uporabljati strnjeni in v katerih odprti stavbinski zistem, to določuje mestni uravnavni črtež. Predvrti. kolikor so pri ustanovitvi stavbinske in 76 cestne črte določeni predvrti, morajo biti dostojno vzdr-ževani in zagrajeni ; zazidati ali uporabljati je za skladišča ni dopuščeno. Predvrti ne smejo biti niti ob cestni črti pripravlja na vojno. Boji se prav, da Rusija zasede Carigrad, niti ob sosedni meji z masivnim zidovjem ali z zaprtimi 426 plaňkami zagrajeni; masivni podzid sme imeti največ 0 80 m višine. Vile. 77. Nove stavbě v tipu vil na staviščih v od-prtem stavbinskem zistemu v notranjem okraji morajo biti zidane istomerno k cesti in njih sprednji glavni zidovi ne smejo biti menj nego 5 m od določene cestne črte nazaj na stavišče pomaknjeni, tudi mora v tem slu-čaji ostati pražen najmenj 6 m širok prost prostor med novo stavbo in sosedno mejo, da se na njem napravi vrt, in med stavbinskim objektom in cesto prosto puščeni del zemljišča se ne sme zazidati. Pri vsaki takšni stavbi se mora zemljišče v cestni črti zagraditi s primerno visokim podzidom, na katerega se postavi ograja ali železná mreža zadostne jakosti in prijetne oblike. Zemljiški deli î se pri takšnih novih stavbah puste na strani, se smejo samo tedaj od stavbinskega objekta ločiti in kot samostalne parcele zazidati, če dajo po določilih prejšnjega odstavka za takšno stavbo dovolj prostora. Proti cesti se mora po dolžini ograji narediti pred-pisani trotoar. Višina, dolžina in razstoj poslopij, višina prostorov za stanovanje. Jakost zidov in pregrade. 80. Uporabo pregrad znotraj kakor zunaj po slopij je v vnanjem okraji pod nadstopnimi pogoji do-puščena : . Vsa poslopja iz pregrad je sezidati na temeljnih zidovih, kateri mole najmenj 0 30 m nad zemljo. 2. Višina takšnih stanovanjskih poslopij ne sme razven pritličja znašati več nego jedno nadstropje. . Vse kurilne naprave, kurišča in dimniki, kakor tudi vse njih se dotikajoci deli glavnih in določilnih sten i • < \ ř „ na razdaljo 1 m morajo biti iz temelja zidami. V|tem slu- čaji kakor v onem 79 pri pregradnih stavbah strehe napraviti iz ognjevarnega gradiva in strešne> konstrukcije je od vrhnih stropov osamiti tako, da so varne proti ognju. očilne stene med posameznimi stanovanjskimi se-stavnimi deli se smejo za poslopja v notranjem in vnanjem okraji narediti iz poljubnega gradiva, samo v ne-posrednji bližini kurišča je napraviti polno zidovje; le-sene stene pa je na obeh straneh ometati in zamazati. Ločilne stene, ki ločijo stanovanja, smejo narediti iz zidanih pregrad. Takšne pregrade pa je napraviti po določilih 72. in 73.: 12. § 78. Dopustna višina poslopji po odprtem stavbinskem zistemu ne sme niti v notranjem niti v vnanjem okraji presezati dveh nadstropji nad pritličjem, pri čemer Obrtnijske raznoterosti. Obrtni zakon v tem zasedanj državnega se polnadstropje (mezzanin) šteje za jedno nadstropje, bode rešen. To ni bilo pričakovati, kajti sedanji po zbora ne nci imajo pri tem mora veljati načelo, da višina hiše od cestnega nivela do strešnega roba v notranjem okraji ne sme presezati 17, v vnanjem na 15 m ; ta višina velja pri pada-jočem cestnem zemljišči na njega najnižji točki. Dopustna dolžina posameznih poslopij po odprtem stavbinskem sistemu se ravna po razmerah dotičnih cest in njih okolice. malo pojma za potrebe malega obrta Amerikanska mesarska zadruga v Cikagu je lansko leto poklala 1.076 579 goved 1.880.144 koštrunov in 1,652 172 prasičev. Družba ima 9419 delavcev. NajveČ so zaklali na dan: 7570 goved, 12.104 koštrunov in 14 496 prasičev Železnica v več nadstropij. Železnico ki drži v Novem Jorku nad hišami mislij povišati za jedno nadstropj Širina presledkov med posameznimi poslopji ali Na vrhu bodo vozili kolesarji Napravlj gala, bodo posebna dvi bodo dvigale kolesarje na to železnico Proti ognju varna plast za lesene strehe Streho skupinami poslopji in med sosedno mejo v vnanjem okraji mora znašati najmenj 4 m, tako da znaša razdalja med namaži dvakrat" z vročim kotranom, in potem pa posuj po nji dvema poslopjema najmenj 8 m. Svetla višina stanovanj- drobne presejane opekarske prsti. Čez nekaj dni se to popol- skih prostorov v podrejenih nadstropjih se sme pri po-slopjih v vnanjem okraji znižati na 2*60 m. Napravljati pritlična poslopja ob cestni strani ka-kega stavišča je samo pri odprtem stavbinskem zistemu in samo s posebnim oblastvenim dovolilom tedaj dopu- noma strdi. Mokrota ne more do lesa, goreti pa taka streha tudi ne začne. Kmetijstvo. ščeno i kadar se ista umaknejo najmenj 5 m za cestno smer in dobe predvrte in kadar se tla v pritličji polože najmenj 150m vzvišena nad cestni nivel. Delavska hiša. 79. Takozvane delavske hiše je dopuščeno zidati odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov po ujimah.) v odprtem stavbinskem zistemu, in sicer na prostorih, katere oblastvo za to primerne spozna, toda samo jedno nadstropje visoke. (Zakon z 12. dne julija 1896. 