• ...
List slovenskih delavcev v Ameriki.
4 i
The largest Slovenian Da9y the United States.
Iasoed every day except Sundays and	Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAKDT 2876 NO. 5. — ŠTEV. 5.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, JANAURY 7, 1926. — ČETRTEK, 7. JANUARJA 1926.

TELEFON: CORTfsANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
ZADEVA MELLONOVEGA TRUSTA
Sen
at se je lotil zadeve aluminjskega trusta zaklad-niškega tajnika Mellona. — V senatu in poslanski zbornici je bila predlagana preiskava. — Dve resoluciji senatorja Walsha.
WASHINGTON, D. C., 6. januarja. — Senator Walsh iz Montane je včeraj v senatu predlagal, naj se uvede sodnijsko postopanje proti Aluminum Co. radi omalovaževanja sodišča, ker je ta družba kršila odločbe zveznega sodišča.
Korporacija, katero kontrolira v glavnem za-kladniški tajnik Mellon, je bila pred par meseci obdolžena, da je kršila sodni jska povelja, a j usti-čni department je izjavil preteklo soboto, da ni storila kompanija ničesar nedovoljenega.
Senator Walsh je yložil dve resoluciji. V eni naroča justičnemu odseku senata, naj ugotovi, če je justični department res uvedel procesiranje kor-
i-i	•	i	i • j in £<1 ravnik i so sedaj r
poracije, a v drugi ukazuje generalnemu pravdni- })odo nK>c>]i rc-ti ku, naj sporoči senatu, če je v soglasju s postavami odklonitev zvezne trgovske komisije, da predloži potrebni materijal. Vsled ugovora senator. Reeda pa ni bilo mogoče rešiti zadeve, ki bo prišla danes zopet na dnevni red.
Senator David Reed je član odvetniške tvrdke Reed, Smith, Shaw in McKay, ki je pravna zastopnica aluminjske korporacije.
Tudi v poslanski zbornici so predlagali preiskalo aluminjskega monopola, katerega kontrolira za-kladniški tajnik Mellon. Tozadevni predlog je stavil demokrat Oldfield iz Arkansas. Hotel je vedeti, če je Aluminum Company res tako "sveta", da ^e more dobiti justični department od zvezne trgovske komisije zbranih dokazov niti pri oficijelnem zaslišanju.
Evelyn Nesbit bo ; Pogreb italijanske
najbrž okrevala, kraljice - matere.
_ ; _
Prejšnja žena razuzda- Kraljica Margherita bo nega milijonarja Harry pokopana poleg kralja Thaw-a bo najbrž okre- j Umberta v italijanskem vala, ker se je izkazal Panteonu.
alkohol kot protisred-	-
stvo proti strupu, kate- RLAr- ltal»ja. ti. januarja. —
re a *e zavžila	, Kot. poroča "rimsko eacsopisjp, j<-
®	VZ1 a.	| odredil ministrski predsednik
| MuKSolini. naj se položi truplo . kraljiee-inatere Marjrherite, ki je unu-la v Bordiglieri. v Panteon, : po-lejr trupla njenega moža. kralja T'mherta, ne pa v grobišče v
Velikanski škandal v državi Oklahomi.
Mesto Tulsa je oboroženo, ko se je pričelo zaslišanje glede umorov sedemnajstih Indijancev. — Zvezna velika porota preiskuje zadevo.
eiiLCAOO, m.. 6. januarja. — A'lkoholiena potrtost, ki je sledila divje<um rajanju na novoletni večer. je dovedla Evelyn Nesbit. ločeno ženo milijona r j a Ilarrj-Tliawa do te^a, da. je zavžila strup.
Zdravniki v »bolnici so i/prvn izjavili, da bo umrla, a niso znali pri t.sjii primemo oceniti sile alkohola. Deloval je kot proti-strup proti »trupu. katerega je zavžila, i
mnenja, da
njeno znije- ;izkazali to ker je bila izvan-
i redno priljubljena pri masah na-Evel vin Nesbit je bila v Chica- ' j.q^j.j
gu približno osem mesecev ter jc J bila zapaselna kot pevka v kabaretu. Njene obveznosti so bile
Superga. poleg T urina, "kjer so d<»-,!<e<laj pokopavali* član o kraljev-!<4c.» savojske družine. \ Ker je bila Margherita prva kraljica združene Italije, ni nobe-inega precedent a za to. da bi po-; kopali njeno truplo v Panteonu, ' ki je posvečen najbolj odličnim mrtvim dežele, a fašisti ji .skušajo
Ct
Poseben voz, i truplo v Rim.
ki bo je odšel
Bordighero.
Prvikrat v teku zadnjih stotih let bo praznik Svetih Treh Kraljev, ki pomena za Rim še več kot Božič, moleee. V znamenje žalovanja za kralje o bodo "pustili ljudje koma svoje tro'be'nte. na katere so trobili ob tej priliki od ju-V 'zadnji noči pred zatrup- tra do ve^ra
Datum pogreba ni bil še določen. a pogrebne slovesnosti v Bor-digheri bodo skrajno priproste.
HOMATIJE NA MADŽARSKEM
daj tukaj najbolj priljubljena pijača. Med tre.tjo in četrto uro je , izpila osem steklenic piva ter hotela še več.
— Ne morem dobiti nobenega piva več. Prostori .so zaprti. — je rekla njena skuakmja.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 6. januarja. - zamrmrala Evelyn.
Princ Ludovik Windischgraetz je vse priznal glede; Euo minuto pozneje je čula obširne ponarejevalne zarote tikajoče se trideset1
končane na SiVvetrov večer in od tedaj naprej je rajala v družbi moških.
V nedeljo zvečer se je vrnila domov z zlomljenim nosom. Proti bolečini, katero je občutila, je poznala le eno sredstvo. — še veS pijače
1 jen jem je vladal v njenem stanovanju velik hrup. Slišati je l)i-lo gles nnkega moškega, in kraval ne bil tak. da so hoteli sosedje poklicati policijo.
Njen sin Russell je prišel iz šole v Aitlantie City za božične praznike, je previdno molčal glede dogodkov. ki so do vedli njegovo matfT do tega. da .je skušala izvršiti samomor. Evelyn je zavžila
tekom večera dositi džina. ki je 2enske, članice nekega
Madžarski plemič je obvestil policijc o veliki po-narejevalni zaroti. — Nahaja se v najboljši celici jetnišnice. — Dva plemiča sta bila aretirana; drugi so pod policijskim nadzorstvom.
V znamenju verske blaznosti.
"verskega" reda, so v Bombonu v Franciji napadle in preteple abeja des Noyersa.
BOMBON, Francija, 6. j an. — 'Marija Mesni in. hišLnja iz Bor-' dt-vauxa. ki je leta 1904 usta no vi-fanatični red 1' Naše Gospo sol-
sluzfcinja. kako ?e je raizbila časa .,.,.,	, ,
.«♦11 * „ — - -o -i -j. i • x 7a • o1'3 pozvana pred kraiev r , /1 ,	v r Ina t,eh stranišča. Pohitela je ter i ,, r . . . . . . .
tisoč milijonov frankov (bankovcev po tisoč fran- našla Mir.s Nesbit. ki — -___"e ol>I"a5vtl- kl P<<-Pijejo skrtv
Tl'LSA. Oklahoma. G. jan. — • Te v Tuki ^o polne ol>oroženih mož. ko se je lotila zvezna velika porta prekkave smrti sedemnajstih O^age Indijancev, žrtev molilne zarote, koje nameri je bil dobiti dva miljona dolarjev premoženja Osa^e Indijancev.
A' Tiisi so nahaja š<vst jetnikov z Lea veil wort ha ter 150 prič iz različnih dolov države. Posebni stražniki straži jo jetnišnice tov pa t ruin rajo po mestu.
~\Y. K. "Hale, imenovan "kralj gričevja". premožen renčar. je j bil aretiran. O njem se domneva, prevedel j (]a -0 načelnfk zarote, koje namen \eeraj \ je bil -uničiti .lastninske pravice indijanske družine, z izjemo deklice, ki je poročena ž nekim nečakom Halea in ki je bila tudi aretirana.
