—     7X     —
Naš ded
Vesna vrača se zelena           .      Ded  prižigajo  si pipo,
Spet iz tujih dežela,                     Devajo jo med zobe,
S  cvetjem mladim okrašena        Pa na klopi tam  pod lipo,
Kot poslanka iz neba.                 Zbrani deci govore:
V zraku ptice  lahkokrile             ,,Mnogo Bog mi je  podelil
S pevanjetn jo vesele,                 Tu na zemlji lepih  dni,
Ž njo  so  hkrati se vrnile,            A najbolj  sem se veselil
Pa si gnezdece grade.                 Vselej pomladi, kot vi.
.    Cvet zvedav iz zemlje gleda,      Toda leta so minila,
Če je že vstajenja čas,                Kakor bodo tudi vam ;
Komaj, komaj  se zaveda,            A pazimo,  da vrnila
Kaj je led in nočni mraz.            Večna pomlad bo se nam."
Drugi dan je ded obležal V postelji —  in n i   vcč vstal;                    Predno dan je bil  odbežal,
             .     Že v Gospodu jc zaspal. ¦
                                                                                               '                                   Gradiški