1.) (Konec.) 14. Škodo oveduje na mestu samem odposlanec iinančnega oblastva s sodelovanjem dveh veščakov pover-Pri teh hišah je dopuščena predalčna stavba, iz- nikov (zaupnih mož), ki jih finančno oblastvo izmed ob- vzemši one zidne dele, kjer so napravljene kurilne na- čanov postavi po nasvetu županstva, oziroma načelništva * * . ,, , prave in kurišča, ki morajo biti zidane iz polnega zi- izločene grajščine. Kadar bi med občani ne bilo pri- dovja v potrebni jakosti. pravnih, gozdarstvu veščih mož povernikov i da pre iskovali kako škodo na gozdih, privzamejo finančna ob- 19. Ta zakon, s kterim se razveljavlja zakon s lastva take može od drugod. temu uradnemu poslu > dne junija 1888. 1. (drž. zak 81.) > stopi y veljav ki ga je treba oklicati, kakor je v kteri občini navada, nost tistega dne, ko se razglasi. je privzeti tudi dva uda občinskega zastopa, da kako 20. Izvršitev tega zakona je naročena finančnemu stvar razjasnita, kjer bi bilo treba, in poškodovancem ministru. nihče ne brani, biti pričujočim. kakih ugovorih poškodovancev proti komisij skemu najdenju razloča takoj komisija. Ko bi povernika (zaupnika) bila različnega mnenja, jalo bi mlada deteij Kmetijske raznoterosti. Zakaj se detelja seje mej žito ? se samo se- ne uspev V žitu so tla bolje vlažna razloča komisije voditelj. 15. Ako se ujima prigodi neposredno pred žet- vijo, tako da se bati > da ovedujoča komisija, dasi se škoda naznanila za časa, poljskih pridelkov, ker so bili v tem času pospravljeni, ne najde več tam, kjer so rastli. župan (načelnik iz občinske zveze izločene graj-ščine) dolžan, takoj, privzemši dva občana in pa po dva deti stopnjo (mero) poškodovanega prirodnega donosa posameznih parcel ter zapisnik, ki ga je narediti o tem in ki ga podpišejo vsi navzočni, nemudoma predložiti davčnemu oblastvu prve stopnje. tem primeru mora ovedujoča komisija natanko ovedbe preizkusiti podatke po županu sprožene namen je moči poleg ogleda parcel, za ktere se vedalo, prigodka v ta po da so poškodovane, gledé sledov elementarnega ko bili še videti kteri, tudi ovedeti, koliko bilo pridelka v krajih, kjer se hrani žetev. 16 Po^erniki in pa udje občinskega zastopa, nimajo se privzemó za pojasnilo pri komisijski ovedbi, zato, ker so se udeleževali ovedovanja škode, nikake pravice do povračila. Komisijske troške odposlancev finančnega oblastva zalaga erar. Vender ako se pri komisijski ovedbi pokaže, da se tega ozi- škoda očitno naznanila neopravičeno, naložiti krivemu naznanitelju povračilo komisijskih troškov roma razmernega deleža teh troškov. î rt 17 ovedba ki ga i Na podstavi tega, kar je pokazala komisijska izračuni finančno deželno oblastvo davčni iznos, odpisati; proti njegovim razlokam je prost re- kurz do finančnega ministerstva. 18. Zemljarinski odpisi, nastanejo po tem za- konu, ne storé samo, ker izvirajo iz manjšanja tična davčna leta merodajne izmerne podloge, za do da se in detelja, ki se ne sme globoko sejati, lahko uspeva bila sama sejana, se bila posušila Barvanje surovega masla. Ponarejeno surovo maslo iz tovarne ima večkrat jako lepo barvo. Tako surovo maslo se nareja s porabo barvano Barva se z orleanom kateri scalnice. Zato tako surovo maslo ni čedno in ne zdravo Dřevo, ki se jeseni usadi, se ne sme po vejah obre vati. verodostojna zemljiška posestnika iz dveh sosednjih občin, drev dalje povabivši udeležene zemljiške lastnike, natanko ove- se obřeže, žene sok v veje, da bi se rano zacelila. Konec temu je pa, da po zimi dřevo zmrzne. Okoli usajenega dobro pognojiti Pouční in zabavni del. Kristof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Trinajsto poglavje. Odkrita iokavščina Strah Kolumbov zastran Pinte je bil opravičen kakor se je pokazalo. Na njej se je vedno kaj poka žilo, tako da sta jo „Santa Maria" in „Nina" morali naposled vleči. Vsled tega je še le osmi dan vožnje brodovje prišlo na Kanarijske otoke. Kolumb je takoj iskal druge ladije, a zaman. Treba je bilo „Pinto" popraviti, kajti „Nina" je tudi imela le štiriogelna Življenje na morju nikakor ni povzdignilo jadra, namesto triogelnih. Naposled so vse uredili in brodovje jo je odrinilo. IB)' 1 ■ p°- guma mornarjem, temveč mej njimi se je vedno pobilo je Kolumb sedel pri krmilu in gosteje kazala nezadovoljnost. Neko noč blizu otoka Tenerife. gledal kam se premiče ladija, kar zasliši na baku glasno govorjenje. konča. Naposled se naše potovanje Kdo z dobrim ne še kdaj slišal o zemlji na zapadu Azorskih otokov ? ! To je samo neumnost i I • Mi komu