Sedemnajst skrivnostnih smrtnih slučajev se je pripetilo v Osage deželi v teku par mesecev leta 1922/ Med osebami, ko jih smrt je baje v stiku s slučajem, so bile;
Ana Brown, bogata Osage Tndi-janka. ki je bila ustreljena; Aee Kirbv. bel človek, ki je bil tudi ustreljen Charles Whiteborn. sorod nrk Ane Brown; umrl v Oklahoma Oitv po skrivnostni bolezni; Char!esc Vaugh. pravni zastopnik Bigiieai-ta, katerega so našli mrtvega poleg železniških tračnic po posvet ova i ju. katero jo imel z z Bigheartom ki drugimi.
Smrt nadaljnih petih manj od-j ličnih Indijancev skušajo spraviti v stik z zadevo.
Osa<ge Indijanci fo povprečno najbolj bogato pleme na svetu. NVkateri vidijo v slučaju Haloa lo napoved vojne proti profesijonal-n i ni "gold-daggeirs" obeh spolov, ki se por oče z bogatimi; O^asre Tndijankanvi izključno le v namenu. da se polaste njih premoženja.
nasla-
ja
se je
njala na zid.
—	Sedaj sem storila, vzkliknila plesalka.
—	Kaj ?
—	Umorila samo sebe. Služkinja je imhitela v kuhinjo'™ P^ornost.
po mleto, a Miss Nesbit ga ni ho- ' TWk,u tela iž^piti.
Teidai so Tiz^iudili njenega .n pofcliean jo bil dr. Brand
kov). Vsled tega je dal državni pravdnik ukaz, naj se aretira vse, katere je imenoval princ v zvezi s to zaroto.
retiran je bil policijski načelnik Nagossy, ki je il odšel "na dopust". Pričakovati je tudi aretacije vojnega ministra, grofa Karola Czacky. '
Dva nadaljna člana madžarskega plemstva, grof! Szmeczani in baron Perenyi, se nahajata v ječi.H j' .
j Zdravniku se ni posreedo spra-
Aretiranih je bilo večje število manj važnih J oseb v zvezi s to zaroto. Med temi so neki armadni stotnik, duhovniki in navadni delavci. Detektivi hočejo sedaj izvedeti, kje so ponarejeni bankovci, o katerih je znano, da so bili tiskani.
Princ Windischgraetz sedi v isti celici, Icjer se
ie nahajal pred kratkim prejšnji minister za notra-	rv vr -- ^ -
,	r> • i • i • • i i ivi	i - 1 BERLIN. Nemčija. G. januarja,
nje zadeve. tSenicki, ki je obdolžil regenta, admi- Nemški zrakopiovni kiogi marala Horthy-ja, da je odredil umor dveh časnikar- trajno za .skrajno važno sedanjo j jev.
— To je najboljša celica v poslopju, — je rekel ječar princesinji Windischgraetz, ki je spremila svojega moža v jetnišnico. Ostala je pri njem, c?okler ga niso zaprli.
. nostni napad na abeja des Noyers. župnika v Bombonu, j Napad na očet« des Novel's, ki spominja ha na>jbolj temne čase Srednjega veka. je vzbudil sploš-
vas v bližini Melu-I na ter je bila tekom svetovne voj-sina 710	časa glavni stan marsa-
Vdova Roosevelta v Beli hiši.
"WASHINGTON. D. C.. G. jan. Mrs. Thendo»'c Roosevelt, vdova prejšnjrčsa predsednika, jo vč«-ra i obi kala Belo lilŠo.
la Focha.
namenu, da "izžonejo iz telesa 'preteku šestnajstih let. ko jo
V ta majhni kraj in v ! To «=e jo zgodilo pr\*ikrat
po
vo-
važnih . viti plesalke k zavesti in pol ure pozneje je bila poklicana amh.<-lanca, ki jo je odvedla v bolnico.
Združenje nemških
aeraplanskih družb.
i Noyersa hudiča" jo prišlo več Ijn-;di z Bordeauxa. mod njimi par j starih žensk.
Ljudska množica je navalila na zakristijo cerkve, povezala stare-; jra duhovnika ter ga pričela pretepati. Duhovnika je pustila v tako rebrnem <sta.nju, da izjavljajo zdravniki, da aio bo mofrel v<s mesec vršiti svojih dolžnosti kot župnik.
Židovski kolonisti v Sovjetski Rusiji.
J MOSKVA, Rusija, 6. januarja. Sovjetska viada je dala v don-skem okraju na razpolago itiristo-
naseljevm-
K i tajski predsednik se je podal v pokoj.
PEKING, Kitajska, 6. jan. — Predsednik kitajske republike je iajavil, da bo odstopil ter se podal v pokoj. Obenem je brzojavil generalu Fengu ter ga prosil, naj obstane tia svojoui mestu, češ, da j
potrebno
spojitev Deutsche Aero-Uoyd m J'umdcers. To bo največje važnosti za izpolnitev zračne sJužbe. kajti obe imnnovani družbi zavzemata jnajfcolj važno mesto v zrakoplov-ski industriji.
Položaj, povzročen vsled prr-plav r Nemčiji, se je izdatno Izboljšal. Povzročeno škodo cenijo na trideset milijonov mark.
IjONDON, Anglija. 6. januarja. Soglasno 7. nekim poročilom na EieJiamsre Telegra.ph iz Kolina so eutnli ob Renu potresne sunken-ki ko ,predramili iz spanja številne ljudi.
Potres je v zapadni Nemčiji, ce-v Hamburmi. Ne poročajo o ni-akodi
Grški diktator bo odpravil kloštre.
POGAJANJA MED MAJNARJI IN PREMOGOVNIMI BARONI
Nobenega napredka ni bile v pogajanjih med pre-mogarji in delodajalci. — Nikakor ni mogoče priti preko vprašanja arbitracije. — Posredovanje governerja Smitha in newyorskega župana.
Upanja, katerim so dali izraza z različnih strani, da bo prišlo do odločitve v stavki antracitnih premogarjev, so se razbila, ko so lastniki premogovnikov in uradniki unije izjavili s kratkimi besedami, da so se posvetovali ves dafh, da pa ni bil storjen noben korak v smeri proti zaželjeni rešitvi. Dejstvo, da se bodo vršila nadaljna pogajanja danes, so smatrali številni ljudje za znak, da bo pri-ilo do konečnega sporazuma.
Prizadevanja krajevnih organiziranih delavcev, da dosežejo posredovanje governerja Smitha in župana Waikerja, so ostala dosedaj neuspešna, ns-glede na neobvezno izjavo župana, da bi ga veselilo, če bi mogel kaj storiti, da uravna sedanjo stavko.
V kolikor se je izvedelo, je zavzel governer Smith stališče, da bi bilo zanj neprimerno vmešavati se v stavko.
Lastniki antracitnih rqvov so sklicali posebno splošno zborovanje v New Yorku, da zavzamejo vvoje stališče napram položaju. Zborovanje je o-obrilo stališče, katero so dosedaj zastopali zastopniki lastnikov v pogajanjih z pooblaščenci United Mine Workers of America, in posledica te-;a je bila, da ni odstopil m^jor Inglis, načelnik komiteja delodajalcev, niti za en las od svoje zahteve, naj uravna razsodišče sedanjo stavko. Premcgar-ji pa so bili prav tako odločeni zavrniti tako rešitev, ker so imeli dosedaj s takimi rešitvami skrajno slabe izkušnje.
Ce bodo konference prekinjene, je lahko mogoče, da bodo skušali podjetniki napotiti premogar-io* naj odpadejo od svoje organizacije ter sprejmejo delo pod dosedanjimi pogoji.
Soglasno z izjavami Lewisa, Rinaldinija in dru-;ih delavskih voditeljev pa bi pomenjalo to znak 'a odkriti boj. Delavci bi odgovorili na zaposle-nje stavkokazov s tem, da bi poklicali iz rovov /zdrževalno moštvo, ki ni bilo vključeno v stavko.
