grafski aspekti varovanja okolja. Največ tovrstnih referatov pa so imeli stro-
kovnjaki iz vzhodnoevropskih držav, ki so člani komisije za ocenjevanje 
vpliva človeka na življenjsko okolje pri SEV-u. Omenim naj le dr.Kastro-
wickeya,ki je obravnaval ekološke probleme urbaniziranih regij, dr.Haase 
in dr.Preobraženski pa sta osvetlila metodološka izhodišča za ekonomsko in 
ne ekonomsko vrednotenje sovplivov med naravo in družbo. 
2. Drugo skupino so sestavljali referati, ki so plod raziskovalnega dela na 
izbranih območjih, kjer je okolje najbolj prizadeto. O tem so poročali 
dr.Mikulik (Vrednotenje vpliva ekonomskih dejavnosti na življenjsko okolje 
na primeru modelnega območja Liberec), dr.Vavrekova (Izbrani vidiki empi-
ričnih raziskav življenjskega okolja v modelni oblasti Bratislava), 
dr.Dukagjini in mag.Vindisiqi (Rezultati dosedanjih raziskav v Kosovski 
Mitrovici), dr.Radinja (Pokrajinske značilnosti industrijske onesnaženo-
sti v Sloveniji), mag.Plut (Pregled negativnih vplivov na življenjsko oko-
lje s pomočjo matrike in bodoči prostorski razvoj Koprskega Primorja)., 
Orožen (Oris problematike odpadkov v Ljubljani), Uranjek-Domitrovič (Vpliv 
urbanizacije in deagrarizacije na oblikovanje omrežja centralnih naselij 
in kvalitete življenjskega okolja) , Čeme (Degradacija okolja na primeru 
Velenja) in Špes (Degradacija okolja na primeru Celja) . 
3. Referati tretje skupine so prikazali ocene posameznih antropogenih de-
javnosti na geografsko okolje. Med drugim so poročali dr.Havrlant (Metoda 
ocene pokrajine za rekreacijo na primeru analize rekreacijskega območja 
ostravske industrijske regije), mag.Malič (Vpliv cestnega prometa na 
življenjsko okolje), dr.Neumeister in dr.Heizmann (Ocena vpliva industrije 
na okolje) in dr.Roubitshek (Ocena vpliva kmetijstva na varstvo okolja). 
Izsledke iz nekaterih slovenskih pokrajin so referefiti osvetlili tudi na te-
renu.Največ zanimanja, zlasti med tujimi udeleženci, je bilo za Velenje, 
kjer se sicer načrtno razvija sodobno socialistično mesto, ki pa se kljub 
temu ni moglo izogniti nekaterim izrazitim degradacijskim pojavom, povezanim 
z velenjskim premogovnikom in šc štanjskimi termoelektrarnami. 
Prvi del simpozija z referati in terenskimi ogledi je potekal v Celju in 
Velenju, drugi del pa na dvodnevni ekskurziji po Slovenskem Primorju. 
Vsi referati s sljnpozija bodo objavljeni v deveti številki Geographice 
Slovenice ki bo izšla sredi letošnjega leta. 
Metka ŠDes 
JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ 0 URBANI IN INDUSTRIJSKI 
GEOGRAFIJI V LJUBLJANI NOVEMBRA 1979 
Od 8. do 10. novembra 1979 bo v Ljubljani zvezni simpozij o urbani in indu-
strijski geografiji, ki ga organizira inštitut za geografijo univerze v 
Ljubljani. 
Številni domači in tuji vodilni strokovnjaki bodo poročali o metodologiji raz-
iskovanj urbanih naselij, urbane mreže in njihove funkcijske strukture ter o 
vseh drugih geografskih problemih industrije. 
Prvi zvezni simpozij o urbani geografiji je bil v Ljubljani oktobra 1970.leta, 
referati pa so objavljeni v znanstvenem glasilu inštituta za geografijo 
Univerze - Geographica Slovenica 1, Ljubljana 1971. S področja urbane geogra-
fije bo to drugi zvezni simpozij, s področja industrijske geografije pa prvi. 
Oba imata za cilj pospešiti tovrstna prizadevanja na področju geografije, ki 
pri nas precej zaostajajo in zato ne morejo ustrezno prispevati k reševanju 
konkretnih vprašanj s teh dveh področij;-Hkrati pa naj bi ta simpozij tudi 
metodološko obogatil tovrstna prizadevanja jugoslovanskih geografov. Zato 
je zanj tudi veliko zanimanje, saj je prijavljenih 35 referentov. Referati 
bodo objavljeni v Geographici Slovenici 10. 
54 
Prijaviti se je treba čimprej na Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, 
Aškerčeva 12. Prijavijencem bomo poslali program simpozija. 
Mirko Pak 
RAZSTAVA V ZEMLJEPISNEM MUZEJU - MIGRACIJE PREBIVALSTVA 
V zemljepisnem muzeju inštituta za geografijo pri univerzi v Ljubljani je 
odprta razstava o migracijah s posebnim poudarkom na začasnem zaposlovanju 
Jugoslovanov v inozemstvu. Prikazano je kartografsko gradivo o teh pojavih, 
ki so zanimiva za raziskovalce različnih strok in seveda tudi za geografe. 
Razstava, ki bo odprta Se maja in junija, seznanja obiskovalca s pojavom kot 
celoto in še posebej z najnovejšimi migracijami Jugoslovanov. 
Migracije prebivalstva spremljajo ves razvoj človeštva in zajemajo celoten 
svet. Naše ozemlje jih je doživljalo pred 200 leti in kasneje kot izselje-
vanje, v današnjem času pa kot zdomstvo - začasno zaposlovanje naših delav-
cev v tujini. V preteklosti jih niso veliko preučevali, danes pa je to nu}no. 
Geografa zanimajo vzroki in posledice migracij. Med drugim preučuje, zakaj in 
kdaj se delavci na za&snem delu spremene v izseljence, kakšni so njihovi sti-
ki z matičnim narodom in kakšne 3o možnosti za hitro vračanje zaposlenih v 
domovino. 
Kartografsko gradivo je vzeti iz študij in nekaterih že objavljenih del. Na 
kartah so posamezne značilnosti še posebej poudarjene, da obiskovalce opozo-
rijo na bistvo vsebine. S tem se lahko šolska mladina seznanja z vsebino in 
načinom kartografskega prikazovanja na tematskih kartah. 
Za rastavo je pripra.vljen ciklostiran vodnik, v katerem so pojasnila posa-
meznih kart, poleg tega pa tudi kratka vsebina številnih raziskav in objav-
ljenih del z namenort, da se obiskovalci tudi širše seznanijo z migracijskimi 
pojavi. Vodnik vsebuje tudi obsežen seznam literature in nekatere karte z 
rastave. Da bi bil ogled privlačnejši in koristnejši in da bi obiskovalca 
spodbudil k večji aktivnosti, je pripravljenih nekaj vaj oziroma nalog, ki 
s pomočjo opazovanja in vodnika usmerjajo učence k aktivnemu sodelovanju. 
Za takšen ogled je potrebno sicer nekaj več časa kakor za običajni obisk, 
toda učenci se ob tem prav gotovo ne bodo dolgočasili in spoznanj tudi ne 
bodo tako hitro pozabili. Učitelj pa jih bo pri ustrezni tematiki kasneje 
v šoli lažje aktiviral in spodbudil k samostojnemu delu. 
Milena Pak 
55