plačilo izpregleda, ampak, da se izpremeni dotična vidimo samo vodo ... Peljemo se naravnost v pekel. davčna dolžnost. Torej Govornik še ni povedal, kar je mislil, ker se předpis izpraviti (na čisto deti) z ozirom nad tenerifskim vrhom pokazala nekaka svetloba, ki na iznos, ki ga je odpisati, in ako se pri posameznih je osvětlila okolico. Potem je pa zamolklo bučanje zemljiških posestnikih pokaže po plačilu, kí so ga opravili podobno grmenju motilo nočno tišino. v tem času, da so preveč plačali, naj se, kar preveč plačanega v dobro zapiše na prihodnji davčni předpis Praznoverni mornarji so se grozno prestrašili. Poglejte, zakričali so nekateri i iz pekla ali pa, če se izrečno zahteva, dotičnemu vrne v gotovini. se že sveti! — Molite, za nas je prišla zadnja ura. Pri gozdnih škodah, pri kterih se davčni odpis praviloma razteza na več let, se ne vračuje v gotovini, ampak se pripisuje samo v dobro. In zakaj smo přivolili v tako potovanje. Umreti bodemo morali daleč od domovine ! . sveti Anton! 428 . — Sveti Frančišek za nas Boga prosi !. .. — Glejte, kako se vzdiguje zrak. — Presveta Devica, to je peklenski ogenj !.. . — To je pekel ! . . . K njemu se približujemo !.. . Bog se nas usmili! ... Pol oblečeni mornarji so se zbrali v tolpo na krovu in od strahu kričali. Kolumb je hitro s svojega mostiča přišel na bak. — Sramujte se svojega praznoverja in straho-petnosti! — rekel je odločno Kolumb. — Mari ne vidite tukaj znamenja milosti božje ? Bog pošilja nam na pot ognjeni stolp podoben tistemu, ki je svetil nekdaj Izraelcem v puščavi. — Gospod admiral, oprostite. Mari to ni peklenski ogenj ? — vprašal je s praznoverskim strahom jeden mornarjev. — Kako je vam ime? — Peter, gospod admiral! — Le pomiri se, Peter! Ta plamen je le bljuvanje ognjenikov, kakeršni se pogosto opažajo na Sre-dozemskem morju na Siciliji in Lip'arskih otokih. Bodi pogumen in ne glej na to prikazen kot na kazen božjo, temveč kakor na dobro znamenje. Kolumb se je odkril in prekrižal se. Vsi mornarji so isto storili in potem so pa brez strahu opa-zovali bljuvanje ognjenika ... Dne 2. septembra je brodovje prišlo do otoka Homere, skrajne točke tedaj znanega sveta in suhe zemlje. Kolumb se je tukaj ustavil, da se preskrbi s svežim živežem in vodo, in prebivalci otoka so ga vsprejeli z veliko častjo. Imenitniki so ga vedno vabili na kosila. Nekoč je ravno hotel iti na zabavo, katero je priredila njemu na čast mati grofa Homera Neža Peraza, ker mu na-znanijo, da je přišel nekak člověk, ki ga po sili hoče videti. — Pripeljite ga semkaj, — rekel je Kolumb. Čez nekaj minut je v kajuto přišel postaven možak. — Kaj želite? — obrnil se je Kolumb k pri-šlecu. Toda jedva je Kolumb pogledal prišleca, že je zaklical : — 0, sveti Jakob, mari si ti, Peter? — Jaz sem, Krištof. — Kako si ti přišel semkaj ? Pověj !... Že osem let nisem ničesa slišal o tebi... Kaj delà Anica? Se li še spominja starih časov? — Seveda, gospod! Ko bi vi viděli Filipino gomilo, podobna je malému vrtu ! Ona je ne zapusti in vedno upa, da kdaj priđete v Lizbono in jo obiščete. Kolumb se je tiho prekrižal, ko je slišal o svoji pokojni ženi. — Hvala, hvala, Anica! S čim jo zahvalim za spomin in ljubezen. Krepko je stisnil Petru roke. — Sedaj povej, če si kaj slišal o mojem bratu Jernej u? — Seveda sem. Vrnil se je po smrti svojega tasta s svojo Moniko v Lizbono in spremljal je Jer-neja de Dijaza do Nosa dobrega upanja. — Kako mu je bilo na Angleškem ? — Ne posebno dobro. Na potu bila sta prišla v roke morskim roparjem, in bili so v njih robstvu nekaj let, predno se je jim posrečilo ubežati. — Zato nisem tako dolgo ničesa slišal o njem. No kako si pa ti přišel semkaj ? — Stvar se tiče toliko mene, kakor vas . . . Po-vem vam, vašemu podjetju preti velika nevarnost ! .. — Na kak način? — Vi veste, kako je vas goljufal kralj Janez, naučen od vaših nasprotnikov. Sedaj zopet delajo proti vam, a drugače. — Je li to mogoče? — Zaklinjam se pri sv. Jakobu. Škof Sacadilja je naročil Neži Perazi, naj vas kakor mogoče dolgo zadržuje na otoku Homeri, dokler pride vojna ladija s Ferre, ki vas prisilijo vrniti se, ali pa pojdejo za vami. — Kaj govoriš? — Da, kralj Janez je jako nevoljen, da niste odgovorili na drugo povabilo njegovo in na prigovar- janje škofovo hoče na vsak način preprečiti vaše podjetje. — Od kod si to izvedel? — Od samega Hoze Hudia ? — No? — Ko sem to zvedel, sem se posvetoval z Anico. K sreči sem moral semkaj po nekem opravilu. Pred štirimi dnevi sem se poslovil od žene in odšel iz Lizbone. — Da ti dá srečo, sv. Marija Devica! — rekel je ganen admiral. — Boljših prijateljev nimam nego tebe in Anico. — Dosti, gospod Krištof, — odgovoril je Peter. Povejte rajši, če se najde pri vas