WASHINGTON, D. C., 6. januarja. — Senat je včeraj naprosil zakladniški department za davčne izvide lastnikov antracitnih premogovnikov. Prošnjo je vložil Robert La Follette iz Wisconsina.
dila trkom predsedništva IJoosi-veltn nonle hl-oie gospodinje v P.f-li hiši. Roosevelt in ona Rta zapustila palačo dno 4. marca 100D. ko je postal William Taft precl-ce*lnrk Združenih držav.
Najstarejši uslužbenci hiše nra--vno. da ie bil to niVn prvi obisk »-»o irni čani. S^projela jo je rVKvidwe. kateri jo je predstavila Mr-. R oos cve-lt - Lom <r\vor t h. hčerka Roosevelta iz prvega zakona.
Hči Lic yd George-a zbo- s°va kči nevarno zbolela ter da x	lela	l>° mora*a P°dvreei operaciji, je
nemudoma otipotoval ]>roti Lon-donu.
RIM. Italija. f>. januarja. — v Italijo je bil odpotoval za-Ko j«' izvedel bivši angleški mini-j stran tega, k«»r je hotel posv-srrski predsednik Lloyd Geor^p. tovari z italijanskim mini^rrskiin ki se mudi v Napolju. da je nje-i predsednikom us sol i tw jem.
ATENE, Gr^ko, 6. januarja. — Grški diktator general Panjralos je odločno nastopil proti kloštrom. Iazk včerajšnjega dne ne smejo sprejeti redovniki v svoje re-dove nobeneiga človeka več. «
fSamostar.i so dobili povelje, naj odpuMe vse menihe, ki še niso stari petdeset let. Če bo Pangalo-sov režim trajal «e kakih deset let. ne bo na Grškem nobenega meniha več.
' Vsak inozemec, ki pride na Gf-5ko, mora plačati deset dolarjev
Vezuv ie zonet začel bruhati.
. .________
_____
NAPOT>T. Italija. 6. januarja. Ognjenik Vezuv je začel zof>et bruhati lavo. Slišati je močne podzemske ekspVotzije ter . silno grme-np^. Po obronkih je začela teci lava. Prebivalstvo si je poiskalo zavetja, kliub teami da je ravna-tr-Ij opazovalnice izjavil, da ni nobene neposredne nemarnosti.
davka. Zato pa dobi dovoljenje, da si sme brezplačno ogledati vse starin^ v <deieli
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes bo na£e cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
i000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Prt nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo poeebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni 3ekevn! urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9 20 500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj koi 2tt Ur. računam« pa U center za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka T Trstu.
Za pošiljatve. kl presegajo PKTTISOC DfNARJEV alt pa DVATISOC
LIR dovoljujemo jki mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjeip in IJram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; Iz tega razloga nam nit mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eetu tistega dne. ko nam pride poslani denar v reke.
POŠIL.7ATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.-
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Moaev Order all * New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortl&ndt Street	Hew York. JI. T

Telepbone:
■L
sj	■
GjLAS NAIfcXDA^ 7. JAN. 1926.

v ženskah oblekah
of butmow of the eorporatian and addTrnom of abora offwwira: M CortUngi BIl, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" 0 L A 8 NARODA"
_____"Voice of the People"___
lumšd Every Day Except Sunday* and HoUdaye.__
So eele leta velja Ifšt as Amerike i* Kanade_________$6.00
Km pal leta_____$8.00
ta Mri leta----$1-50
Za Now York i
Za pol leta__
Za niozenutva Za pol leta —
ea tele leta —
— $7.00
_$3.50
$7.0C $3 JO
Subscription Yearly $6.00.

Advertisement on Agreement.
"gfai Kar oda'* izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praenikov.
brea podpisa in osebnosti se ne priobčujej>~ Denar naj se Wsforoii pofiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni kar, prosimo, da ss nam tudi prejšnjo hivalii&a naznani, da hiirejf
najdemo naslovnika.	_
L A 3 K A E O D A", 82 Cortlandt Street Nejr York, N. Y. ______Telephone: Cortlandt 2876.__
N-^TcOCfJr.
Raznoterosti.
UNDERWOOD A umOWDOD N. V.
Slika nam.kaži* skupino študentov Harvard- univenze. ki so pri neki gledališki predwavi na topili v ženskih oblekah.
LAB t:

pip?
pravica z dvojnim obrazom
Jugoslavia irredenta.
Iz Sv. Antena pri Kopru \ Memih 5;i zadevali Julijske kraji-po ročaj o. da je šolski voditelj za- ne. umevno <1a v nemali meri tudi četkmn leta rekel slovem-kim o "drugoVodeili**. — Karkoli se staršem, da ni bilo treba nobene ;-:<ro;ii v deželi vpolrtičiu-ui pogle-]>rijave za dodajtiie Ure. ker s<- «ln. bo vse v skadu z mnenjem na raaaune samo po M'!>i. da morajo prefekt uri in v faši-tovskem wl-
Kot zna.no melje jo mlini pravice počasi. V Združenih državah pa melje jo še bolj i>oča>i kot kje drugod. Veleti tega mora vzbuditi hitra akeija ju stičnega de«)>artinenta dvojno pozorno-t. Tej okoliščini se mora. najbrž zahvaliti z ve/ni generalni pravdnik Sargent, da je zadela njegova reševalna akeija za Andrew M ell ona* na splošno pozornost.
Stvar, za katero grv. je hitro pojasnjena. Pred nekaj časa, — komaj pred dvemi leti, — je dvignila meddržavna trgovska komisija obdolžitev, da predstavlja **Aluminium Company of America" moaiopol, ki neprestano in nesramno krši določfbe Shermanove proti-trustne postave. Pri t«m pa je tudi oprtalo. Dvignilo se ni niikake resnične obdolžitve, ker je justlčni department Združenih držav odklonil dvignenje formalne obdolžitve. čeprav obstaja v zveznem .se-natu močna večina za zopet 110 preiskavo ' glede strogega in nepristranskega izveden j a postave".
Pred nekako tremi dnevi je pričel ncwyorski ''World" z objav, ljanjem serije člankov, v katerih -M' .ni le razkrilo monopolističnega značaja te velikanke koflporacije, temveč tudi doprineslo dokaz, da se je temeljito preiskavo preprečilo, ker se hoče nuditi vse mogoče prednosti zakladniškem tajniku Meilonu. kojega družina je lastnica aluminijske ko<rporacije.
Komaj je izšel prvi članek v imenovanem newyorskeni listu. ko je že jtistični department v Wa-kingtoBiu objavil uradno izjavo, so-glasno s katero se je uvedlo natančno «pretki ji* spravila na dau popolno neutemeljeno>t obd< Lžb, dviga jen.h proti aluminijski korporaciji. Kot tretja točka sledi tej originalni izjavi trditev, da ni tozadevna preiskava še zak I j učena.
^Zvezno trgovsko komisijo imenuje predsednik ter jo mora potrditi senat. Če je ta, povsem republikansko-konservafcivna komisija, izjavila, da krši Aluminum konporaeija Vtsaki dan poetavo, ne bo noben razsoden človek dvomil o tem, da temelje te obdolžitve na resnici. Če pa ni bila dvignjena kljub temu nobena obtožba, če ni bilo uvedeno nikake sodnij ko postopanje prdti tej korporaciji. je tudi samoposebi umevno. da igre pri tem za protezi ran je milijona r-ske žlaJite zakladu iskega tajnika, ki je preveč bogata Ln mogočna, da bi jo mogla postava prijefti ,za vrat.
S tem seveda ne moremo po vet lat i svojim čitateijem ničesar novega. Vsakdo ve. da je najti malo pravice v sedanjem ustroju države. Že dolgo vemo, da ise lahko izogiH.' pravici begat lopov in da pade na reveža, ki se prepreči proti postavam, cola sila zakonika.
Zaikladoiiški t« ,nik Mellon, ki omalovažuje postave dežele, je resnična duša sedanje administracije. On je voditelj notranje politike Združenih držav. V t'alit'orniji jva m' vrši v sedanjem času pro-c-es proti .John Fordu, navadnem delavcu, radi obdolžitve umora in proces ima namen spraviti ga za vse žive dni /.a jetniške zidove.
Ford pa je mogoče prav tako nedolžen kot je Mellon kriv. Drugi je minister, prvi pa kaznjenec. Državno pravdništvo zahteva obsodb Forda radi umora, katerega ni nikdar izvršil in za katerega ni niti vedel. Dvijsnenje obdolžbe proti multiinil jonarju Meilonu pa je najvišja justična oblast Združenih držav preprečila na izrecno zahtevo predsednika.
Pred postavo smo vsi enaki. Le ena pravica obstaja za bogatine in reveže.
Ta slučaj nam razodeva, v k- liko meri obvladuje veleka pital deželo. Razkritja, ki so prišla tekom preiskav proti prejšnjemu ju-stičnemu tajniku Daugheuty-jm, so razodela vso gnilobo vladajočih krogov v Ameriki. To pa ni nikak« r zadostovalo.
Nenasitni kapital išče novih žrtev in »klanji protest ljudskih zastopnikov proti voditeljem usod ameriškega naroda je le znamenje časa in sledila bodo še na daljna in hujša razkritja kot je bilo to.
biti. Zelo lepo — ali dodatnih ur s slovenščino še do danes ni! Tako imajo ljudi za norca. Odšla slove.nska učiteljica in prišla je nan njeno mesto italijanska iz starih provinc.
i ■•• kt t.riju.
Collarich v jetnišnici.
Kako?- j«' že poroča no. s« nahaja > ! ' Ci> !arieh v jetnišnici Sv. Štefana v V en. t ! i n zidani na pusti ~k;'-1 i katkih SO mili od Glede konjereje na Kobariškem N>ap^j., Z;mi!nivf> j,.. <la niso p,-je razstavna kom'-ija zaključila |;:iij (-.i].,.;(.j1:| v jr?.i.:.j0 \7 Trsta svoje izvestje z nasvetom, da bi se ,(o j>v.:iet.ic po yA.\c?:ue\
OBČUTLJIVOST PRI RAZNIH NARODIH.
Že med Evropejci v tem ozi-ru precejšnje razlike. £nauo je, da morejo nekateri prenesti precej velike muke, d očim je drugini že majhna bolečina aiekaj neznosnega. Zlasti živčno razdraženi ljudje so za bolečine silno občutljivi. Toda vse dmgače morejo pre-našati muke tprimitivni narodi. Ze navadno tetoviranje povzroča take bolečine, ki bi jih marsikateri Evropejec ne mogel premesti. So pa pri njih razširjeni še drugi obi-eaiji. ki kažejo, kako malo -o občutljivi za bolečine.
Xa otokih Sandwich si morajo vsi podaniki, kadar jim umre kak njih »poglavar, izdreti po en zob. ki ga potem zabije jo v drevo. ~Y južni Afriki in Polineziji pa je obi čaj. da si v znaik žjilosti odsekajo en prst. 'kaxlar jim umre kak bližnji sorodnik. Tn jal^o redki .so v teh krajih med odraslimi oni, kt imajo na svojih rokah še vseh drset prrto-v. Kaikor -o pa primitivni nai odi bolečine manj rJ>čut-Ijivi nego mi. tako imajo drusre •Mite miK»go bolj razvite od naših. Sudanci ima jo na iprimer tako fjn vonj. da lahko ugotovijo, ali je :el pred njimi po j>oti belokožet-ali čniee. \'on j imajo zlasti .?a-vanei i/.borno razvit, o katerih je >:avni fiziolog (J-riins mnenja, da !>i bili oni boljši kemiki in zdravniki nego *■<> Evropejci.

marveč iz
'■po-.-i!; illi niotivfiv" -e je Colla-ri<" h t Ipt'i-l v Benetke parm-ko.n. Tam pa -o ga pravili v po-srbe.ji vagon vlaka /:t južno Itn-po rakavi izplačamih 317") lir. iri jHf.vvm *vo j,- bHo veliko. < Vd-
nah-.tja v tesni celici, ki
konjereja umerila na norisko pa mo in bi >e uporablala žreheCa pasme srednje \Tste in urejene o-bl'ike. Nagrad v denarju je bilo
-icer za govejo živino 2H40 lir in |:.;t.j1 835 lir za žnbeta.
D
opis
Conemaugh, Pa.
Božične praznike «110 srečno prestal?. Rričaikujeano Novo leto, katero je tudi pred nosom, no potem bomo zopet v starem redu.
25. dec«nbra je imelo Pev. dr. Bled zabavni večer. Prireditev je bila od rojakov nepričakovano dobro obiskana. Žal, da društvo Bled ni moglo zapeti, kot je bHo sklenjeno, in to vsled nemira meu otawi, katerega je bil povzročil Miklavž 8 svojimi darili.
Zimo
prav dobro; t<y-vrti okoli nieie. preveč založeni, laloetm. ako W
Ponesrečil
se je na Gorah nad Idrijo ]>o- • t-nik Gregor Mlinar, po domače Ln-mar. V gozdu ga je pritisnil h!o:T lobil je težke notranje ]>oško Ki-katerim je podlegel. Na Gorah :majo novo zvonove. Pri blagr:-'.f)-vu je bil navzoč tudi 'Mlinar. S palico je mnlo j>otcikel po zvocio \'"h da bi slišal njihov glas. Potem »a je ipristavil: Seda j se bomo pa skušali, kdo bo prvi umrl. da mil bodo zvonili. Shičaj je hotel. I:i so zvonili njemu.
Za izseljence.
Izseliieniški ura 1 v Gorici ^ kr-ni za ^"troko\"no izA*ežbanje mi!i. ki se hočejo izseliti in si poiskali kruha
ji' po lobna luknji, v katero 'iere le rcidkore.n skozi malo v.?,-::irrz<-.no okence žarek solnea.
Pijanci v Gcshen.
MLDDLETOWN, N. V., b. jan. 1-retno poročilo i>o'.icijskega sorlni-Merritta glt-.b- zločinov v vasi ('hen tekesn Irta 1!)2"» kaze, tla j - bilo od 14!) IJ.udi. ki bili art,-
I	nanj
II	osti.
v vasi, <■■'»dolženih pija-
Luther naj sestavi nov . kabinet.
BERLIN. Nemči ja, (>. jauuarja. dim god i. Omenjeni urad Predsednik ncinike republike otvarja sedaj rtečaj za napeljavo I£indwibur„ je narc^il bivšemn
kanclerju Liuthru, naj .sestavi no^
kabinet.
Lutiier se Ik> vrnil jutri v
1
1 * i»
Kardinal Hayes se je poslovil od papeža.
RIM. Italija. 5. januarja. — Pai>ež Pij je spnnjei danes v poslovilni aVdijemci newyorskega kardinala Ilavesa. Posvetoval je ž nJim dolgo ča>a o ameriškrh razmei'aJi ter >r nato prisrčno po--! il od njega.
' John D."
Premogorovi obratujejo vsak dan, mislim, da zaradi stavke na trdnem premogu. Slišijo se govorice, da spomladi mislijo tudi v poljih mehkega premoga poskušati 9 stavko. Meni se izd i. da jim ni toliko za piaeo, ampak da t»i eeno premogu zvišali.
Ako bo kaj, bom že poročal. Mislim. da Jofenstown ne bo. prizadet. ker imaano preveč izkušenj.
16. januarja bo imelo Pev. dr. Bled plesno veselico v dvorani Sv. Alojzija v Conemaugfc, Pa. Zače-teg ot> 7. uri sveder. Ob tej priliki bo tudi žrebanje' za Vietrolo. Vse, kateri ate zainteresirani, va-
"lekrrike. jv> novem letni se otvo-n tečaj za poliranje lesa.
Volkovi na Pcsto "ni.