kako mesto za me? — Kako mesto? Kaj hočeš s tem reči? — To je lahko umljivo, kaj. Mari li nočete vzeti mene v Indijo? — Ti se torej hočeš nam pridružiti ? Si li že po-mislil, kake nevarnosti čakajo nas? — Jaz sem že vse premislil, — odgovoril je smehljajoč se Peter. — A Anica? — Anici pišem od tod, da me ne bode precej pričakovala. Jedno ali dve leti bode že prebila brez mene. Kolumb je zamišljeno hodil gori in doli po kajutu. — Jaz vendar pojdem z vami Krištof? — vprašal je čez nekaj časa Peter po kratkem molku. — Ne vem, Peter, če se bodem mogel letos z Anico dovoljno zahvaliti za udanost, — rekel je, — a vendar jaz od tebe zahtevam še več. Če si se od- ločil pridružiti mojej ekspediciji, bode najbolje, da 429 bodem pred drugimi za te admiral in nič druzega. Vedi, da mej mojimi Ijudmi vlada duh nezadovolj-nosti in nezaupanja, in tu mi moreš skazati še večje usluge. Kot prost mornar bodem v vedni neposredni zvezi z moštvom in bodeš mogel delovati na to, da nezaupanje, ki izvira iz praznoverja in strahu pola-goma izgine in se začne zanimanje za moje podjetje. Mi li hočeš s tem pokazati svojo udanost? — Hočem, gospod Krištof, prisegam pri Materi Božji, da vam storim, kar morem, — zaklical je Peter naudušeno. — Tedaj potrdiva najino prijateljstvo z bratskim poljubom in posloviva se. Krepko sta se objela. Ne přistavivši besede, je Kolumb šel k durim in poklical mornarja, ki je imel dnevno službo. — Tu je vaš novi tovariš, Peter Laroka, — spregovoril je. — Pokaži mu prosto postelj. Potem imaš li vse svoje stvari seboj ? — přistavil je obrnivši se k novemu podrejencu. — Prav vse, gospod admiral! — Tedaj pojte ! — Ne da bi bil odhajajoča pogledal, je Kolumb se obrnil in začel popravljati svojo toaleto. — Dijegu je treba še prikriti to poročilo, — je tiho mrmral. Presveta Devica me vidno varuje, torej le hitro na pot ! . . . Ko se je oblekel, je šel na krov, kjer ga je že pričakoval Arana, in šla sta na breg k Neži Perazi. Grofinja je vsprejela Kolumba z jako velikimi častmi, kakor se je spodobilo po njegovem velikem pokliču. Večer je bil jako živahen in je hitro minul. Ko je Kolumb odhajal, je k njemu stopila z zapeljivim smeh-ljanjem neka gospa, Marija de Karbožal. h — Jako me veseli, gospod Krištof, — rekla je z nežnim glasom, — da se je nam posrečilo sezna-niti se s tem, katerega sta španska vladarja počastila s takim zaupanjem. Torej ne odrečite osrečiti moje hiše s svojim obiskom! — Vi ste jako dobri, gospa, a jaz se bojim, da za to ne bode časa. — 0, ne govorite tega !. .. — je hitro posegla v besedo Marija. — Te dni se zbere pri nas večja družba in vi morete obljubiti, da priđete in se seznamte z mojim možem, kateri pride skoro gotovo po-juteršnjem s Ferra. Kolumb je svetio pogledal zapeljivo ženo. — Jaz visoko cenim vašo ljubeznjivosV gospa, — in prizadeval si jo bodem povrniti z ljubeznivostjo. Te besede Kolumbove so za jedno trenotje pre-senečile Marijo. Bistro je pogledala admirala stoječega pred njo, a ž njegovega obraza ni mogla druzega čitati, kakor najfinejša uljudnost. Ko je to videla, se je zmagovito nasmehljala. — Torej, gospod Krištof, nadejam se, videti vas in gospoda Dijega v naši hiši, — zaklicala je in malo nazaj pomaknila z lahkim poklonom. — Štejem si za čast, — odgovoril je Arana, — ako me le admiral povabi, da ga spremljam. 0 A — Gospod admiral gotovo ne bode imel ničesa proti temu, torej do svidenja. Kolumb in njegov tovariš sta vsa zatopljena v svoje misli ostavila Perazino vilo in šla na breg, kjer jo je čakal čoln „Sante Marie". In jedva je pre-stopil admiral prag svoje kajute, ko se je obrnil k Dijegu. — Jako važne stvari so se prigodile, katere me silijo, ostaviti Homero s prvimi žarki solnca, ne da bi kdo kaj opazil. — Kaj slišim gospod Krištof? — Saj ste ravno kar vsprejeli povabilo Marije de Karbožal na nje veselico. — Juda je izdal Kristusa s svojim poljubom, zakaj bi me ne mogla izdati s svojo ljubeznivostjo gospa Marija de Karbožal. — Jasneje povejte, gospod Krištof, — zaklical je začuđeno Arana, — jaz prav nič ne razuraem. Kolumb je v nekoliko besedah Arani razložil vse, kar je izvedel od Petra. — Naša rešitev je vsekako v tem, — končal je, — da precej odpotujemo. Bistroumnost Martina Alonza mi je jako olajšala moje naloge izvršitev. Ladije so preskrbljene z živežem, Pinta je popravljena, in zatorej odidemo z Bogom dalje! — Vsekako najdejo izdajalski Portugalci v nas pogumne protivnike, gospod Krištof! Mi se znamo bojevati in umirati, kakor se spodobi Kastiljcem! — je razvnet zaklical Dijego. — Jaz nočem da bi prišlo do tega. Bitve nam ne prineso nobene koristi. .. Pojdite in odpočite se Dijego. Zjutraj zgodaj moramo biti pripravljeni na odhod. Drugi dan je vstal admiral, ko