Odkar je mraz in sneg, se pojavljajo tudi okrog Po-t o j ne volkovi. Pri Prestrankui jih je opa/*1 neki kmet celo skupino in snoru-čil finančnim fitraimikoni. Sli -'1 lovci nad volkove in ubili dva Poprej je bil ustireljjn še eden blizu Postojne.
Oproščen,
Leopolid Marinič iz Smartnega
v Brdih jc lani ustrelil -voje^a oč-ma V. Peršoljo. ki je povzročal v Iružini p»veipire in pretepa1, svo-o <eno. -to je Mariničevo mater. K'-;e hotel Peršoilja v pijano-ti svo-:o ženo najpasti v. nož<'ni, je priskočil Marin ič in ga ntstrdlil. Se-laj sc je vršila preči Marijiičn p^-votna razprava v Gorici, pri kat»^-, -i je bil oproščen ofctožbe. Ram Iržami pravilni^ je predlagal 'ijegovo oprostitev in branitelj se je .samo pridružil njegovemm pre<l-ogu.
Prefekt in fašisti.
Novega tržaškega qwefekta Ga-; stija je posetilo veliko zastopstvo fašist o \t>ke organ izac-ije. Gasti se je pogovarjal na dolgo s fašistov-; skimi voditelji in nagla šal da hoče meti v stranka dejansko m uspešno delovanje v dobrobit Trsta cele p»T\-ince. Potem je prefekt vrnil x>0(set.
V vod&tvli fašistovske stranke i je bil svečan sprejem in r»7jgovar- Te dnJ je zn^ni kipar Joe David.
UNDUWOOO A U»0t«v»000, M. >.(
jali sc se o raznih političnih pro-
bimo. da se udeležite. Bomo videli, kdo bo imel srečo.
John Jančar.
son dovršil doprsni kip John D. Rockefellerja. Kip bodo postavili v pisarni Standard Oil v New Yorku.
'■-■ v : /' .
ODKRITJE RIMSKEGA MESTA V ALŽIRU.
Mad Alžirom in Kon<tantino. severno od železniške postaje S. Artiaud, no konično izkop..Ji staro rimsko mesto Jemila. Tzkojia vam Je je sicer trajalo že več let, toda dohod k razvalinam je za občin-tvo šele sedaj dovoljen.
J era Ha dviga v višini 600 m med divjim skalovjem, kot središče puste planjave. V prvem tole t ju j>o Kr. je služil ta kraj koit bivališče vojaški koloniji -<ile za eeisarjci Trajana, katerega >e. spominjajo mnogi tamkajšnji napisi, je bil ita 'kraj spremenjen v pravo mesto. Zdi se, da je bil tu pozneje tudi sedež katoliške škofije. Glavna naloga tega mesta je bila obramba cele pokrajine pred napadi divjih Numidijcev. obenem pa je bilo tudi trgovsko središče med današnjo Ketif in K' :t-ta.ntino. bivšo C i rt o.
Leta 18388—39 ~o prebivale ti? franco-ke čete pori poveljstvom '.leai kega vo»jvode. ki je hotel krasen slavolnik Caracal le prenesti v Pa niz. Ta načrt se pa ni uresničil.
Iz slovanskega sveta.
Te dni se je vršil v Varšavi pogrebni izprevod slavnega pisatelja VI. Revmonta. Pogreba -o udeležili predsednik poljske republike. Msi ministri, zastopniki zbornice in senata z ministrskim predsednkom Skiv.vnj-kim na lu. ves diploanatski zbor, zastopniki vede. slovstva in umetnosti, številne i>o>kra.j»inMke .d epu taci je iz vse države, kaikor tudi zastopniki razaiish socijalnih organizacij 111 društev. Izprevod je spremijeva-la tudi častna sjtotnija. Ob grojju je po-leg drugih imel govor bivši ministrski predsednik Vito-; v imenu kmetišlkega stanu.
Po želji rajnega po gn p okovja 1 i rra pokopališču Povondzkj. Pesnikovo si-ee bo počivalo v urni v katedrali sv. Jana.
Prodaja ruskih kronskih draguljev.
Iz Amsterdama poročajo, da je odpotoval znani trgovec z dija-manti Van l)am v družbi nekaterih strokovnjakov v Moskvo, — kjer se bo pogajal si sovjetsko vla-to glede nakupa carskih kron-kih draguljev. Ta vest je povzročila silno razburjenje v krogih newyorških juvelirjev, ki so hoteli odkupiti del ruskih carskih dragocenost i. V Ameriki se jc v ta namen celo ustanovil posebni sindikat, ki se bo pa lahko ra?.-špl, ker ga ihodo prehiteli drugi kupci.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Bog <se usmili tistih prodajalk in prodajalcev, 'ki imajo z ženskami opravka.
Ženska stopi v trgovino, kjer prodajajo klobuke. Hodi naokrog in gleda ter vse pretipa. Sele potem se odloči:
— Pokažite mi kak klobuk. Prodajalka: — Kakšne barve, gospodična ?
Kupoval k a : — O. saj je vseeno. ♦Vnega. rdečega ali zelenega.
Proda jalka : — Ta rdeči je ja-ko lep. In tudi vašemu obrazu pri stoja.
Kupovailka; — Res je. samo rkocla. da nima takih 'krajev kot oni tam.
Prodajalka: — Pa onega vzemite.
K.upovalka: — Saj bi ga. če bi bil rdeče barve.
Prolajalka : — Kaj pa ta? Kupovalka; — No. je že. (St«-ii k ogledalu). Pa mi res prlstoja.
Prodajalka : — Ali boste tega. rosnodična ?
Kupovalka: — Ne vem. če bi se >odnl k črni obleki, katero sem •avnokar kupila.
Prodajalka: — Stopite v zadnjo sM)o i.n pomerite.
('ez pol 'lire se vrne iz zadnje •obe mahajoč z rokama: — Ne le. tega pa ž«' ne. Kol strašilo s«Mn v njem. -
Prodajalka — Pa vzemite čr->e<»a. gospo<lična.
Ktrnovalka: — Hmmm. Saj re<». Kar črnega zavijte.
Proda jalka zavije, napiše račun 'er pravi: — Se*t dolarjev. ]iro. i m.
Ku.r-ova^ka: — Kaaaa }? J<e--t Vdarjev? — Ne, nočem. — Koli-'•'o ie pa T t iiir
Prodajalka: — Pet dolarjev osem i n deve td eset cen t o v.
Kupovalka : — TTan — zeleno sr 'udi ]>oda k črni obleki.
Prodajalka: — Ali naj ga za vijem ?
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Kupovalka: — Ne. aii pertreba. N«' bom vzela danes, nimam denarja seboj. Bom prišla čez štirinajst dni ali pa pozneje na -pomlad. ko bodo slamnike 110-ile. Se-l;ij se res ne izplača klobuka ku-"o\^ri. CJoo«l bye!
Prodajalka : — Good bve!
Moški pa takole kupi klobuk: — Siv klobuk št v. 7. Prodajalec: — Pomerite. Kupec: — »le all right. Koliko' Prodajalec: — Tri dolarje. V oa pir
Kupec.' — Ne. na glavo. Oood bye!
Prodajalec: — Good bve!
V	s ta rok raj-kili listih čitam, da je jugoslovanski kralj odlikoval pri-an uknjeme.ga minist ra Stjepa-na Radiča z redom sv. Save T. razreda.
V	Jugoslaviji je precej resnično zaslužnih mož. katerim je po-
leJM. kralj i->to odlikovanje.
OHikovanei ne morejo ničesar holjišega storiti, kot poslati o<lli-kovanje nemudoma v Beograd.
Kralj j<« namreč s tem nehote ali nevede strahovito ponižal *n raizžalil vse tiste, katere je pred Radičem odlikoval z istim odlikovanjem kot Radiča.
Iz TVa^hirvgtona poročajo, da so v Kapstolu aretirali nekega za-morskega porterja iza-stran pijanosti. Pri obravnavi bo sodišče najbrž \-postevalo važno dejstvo, da se ga je možak nacehal po lmžjl vcilji ker je zašel v "kongresu v -labo tovarišijo.
*
V soboto bo Kvartetova maška-rada v Srbskem domu. Mene ne bo tja in sicer iz dveh rajxlogov n<\
— Če !bi se našemil ter ves ma--kiran vstopil v dvorano, bi ta ali ona -zakričala: — Poglejte ga ! To je pa Peter Zgaga.
C'e bi se pa nič ne maskiral ter bi nenašemljen stopil v dyorano, tavim, <la bi rekla ta ali ona : — Poglej ga, Petra Zgago, kako strašno ^e je našemil! ■mi' ha 1 ■■ mi 11 rfirf
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija t; Ameriki.
Detektivska čgodba.
Svetovna mesta. Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gum i j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen
ra.
Doživljaji Yorku.
lačnega v \cw
Tam za h reza mi.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord ^ur-zon.
Plane in pol na Norfolk otoku.
Sirup v kriminalistih'i
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih gtobočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Am ud sen o svojem polarnem poletu.
Iljalmar Hran t ing.
Ii ita jska.
Sini jat sen.
Koliko se popije Jia svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletia.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza
V poraba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja bolezni.
na duševne
Raznoterosti.
Smešnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno Število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK CITY
____.......... .
________
1 } " •
FW-
■".-'V,*"-
GLAS NABODA, 7. JAN. 1926.
K OR Z AR J i.
(Nadaljevanj«.)
—	Tomaž molči ter vztraja pri ftvojeui molku kil ju b ponovni tri-•k rataii proceduri. —
Na vprašanje itd.,
—	odgovarja, da je tekom svoja* a življenja pcwjvravil toHkien plen. da w pač ne more spominja-ti na vsa kepa jVJKfbej. odnosi o na
Gotovo pa je imel pri tem ipo-itu prepričanje. da dela prav, in priznava kot doka/., da je to ■prepričanje edino pravikno, edino ie naklonjenost rn hvaležnost svo-jcjra kralja, ki pa on imenuje spoštljivega svoj^^ra gro^poda rja in vzornika, in ki jra je v svojem gradu Siiint Germanu tudi temu
in "belimi mrtvaškimi g-lavami ter z rd ^do »tandarto.
I>ne 21. novembra tega meseca -em razvil jadra, da izvršim dobljeno povelje, in sein najprej sikii-eal svojo posadko ter se odpravil prihajajočemu piratu pod veter, da ga zaustavim. To se mi je tudi posrečilo. Zdelo se mi je pa, da .se pirat vendar pripravlja na odpor čet.ucli ne dovolj odločno in hre/. pravega reda.
Cim sem se mu približal na streljaj, sem r;iy.\iil belo kraljevsko za<stavo Ter se obrnil, da mu pridem v bok. Obenem s*-ni pozval pirata, naj ae uda, vendar pa sem dvomil, da bo to storil, ker so njegovi lopni-čarji že razkrili svoje
primerno cikMikov-H. Tit plen mu topove in je izgledalo, da »o zelo
je tudi pad« l v roke s pravnove-1 javnim i korzarekami pwmi. deloma, francoskimi, deioma drugih vlutdsjo&h monarhov. ! >a prizna L%tiiK>, -so ta konzargka pisma darn - že» zastarela in on, obtožcnec. si ni pr« -»krivi novih. Toda tudi v tem slučaju ne more priznati wo-j«iga prefrftjkA in napak«', ker bi m bil on ta kina »pisma prevkrbel. da mu niso za»gr>ta/vljali ljudje, da novi natnevtnik taik/uiih pivm več ne izdaja in da si zato vsi KLibu-st«'jci pač (»omagajo brez njih. —-
Na vprašanje, kateri plen mm trmi tako mnogowfovilmmi jo bi! zadnji.
— izjavlja Tomaž. da * ne spominja. In vbtted te-ra zopet prepe-
l.ojaželjni. Kljub temu sem se pa varafl. kajti kapitan Tomaž Jag-nje, ki je stal i|a zadnjem kastelu zravnan. da sent ga. dobro videl in lahko -spoznal, je lastnoročno Brez dvoma je že vnaprej videl, < La .)«• izgubi je kajti taksne ro-]»hi -ke posadke imajo pač poguma dovolj, da se lotijo neoboroženih trgovcev, ne morejo pa odoleti pravim vojščakom in se (proti njim l>ore brew volje in poguma, razen če pridejo trilje na enega. Kljub oči v i dni predaji veni dal pripraviti kavlije ter .pripravil napadalne oddHke. !ker sm pričakoval, da s*» 1k> zgodilo kako izdajstvo. In biLo je prav tako. Kajti ko sem trenotek nato z golo saibljo stopil
Ijhii v mitčili>if»o in strogo povpra- .na sovražni krov. <la ga zavzamem
4un. vztraja prt svojem prvotnem
odgovoru. —
Na vprašanje, ali je morda on Uničil ono množino hjkitn'cih, ho-lanuUkrb. ii>izoacim-%kh in port ti-gaUkih ladij, ki -o v zadnji dobi izginile, in ali ni on .potopil in j>o-.b 1 ljudi, ki so se na teJi ladjah nahajali.
—	odklanja Tomaž odgovorna to vprašanje "ter pravi, da zares ne ve. ali naj odgovori z "da" aji r " ne ' in da mvče lagati. adi tega v irmčilnioi *tr< go izprašan vztraja zopet pri svojem odgovoru in je trdovraten.
Na vprašanja. kiakina divja in pogun.-fka krvo'oonottt pa je ob-.wdla. da >4» je s svoje zadnje vožnje vrnil >* štirideset itn i groznimi obeieni v svojem d rogovju
—	zojxit <xik auja pojasnila in kljub strogemu i%prašemnju ostaja trdovraten. Ponovno mučenje nima boljšega uspeha.
Nit v paša nje. ali se zaveda, da je on natvaden pomorski ropar in gustr. kur je talk/> sreili splošnega miru in brez korzarskega pi.vma po raznih vodah plenil, napadal, zavzemal, ropal. palil tuje ladje in 'pobijal njihove posadke.
—	o. Igo va tja obtoženec ves o-gor«Vn. da je on vedno bil in ostal pošten korzar i:i pustolovec za **nečo. nikda~ pa pomorski ropar, 'kar bi vendar pomenilo zločinca m briga nt a. dočtm no on, Tomaž Jagnje. in ženska J nana, o kateri je tfigoraj zapisano, in vsi njuni •tovariši bili vedno pošteni vojšča-iki in pomonsčaki, a. božjo pomočjo.
S tem je zasliševanje imenovanega korza takega kapitana in pirata zaključeno. Zapisnikar nni aos zapisnik prečita na slovesen način. obtoženec pa izjavi, da je tako v~c prav zapisano in da nima ničesar več pripomniti ali iz-'premrnjali. marveč «U vztra-ja pri svojih rzpovedbah. kakor -so mu jih prečitali.
To se s kun potrjuje in podpihuje, kakor sledi :
Tonu-ii Jagnje. Goot-Quintin de Lo<«que4it. Kaiint Laurent. Begon. Ilarvut. J. Kareuf-.
H DODATEK.
Potrneilo gospoda Louisa Con-anta de ^IaIes<poita, ladijskega itana četrte klase, poveljnika
po vaMKim naročilu, mi je petnajst <lo dvajset <pirartov zastavilo pot. Sledil je precej osUt sipopad, o katerem vam .sporočam i. obžalovanjem. Tekom tega spopada smo imeli enajst mrtvecev in dvajset ranjenih. DoLžnost. mi je pa, da naglasim. da bi bile te naše izgube še iit^prLiuemo ve^je in celo u-sodne, če bi nam imenovani kapitan Touiai Trublet ne bil -sani iz svoje proste volje iprihitel na pomoč in se zagnal v sredo med rr-bele ter j cul grozeče ukazal, naj odložijo orožje in se pokore kralju. kar so končno oni tudi re>s > torili.