se je začelo daniti. Z znamenjem poklical je k sebi poveljnika „Pinte" in „Nine". Ko sta prišla, je bilo ukazano moštvu „Sante Marie" postaviti se na krovu in Kolumb je k njim přišel v spremstvu obeh Pinsonov in Dijega. — Vas je gotovo jako iznenadil ukaz, pripraviti se na pot v tako zgodnji uri, — začel je admiral. — Stvar je taka, da sem včeraj dobil zanesljivo poročilo, da hoče kralj portugalski nam delati vse mogoče ovire na potu v Indijo. Za nami so že poslali nekaj oboroženih vojnih ladij. Namera Portugalce v je tem podlejša, ker sem se pred več leti bil obrnil k Janezu portugalskému za podporo, kakeršno mi je sedaj skazala milostljiva kraljica Izabela. Tedaj so Portugalci s preziranjem zavrnili moj predlog, a sedaj pa hočejo nam zavirati pot. Mari hočemo trpeti, da se kastilska zastava tako poniža ? . . . 430 V* Oduševljeni klici mornarjev pretrgali so Ko- Slamnikarski tečaji, ki so se pričeli minoli pone lumbov govor. Če tudi se je v srcih mnogih skrivala deljek v Domžalah, se bodo vršili v nastopnem redu: Od dne želja, da bi se Portugalcem posrećilo preprečitif pod- 19- okt do 29. novembra vsak ponedeljek, torek in sredo v Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihanv Podrečje, Depaljavas, Brezovica; vsak četrtek v Trzinu za občini Trzin in Rasica; vsak petek in soboto v Mengišu za ob- jetje in jih tako rešiti daljše poti, a ta želja je hitro zginila pod vplivom starega sovraštva Kastilcev do Portugalcev. Ne, tisočkrat ne! to se jim ne posreči ! razlegli so se kriki. Za čast naše domovine in na čast umremo, kakor se spodobi Kastilcem! • • Vodite nas, gospod • • • admiral, mi pojdemo povsod za vami! Zmagovit smehljaj je obsijal Kolumba, ko videi tako naudušenje — Zahvaljujem se v imenu naše vladarice je čine Mengiš, Loka, Moste in Suhadole. Od dne 30. novembra do 10. januvarija 1897 po dva dni v tednu v Radomjjah za občine Radomlje in Volčji potok, v Šmarci za občini Smarca in Homec, na Rovi za obČino Rova. Od dne 11. januvarija do 7. febr. 1897 po tri dni v tednu v Prevojah za občine Prevoje, Krtina in vas Prevalje, v Lukovici za občine Lukovica, Zlatopolje, Češnjice, Rafolče, Spodnje Koseze razun Pre-valj. Od dne za udanost njej zaklical je Nam se ni ničesa Vse- bati, dokler zvesto izpolnujemo svoje dolžnosti. mogočni Bog nas ohrani, kateri da zmago naši za- v Tunjicah za občini Tunjice in Stranje. Od dne 29 stavi. Razsidrajmo in pogumno se spustimo v odprto febr. do 21 februvarja v Kamniku za občine Kamnik, Podgorje, Mekine, Zgornji Tuhinj. Od dne 22. febr. do 10. marca v Moravčah za občine Moravče, Drtija, Velikavas in Peč. Od dne 11. do 28. marca 1897 v Dolskem za občine Dolsko in Dol Od dne 29 marca do 14 aprila v Cerkljah za občine Cerklje, Lahoviče, Zalog. Od dne 15. do 28. aprila aprila maja bo drugi tečaj v Trzinu in istotako v Domžilah morje. tja, kjer leži zlata bogata Indija ! Naprej ! ponovili so vsi in vse moštvo je Naprej ! hitelo na svoje mesto. Čez jedno uro je malo brodovje bilo na potu v odprto morje. (Dalje sledi.) do od do konca maja 1897. poduku Domžale prišlo v ponedeljek toliko ucencev, da niso mogli dobiti vsi prostora v prostorni učilnici. Sploh je zanimanje za te tečaje veliko in je upati, da bo strokovnjak g. Mat. Obenvalder s poučevanjem novih načinov v pletenju slame dosegel lepe uspehe. Posebna če se naši kmeti poprimejo tudi pridelovanja slame za pletenje, je upati, da se naše propadajoče slamarstvo zopet pouzdigne. bilijon. Poučni in zabavni drobiž. Kaj je bilijon ? Jeden milijon milijonov imenujemo Kako urno to besedo izgovorimo ali zapišemo, toda Le po- nihče bi v svojem življenju ne mogel šteti do bilijona Otvoritev slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem se bo slo- s sledeČim vsporedom : Ob 10 uri vesno vršila dne 25 t. m dop slavnostna pridiga, po pridigi velika sv. maša z zahvalna pesmijo, po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje podruŽ- mislimo. Clovek v jedni minuti našteje do 160 ali 170, pa nice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico in potem recimo, da ima kdo toliko gibčen jezik, da bi v minuti štel banket s prosto zabavo, govori in petjem. Odpro se vrata do 200. Naštel bi torej v jedni uri 12.000, v jednem dnevu novi učilnici, v kateri se bo sedaj zanemarjenim otrokom vcep-288.000 itd. Recimo, da bil prvi člověk Adam začel šteti in ljal verski in narodni čut Otvoritve te šole se veseli vsak vedno naprej in naprej štel do danes, a do bilijona bi rodoljub. Temu veselju pa da najiepše duška s tem, da o tej danes ne bil še naštel, kajti zato bi treba 9512 let, 34 dni, priliki prispe z malim deneskom naši to-li podpore potrebni ur in 40 minut. šolski družbi. Učen vrabec. Neki Mingôd v Nimesu na Francoskem Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so ima jako učenega vrabca. 1893 ga je vzel iz gnezda ter poslali dalje : g. Fr. Silvester iz nabiralnika pri g. Perhavcu ga zaprl v kletko skupaj s ščinkovcem, liščkom in čižkom. v Vipavi 2 gld. 71 kr. ; g. Fr. Hrašovec, blagajnik izven- Mladi vrabec pa se v kratkem nauči peti, kakot njegovi trije akademiške podružnice v Gradcu zaprti tovariši. Zraven ptičje kletke pa je Mingôd imel zaprta podružnica v Celju 77 gld. 92 kr 135 gld 90 kr. ; moška V. Legat v Celovcu tudi ova murna, ki sta po svoji navadi cvrčala. Vrabec sedaj 164 gld. 91 kr. katero svoto je nabral „Mir" št 12 t tudi vže murna posnema, in tako zna ^že na štiri „instru- za velikovško šolo si. posojilnica v Logatcu 10 gld.; ženska mente", le na svojega je pozabil. ................................................................. „ i Novice. «s *........-...................................................^ Efektna loterija za Ljubljano. Po nasvetu g. župana Iv. Hribarja je občinski svet ljubljanski sklenil v svoji seji dne 14. t. m. prirediti v korist fondu za regulacijo ljubljanskega mesta efektno loterijo z 1,000.000 srečkami po kroni in z 2000 dobitki v skupni vrednosti 40.000 gld. Žrebanje bo dne 31. decembra 1897. podružnica v Trstu po gdč. Mil. Mankočevi 134 gld.; gospod Fr Skul, učitelj v Tržiču 1 gld. 40 kr., nabranih v veseli družbi ; g Jak. Zebrè, predsednik moške podružnice v Starem Trgu pri Ložu, k že prej poslani svoti 100 gld. ; pokrovite- ljinine še ostali dohodek krasne veselice. se je vršila dne 26. aprila, sedni ku 20 kr. ; iz nabiralnika pri čitalniškem pred- . Fr. Pečetu skupaj 11 gld 85 kr ; gld., pri Iv. Benčini 65 kr Mart. Simonie, posestnik v Vavpčji Vasi, 5 gld. v izogibo kazenske ovadbe, ker je po krivici raz- . Iovan Zotter, žalil pisarno g. notarja Štajerja v Metliki; nadučitelj na Gomilskem 4 gld. 50 kr., Katere je nabral povodom zborovanje „Savinjskega učiteljska društva" na Gomil- Častnim občanom je občina Nemška Loka skem in so zložili: gdč. Cimperšek 1 krono. na Kočevskem imenovala drž. poslanca gosp. dež. sod. svetnika Škorj anec 1 krono. župnik Sadnik 2 kroni, g. Vidic 1 krono, Fr. Višnikarja za zasluge, katere si je stekel za to občino. Podporo 400 gld Farčnik krono ; krono, g. anec st 1 krono in pošiljalec Val Lapajne v Idriji nabranih v gostilni pri država dovolila občini Pa- „kroni" 1 gld. 20 kr. ; si. posojilnica v Ormožu 20 gld iz lovše v kamniškem okraju za napravo vodovoda. Nagrobni spomenik ranjkemu nadučitelju bnikarju so včeraj odkrlili v Dol. Logatcu. nabiralnika v gostilni pri Lacknerju v črnomlju gld Ri- šentklavška- frančiskanska ženska podružnica v Ljubljani po gospej dr. Gregoričevi 52 gld. ; si. kmetska posojilnica ljub- 431 Ijariske okolice 35 gld.; podružnica v Mokronogu 9 gld.; č. g. Jernej Stabuc, kapelan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 7 gld. nabrane pri g Pernatu ; č. g. Jer. Zupančič v Litiji dar gospe Mar. Koblarjeve 10 gld.; šentjakobeka - trnovska ženska podružnica v Ljubljani 94 gld , katero vsoto so zložili podporni elani 38 gld 50 kr., ustanovnica 10 gld., gdč. Rebekova nabrala je na Dunaju 8 gld. 50 kr., dalje so darovali namesto dobitkov : g. dr. Da. Majaron 10 gld, gospa Am. Hren 5 gld., g. dr. M. Huduik 4 gld., g. dr. Fr. Stor 2 gld , g dr. J. Kuhar skupaj 24 gld. in letnine 13 gld.; g. prof J. Vidmar v Ljubljani 50 kr ; č. g župnik Al. Robek v Godovičn 2 gld. ; č g. Avg. Škočir, kurafc dež bolnice v Gradcu 5 gld., katere je nabral za solo ; podružnica za Velikovec in okolico 25 gl. 50 kr. ; g. A. K. 3 gl 60 kr., nabrane v veseli družbi v Sv. Križu pri Litiji ; g. dr. I Vilfan v Radovljici 15 gld. 88 kr iz nabralnika pri g. Eg Hirsch-manu; si. posojilnica v Gornji Radgoni 10 gld.; gospa Fr. Zabred in hčer sta nabrali v pušico na južnem kolodvoru v Gradcu 12 gl., poslal jih je g Fr. Hrašovec ; g. F. Pretnar blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani 5 gld ; g. Jos Knez 1 gld. in gospa Jos Janša 1 gld. (po gdô. Ant Kadivčevi) ; si. obrtno pom. društvo v Ljubljani, 10 gld.; po gospej dr. Tavčarjevi gospa Hudnikova 10 gld., gospa Bartelnova 1 gl., Fortuna pri g. Zajcu je vrgla 5 gld. 25 kr. in pri g. Roz-manu 8 gld. 50 kr., skupaj 24 gld. 75. ; podružnica za Vuhred Marimberški okraj po č. g župniku J. Černku 5 gl. ; E. P. D. 1 gld. ; moška podružnica v Trstu 200 gld ; namesto venca na krsto g. M Medvedu v Zagorji so darovali : č g. Fr. Miklavčič od Sv. Križa pri Litiji 1 gld., J. Gre-gorčič v Litiji 1 gld g. Jos. Koblar v Litiji 1 gld., č g. J. Vrhovnik, župnik v Ljubljani 3 gld. ter iz Lit.ije še 15 gld. 40 kr. ; namreč p. n. gg L Svetec 10 gld. Mar Koblar 20 kr., Beneš 50 kr, dr. Pavlič 1 gld., Nabernik 1 gld. Vončina 50 kr., Jare 50 kr., Damjan 20 krM Oblak 50 kr., M. Jenko 50 kr, Lj Robek 50. (Dalje sledi.) — Utopljenca so potegnili dne 17. t. m. pod Fuži-nami iz Ljubljanice. Prvotno se je z gnal glas, da je utopljenec bivši pekovski moj ster Juhant iz VevČ, katerega so po-grešali. Vendar utopljenec ni bil Juhant, ker biva na Dunaji. Kdo je utopljenec se še ni konstatovalo. — Pijan je zaspal, a se ni več zbudil. 