Sedaj |>a -e je zgodilo nekaj čudovitega. Za.to je tudi moje poročilo nerazmerno daljše, kakor i^o navadi, kar mi blagovoli vaše blagorodje oprostiti.
Napad, o katerem sem bas poročal. ve je izvršil s tako ročnostjo. <Lt je bilo teako verjeti, da je le slučajno izvršen. Ona petnajsto-riea ali dvajKetorica besnožev. ki je vrgla name. je to storila j>od portnim vod-4tvo<m voditelja, ki ga izprva ni«mo mogli najti. Ko pa se je bil ud al že fnd i zadnji rebel, je nepričakovano -stopila iz zadnjoga kastela na moje največje zaimdenje ženska, ki bi jo pri vsaki drugi priliki smatral za zelo visokoroduo. V Vsakri roki je držala po eno pištolo, bila je mlada, kra^nn in izredno lepo opravljena. Nisem bil >goto<v. s kakšno žensko imam posla, zato isem stopil dva koraka nasproti in se ji priklonil -ter jo hotel naprositi, naj nam pojasni, zakaj se nahaja na ladji. Toda nisem imel časa, da odprem usta. kajti ta junaška d okli ca je takoj -sprožila v mene strel, ki mi je sprebil stegno, z drugim strelom pa je ubila našega praporščaka, gospoda de Doule-vanta. Mojfi ljudje iso takoj naskočili tega vraga v žanski podobi, ki je tako op&sna in spretna v rabi orožja. In zares so jo kmalu ukrotil, kljub temu je pa poprej ubila še -enega matroza z bodalom ki ji ga niso pravočasno odvzeli.
Ko je brla zaideva urejena m ženska zvezana, kakor treba, — pri čemer ji je Tomaž Jagnje izkazoval naj prisrčne jše sočutje In nas prosil, naj venlar ne vežemo pratrdo njenih nežnih rok. da ji ne odereono kože, — na katero
Nj. V. ladji Astre ji. gospodu ["prošnjo pa nisem pristal, — son
Izvleček iz originalnih aktov pisarne Kraljevega sottnega zbora
admiralata Francije, pri posebnem
oddeljenju na otoku Tortugi.
Izvleoek iz spisov in obsodb proti piratom, ki so bili na "Lepi podlasici" zajeti od kraljevskega brodovja. Ti piratje so bili obtoženi m obsojeni, da so z orožjem v roki napadali in apleiiili celo vrsto trgovskih ladij, pobili njih moštvo in si prilastili njih blago itd., itd., vise to proti vsaki pravici in kljubujoč posebnim ukazom našega Gospoda Kralja, ter Kroni in Njenemu ugledu.
"Kiar .se tiče plemenitega gospoda Tomaža Trubleta Jagnjeta. morskega roparja in vele izdaj niha :
V	imenu Njegovega Najboljkr-
ščanskega Veličanstva Ludvika. %
Kralja Fhrancije in Navafre, se glasi sodba proti imenovanemu Tomažu Tinubletu. od podpisanega sodnega dvora javno izrečena, kakor sh di ^
4 Ti. Tomaž Trublet, imenovan Jagnje. pojdeš odtod na kraj. odkoder si prišel, in tam te obesimo za vrat do smrti.
Rog se naj v neizmerni usmiljeno,st i usmili 'voje duše!'
Ka:* "H1 tiče ženske Jnane, morske /npar -e in morilke:
V	inur.u Njegovega Veličanstva Kralja Lau\ika. Kralja Francije in Nav.ite, se glasi sodba proti l-menovani morilki Juani, od pod-pisauega sodnega dvora javno tr.-rečena. kakor isledi:
'Ti. -lua i.i pojdeš o<l tod nn kraj. odkodor si prišla, in tam t« obesi j t» za Mat do smrti. .
Opomba ob robu akta.
"Ker je obsojenka Juana za-
]jro<ila za pomoč babice, ki bi naj
• i • » ugOTovila njeno nose<'nost. in jk
takšen dokaz bil dan gospej Mariji Ivanki Feacktovi, izpraš-i.r: babici, in ker je imenovana potem pod prisego ponovila in potrdila, da je obsojenka zares nekako v tretjem mesecu noseč nos i ukazuje potemtakem sodni zbor, da se u-smrčenje odloži.
Izvrženo pa bo pozneje, ko bo dete že rojeno in potem odstavljeno, s pridržkom pomiloščenja
s strani Njegovega Veličanstva Kralja".
ttiartkizu du Ple«sis-Carhayju. šefu etskadre, poveljujočemu admiralu.
— Gospod admirad. sledoč vašim ukazom, vam spowtljivo predlagam sporočilo o tem. kako smo v inMam krallja ueUvili pira-Uko l^ljo ' l^epo 'podiasico', lahko fre-z <Jrvaj«ot topmti, pod po-goapoda
kljub svoji rani še dalje vodil akcijo »ter dosegel iz zajeto ladjo našo kiko. kjec sem dail s prapor-ei signal: "Povelja gospoda admirala so izvrSena."
Vsled tetga se vam priporočam, gospodu markizu najodanejši, — najpokomej.ši in najzvefctejši shi-ftn
Vkljnb soUičnim žarkom, ki ^ra slepe in ki jih ni več vajen, in vkljub temu. da je uklenjen v težke verige, stopa Tomaž Lzj>r<Kl hiše gospoda Trebabu-a s tinlnim in ponosnim korakom. Kaplan ga drži }>od roko. kakor je p red p* — bil je domači kaplan samega gospoda de Cufssn-Tarina —, ali vendar ]»a kaplaaui ni troba. da podpira tega v življenju in smr enako ravnodušnega, zmagovito ravnodušnega ubogega grešnika. Sodrga se zgrinja ob ulici z vseh strani. Pop reje .je še tako spošt Ijivo pogl«lovala na slavnega junaka. sedaj pa je pripravljena da bi ga tudi zasmehovala in obmetavala s psovkami. Toda tud ta sodrga molči v svoji -straliopet nosti in podlosti, pri pogledu na tolikšni vzvišeni obiTp. ki je sJI-čen veličastveinemu triumfu.
Tako koraka Tomaž Trublet plemeniti gospod Jagnje, kraljev plemič in pomorski pustolovec svojo zadnjo pot. Kdor ga vidi v tej 'poslednji uri, se ne sponmi, da bi bil vid&l tega junaka kdaj mir nejšdga in bolj ravnodušnega. — bolj odločne/ga. niti ne takrat, ko je po dobljeni ;zmagi stopai z lad ja na kopno, da zasadi sidro ve selja pred prvo oštarijo.
Stomdvajseft lokostrelcev stoji v špalirju. Drugih štirideset ob daja obsojenca. Dvajset hlaipcev sabljami in puškami 'spremlja kraljevske komisarje, ki korakajo na cehi sprevoda. Osem ječarjev s pištolami ni kratkimi meči pa spremlja krvnika, ki koraka na zadnje. Osem vojakov s sablja mi stopa ob zastavonoši, ki viso ko dviga sodno zastavo. Vse sku paj je pravcat vojni pohod. Dvesto vofjakov, ta straža pač ni preveč številna, kjer gre za Tomaži T*v»bleta!
fDalje prihodnjič.)
zastavo Louis Conatannt Malestroit. —
i 1 —
STARI GOSLAČ IN HENRY FORD
COrVMIQHT UNDCRWOOO * UNOIRWOOO,
3ri tekmi, koje namen je bil dognati, kdo je najboljši goslač države Maine, je zmagal stari Mellie Durham. Njegov sloves se je takoj razširil po vsej d«*ežli. Predsednik ga je povabil v Kelo hišo. in predsednikov »snu vzgledu <o sledili itn d i drugi tidlič-njaki. Slika nam ga predstavlja, ko >vira Hcnry-u Fordu.
igleški-m. potem ]>riv!s./.lnii: ^ rški' National Hank. sou>t«t- I
nost postati predsednik Združenih držav. Kajti, du je sprejel JkkI- | predsedniško kandidaturo in bil izvoljen, on bi bil v slučaju šiurti predsednika postal poglavar t«' republike. Vstava se ve« hi prepove- i duje, da bi tujerodni državljan i postal predsednik. Ali (iallatin je f bil državljan, predno so sprejeli . ustavo. in bi bil vpravitVi: do predsedništ va.