281etni hlapec Janez Hartman iz Starega dvora pri Skofji Loki se je na Trati napil žganja in zaspal v krčmi pri m^zi tako trdno, da ga ni bilo moč vzbuditi. Pustili so ga torej, a našli v jutro mrtvega za mizo. , — Zasačili so tatu v osebi Konrada Augusta iz Hunns- dorfa na Koroškem, ki je štikoval po nabiralnikih v trnovski -cerkvi v Ljubljani. — Dvesto modrasov ! Pišejo nam iz Šempetra : Mi-noli mesec ubili so delavci v kamnolomu domačina Drozgiča nad 200 modrasov in sicer v dveh urah in pol. Bilo jih je za eno celo samokolnico ! Strašna golazen, kako se je bila namnožila v grušču. Kaj bi bilo v par letih, da se ni posre-čilo zatreti jo tako številno?! — Dobro kupčijo je napravil trgovec G. v Zagrebu. Kupil je te dni od tehničnega diurnista M. zavarovalno polico za 30 gld. Par dni potem je M. umrl in trgovec dobi za 30 gld. 2000 gld — Mladi morilec. Silno senzacijo je v Trstu obudil umor postarne udove Salvago, stanujoče skupno s svojim zetom Mangachijem. Doslej je uradno konstatovano, da je jednajst let stari Viljem Mangachi svojo babico z revolverjem ustřelil. Zvabil je bil starko pod streho vrtne hišice, v kateri je stanovala, in tam z revolverjem trikrat nanjo ustřelil ter jo smrtnonevarno ranil. Morilčev 141etni brat je umoru hladokrvno prisostvoval, Po zvršenem zločinu sta dečka zaprla podstrešna vrata in šla na vrt, kjer sta se zabavala D»-čko je svoj zločin že přiznal. Rekel je, da je umoril babico, ker je njega in očeta sovra-žila. Policija je seveda vso rodbino zaprla in jo izročila sodišču. — Ogerski dolgovi. Po statistični sestavi ima Ogerska 2260 milijonov goldinarjev državnih dolgov. Lepa svota, ki ne bode kmalu plačana. Več:na tega dolga je v inozemstvu. — V smrti združena. V hotelu pri „Zlatem orlu" v Budimpešti se je te dni ustřelil 211etni brusaški pomočnik Eduvard Popovič in svojo ljubico Katarino Moskovič. Iz pišem, ki sta jih zapustila, je vidno, da sta sklenila umreti, ker se v življenju ništa mogla združiti Ker sta ljubila domovino, prišla sta iz tujine, da umreta na ogerski zemlji Oba želita, da njiju trupel ne parajo zdravniki in da ju pokopljejo vkupen grob. Ta njiju želja se je tudi izpolnila. Pokopali so ju seveda brez cerkvenega blagoslova. — Ustřelil se je na Dunaju knjigotržec Manz, ki je bil sedaj lastnik sloveče Geraldove knjigotržnice. — Razpok lokomotive. Mej Gyoryglaro in Zichisalvo na Ogerskem je na železnici se razletela lokomotiva. KurjaČa je daleč proč vrglo in se je tako opekel, da ni misliti, da bi ozdravil. — Konkurz je napovedal hotelir v Badenu pri Dunaju. Dolgovi znašajo 250 000 gld. — Pazite na gobe! V Psedletici blizu Prage je delavec Dvořaček prinesel gobe domu Žena jih je pripravila za večerjo. Kmalu so napadle družino hude bolečine. Trije otroci so umrli, oče in mati pa se borita s smrtjo. — Boj z volkovi. Kmeta Irmiliča iz Radni pri Tatri na Rumunskem sta napadla dva velikánská volkova. Le z naj-vecjo silo jima je ubežal na bližnji skedenj. Tu je dobil kmet koso ter je hitro z njo šel nad volkova. Prvému je odkosil noge, drugemu je préparai trebuh ter jih kot zmagovalec vlekel v vas — Parnik zgorel. Lloydov parník „Diano" je pogorel blizu Carigrada. Ognja niso mogli drugače pogasiti, da so parnik potopili. — Kako se ravna z jetniki. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice je posl. Rašin interpeliral pravosodnega ministra zaradi naslednjega slučaja: V Kutni Hori je neki, na 9 mesecev zapora obsojeni jetnik v družbi z dvema drugima jetuikoma poskusil pobegniti. Ni se mu posrečilo in za kažen je bil uklenjen v pet kilogr. težke verige. Verige so bile popolnoma zarjavele in na notranji strani počene, tako da so jetniku raztrgale meso na nogah. Nogi sta jet-niku hudo otekli, a verige se le niso snele, nego sele po štirih tednih to pa le svrho, da je zdravnik neŠrečnežu amputiral obe nogi pri členku. Ta operacija pa ni zadostovala. Nesrečnež leži zdaj v kolinski bolnici, kjer so mu amputirali nogi še pri kolenu ! — Velike povodnji so povsod. Na Koroškem sta iz-stopili Drava in Zila in napravili mnogo škode. Vipavska dolina je pod vodo. Po Dolenjskem delata škodo Krka in Sava in je tudi dolenjska železnica že bila poškodovana. Tržaška okolica na Primorskem je vsa pod vodo. V Trstu je minoli teden bila voda vzdignila ploče od kanalov in je tekla po vseh ulicah. Po Italiji imajo hude povodnji. V Benedkah je bil vihar morje zagnal na ulice in so vse ulice bile pod vodo, vse èolne je pa razbilo. Ljubljansko močvirje je tudi močno poplavljeno, s . — Iz Vrtbojde na Goriškem. V noci dne 7. okt. ponesrečila se je 771etna Marjana Faganelj. Ob eni čez polu-noči hotela je iti na dvorišče, pa je tako nesrečno pala preko Hl slabih stopnic, da je bila pri priči mrtva. — Tatvina. Neznani tatovi so udrli v hišo Simona Dreščeka v Kobaridu. Odnesli so 700 gld., nekaj srečk in vrednostnih listin in veliko kupčijskih pišem, le nekaj drobiža pustili so po tleh razstresenega. Sumi se, da so tatovi cigani, ki so se par dni potikali po Kobaridu. % 432 Najden zaklad rudniškem mestu Kuškica na Vojaški jubilej. Načelnik velikega generalnega štaba Ogerskem so zidarji v hiši upravitelja Eudigerja našli zako- feldcajgmajster baron Beck slavil je te dni petdesetletnico svo- pano železno škrinjico, napolnj kameni v vrednosti 50 000 gld. Ker je najdišče etarsko, bode z napoleoni in žlahtnimi jega vojaškega službovanj Usad. Pri Tanayu Francoskem so se udrle skate sodišče odločilo, čegav je zaklad: erarjev, upraviteljev ali de- na dolgost petsto metrov. Podsulo je železnico in železnično lavcev, so Litscha so ga našli. Obsojen občinski svetnik. Na Dunaju obsodili dni bivšega protisemitskega občinskega svetnika Moriza Ta je ponaredil za 96 000 gld menic Porotniki so endar zanikali hudodelstvo goljufije. Obsojen je bil torej samo zaradi zadolžene krivde v 4mesečni zápor. Glede vprašanja^za- radi goljufij jih je glasov z da, 5 z ne. Pobegniti poskusil. Ropni morilec Berchtold je v Monakovem poskusil pobegniti iz ječe da najde izhod, a se mu ni posreČilo na smrt. Hotel Berchtold podreti peč, obsojen Sleparije pri občini. Palermu so zaprli zaradi poneverjenja in goljufije občinskega blagajnika. Pri njem so neki papirji, iz katerih je vidno, da je 40 občinskih urad-nikov in svetovalcev v njegove sleparije zamotanih Obsojen protisemitski urednik. V Berolinu je obsojen v trimesečno ječo urednik protisemitskega časopisa „Gfeneralanzeiger" Sedlaček, zaradi sramotenja židovske vere. Prijavil je bil článek, v ka erem pripoveduje, da so židje zopet v svoje verske namene umorili neko deklico. Najstarejši člověk je neki zamorec v Buenos - Ayres v Argenti lažnj liji. Star je sedaj 150 let. Turske grozovitosti. Turška vlada je razširila avajo carigrajski Armenci uprizoriti vesî, da namer novo revolucijo. To je glasom konsularnih porcčil iz Charputa razburila ondotne Muhamedance, da so uprizorili grozno klanje. aimenskih hiš in mej temi 980 hiš do Naskočili so 1150 tal požgali ter opleniJi. 2000 Armencev, moških, žensk in otrok ie bilo ubitih. Vojaki so menske duhovnike pa prisilili, da ipl ar- i pometali v Evfrat, vladi brzojavili, da so Armenci sami prouzročili to grozno klanje. Obsojen politik. Predsednika ogerske vladne stranke barona Podmanickega je obsodilo sodišče na 100 gld globe. Tožil ga je bivši ministerski svetnik Kasić. Kakor je znano, je Kasić več kaj nelepih rečij odkril o ogerskem deželnobran-benem ministru Predsednik vladne stranke se je izrazil, da je Kasić lopovsko postopal. In poslednji ga je vsled tega tožil. čevlj Sneg V Solotvir^ v Galiciji je te dri padel več debel sneg. Ob jednem je precej hud mraz Ukradena kavcija. Na podlagi ukradenega kavcij skega lista je pri nateljstvu državne železrice v Levovu nekdo potegnii izplačilo 6000 gld. Pogorela tovarna. Pogorela je tovarna za stroj Geistnerja in Raucha v Budimpešti. Škode je 10.000 gld. stražnico. Deset ljudij je mrtvih Loterijske srećke. V Brnu dne 21. okt. t. 1.: 34 26 80 36 50 Na Dunaji dne 17. okt. t. 1.: 51, 25, 27, 46, 50 V Gradci dne 17. okt. t. 1. 40, 5. 81, 50. 70 rž gld. ajda gld. leča gld. 10 (Vse cene v Tržne cene. V Ljubljani dne 14. okt 1896. Pšenica gld. 7 80 kr ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6 50 kr kr., turšica gld. 5 20 kr kr kr., proso gld. kr., gráoi gld. 10 ajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 kr., Igralei na citre dobe zastonj jeden godben komad, kakor tudi moj novi imenik, ako pošljejo svoj naslov (nemško). Julius Neukirchner. Gôrkau, Bohmen. V/^ •avrft rta«) aoo M (U 75. V ^hreimti ie kot primes bobovi kavi edino zdrava à v va pefoife xrf «C. m 1 i & f afflíBiDeť* MalzM&aíatirto i g m Hflfi milili'* K) 1 uv 'S Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenili izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Hathreiner Velika kraj carska loterii a Glavn dobitek 3™« J * * Srećke kr V priporoča » * * 5c _ ' m » é i ™ 1 I« M Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk m založba: Blasuikovi uasleduiki