Bil je potem ameriški p«vlantl na Angleškem newyorsk novitelj New York I'niversity in sploh interesi ran v prosvf-tnih vprašanjih. Najbolj pa se j(* zn-uimal zči ameriško narodoslnvje in iztlal je mnogo knjig o ameriških Indijancih. «»d 1. 1>4:» do svoje smrti v starosti l<*i je bil predsednik zgodovinskega ilrtištvii v New Y«>rku. Vzlie svoji visoki .starosti se je ta odlir-ui tujer«>«lec nepretrgoma živahiiM zanimal /a zgodovinskii. 'j-o-podarska in znanstvena vprašanja.
Izreden slučaj.
V saksonski (Viko v i je stavbi zdravnik koze dev«»tletnemu th^č-ku. Z<lravnik jt- ]>rt»iskal in dognal. da ima srce na desni strani, i Ko so ga roe nt geni zi rali. se je potrdila zdravnikova ugotovitev.
Deček j«' sicer prav zdrav.
ITT
Ail -izs nadleguje KAŠELJ?
ZacicvoPftni odjemalci priporočaj d
Several Cough Balsam
i
^ t
Idealno zdravilo zoper kateij: prijetno uspešno in :.anesl;j .-o.
Cc-zl 25 5i 50 csntov.
iiitr» odponicč zoper -k..eni prehlad ao
Severa's Cold and Grip Tablet*
Cena 30 ccn: v.
Ta dve zdravila so odpomoč v s.učajih kaiVi. prehlada ip r.rjpavos;..
Zahtevajte najproj pri lckarju.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foralgn Lanfluii« Information Sarvlea. — Jugoslav Buraau.)
lš>"em svojega l>rat«r AXT<}X.\ MO|)l<Zadnji njegov nartfov j<- bil: Box 127. Straight. Pa. Prosim <_ra. da mi .'pivi. — Jo-liana Mahnič, Občina štev. 395 pri Trstu, Istria Giulia, Italy.
(2x 6.7)
AMERIŠKA ZGODO VINA V JANUARJU.
18. januarja 1781. —
Rojstni dan Daniela Webster. 3il je najslavnejši ameriški govornik in naj odličnejši pravnik svo-. jega časa. Rodil se je v Salisbury, N. II. Bil je član poslanske zbornice in potem tudi senata. Predsednik Harrison ga je»l. 1848 imenoval za državnega sekretarja, mrl je 1. 1852.
10. januarja 1809. — Rojstni dan Allen Poe-a, slavnega ameriškega pesnika. Njegova slava se naslanja na malo krat-uh pesmi. 4 Ga vran" (The Raven), 'Annabel Lee", '"Zvonovi"' in par drugih. Njegove povesti zrcalijo njegovo inorbidno narav, (,'u-Ine so, polne neverjetnosti in pošast nosti. Kot ]»išiitelj b<»lebnib in zmučenih duš je Po«* neilosegljiv, zlasti v svojem kremen-delu "Propast l"sherjeve rodovjue".
ko bo mogoče organizirati tam samostojno vlado, — kar se je kasneje zgodilo. Za časa predsednika MeKiuly so bili tudi otoki Hawaii anektirani k Združenim državam. L. 1JKX) je bil MeKinlev vdrugič izvoljen za predsednika in je dobil največ ljudskih glasov, kar jih je kak kandidat pred njim dobil. ! j Njegov protikandidat je bil zopet \V. d. Bryan. Na Panameriaki razstavi v Buffalo je dne 5. septembra 1901 imel velik govor. Naslednjega dne. dne U. septemrgra je obiskal glasbeni paviljon razstave in stiskal roko vsakemu, ki je bil tam. Pri tem sprejemu je bil tudi neki Leon Czolgosz, dozdevni anarhist, katerega roka je bila obvezana z robcem kot radi rane; v resnici je robec zakrival revolver v roki. Ko je Czolgosz prišel na vrsto za pozdrav. je dvakrat ustrelil. Kanje-1
Kje je GOTARD PIPAN 1 Zadnji njegov naslov je bil 100 Oame-lio St. AVest. Berkeley, Tal. I.mam mu poročati nekaj važnega iz domovine, zato prosim rojake, da ga opozore na ta oglas in da se mi javi. — Jožef Hrovatin, 310—2. Ave., Milwaukee, Wis,
DOMAČA ZDRAVILA
V	z.ilog-i imam je<lilne diftave. Knajpnvo jeČm«n«>vo kavo In Im-portirana doinuf-a^ z«lravlla, katera piip.ooča m?*- Knajp v Unjlgl —
DOMAČI ZDKA\*NIK
Pišite |><j br»*2pl;u*ni crhik, v ka-tert-m je nakratko popisana vsaka rastlina «a kaj se ral<i.
V	ceniku balete našli fie dfURih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772. City Hall Sta.
New York, n. Y.
mnogi i
Klob
ase
in SUHO MESO. doma sušeno pošiljam sirom Amerike od 10 lb. naprej, proti expresnem pre-vzetju po 38 centov funt; poštnine prosto.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. Cleveland, O
PRVA UI NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki Izdeluje najboljše tam-burlee in gleue dela prekosi v.se tvrdke le vrste.
Tamburice iz moje tovarne /to priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasn, kar rrl-fajo priznanja zborov In poedlneev. Narofi-no blago pošiljam v vse kraje sveta. IMfrite po cenik, katerega poPljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
a
NE POSEBNO DOBRO DANES
1)
Kolikokrat slišite to pritožbo od ljudi, ki govore o zdravju? Da. ta čuden občutek je lahko poslanica prave nevarnosti. Ne zanemarite.
ROJAKI. NAftO$AJTX SE ,NA "GLAS NARODA". NAJVEČ - JI SWXVK^gKI. DNEVNIK V ZDRCrŽENIH D&ŽAVABL,
't «« ■ ^rrbf. ..Jt* . V A ri

januarja 1^18. — Odkritje zlata v Culiforniji. — dames WiLsou Marshall je tega dne odkril pri Ctilmun ob reki American KivMi- v Californiji. Gradil je mlin ob r»>ki. ko je po goleni naključju našel zrna zlata. Sam se je le malo okoristil s tem odkrit jenu, ali vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. Za-el je zgodovinski naval za zlatom (gold riLsh) ; mnogo tisoč ljudi na vzhodu je ob prvi vesti poletelo v daljni in divji za pad. Največje število zlatoloveev je odšlo v Californijo 1. 1849 in ti so znani v zgodovini pod imenom "Forty-niners". Odkritje zlata je kmalu privedlo do naseljevanje Californije, ki je bila 1. 1850 .sprejeta v Unijo kot država. \ 9 .
29. januarja 1843. — William MeKinlev, 25. predsednik Združenih držav, je bil rojen v Niles, Ohio, dne 29. januarja 1843. L. .1876 je bil izvoljen v poslansko zbornico (House) in kot vodja Republikancev v zbornici je 1. 1890 uspeL da je bil sprejet do-broznani carinski zakon, t. zv. MeKinley Bill. ^Ta zakon je uvedel jako visoko protektivne, carine in je tedaj vzbudil velik šum po vsej Evropi. L. 1896 je bil imenovan za predsedniškega kandidata Republikanske stranke. Svojo voiiloo kampanjo je <*sredotočil na zlato podlago novčanstva, dočim je njegov - Demokratski protikandidat William Jennings ftryan zagovarjal svobodno kovanje srebra. MeKinley je bil izvoljen. Naj-bolj pomembni dogodek tekom njegove administracije je bila voj-na s Spanj^ko; v mirovni pogodbi, ki je sledila tej vojni, je Španija prepustila Združenim državam o-tok Por^o Rico in Filipinsko otočje, dočim je bila Kuba postavljena pod ameriško upravo do časa,
V največ sluča-
ni predsednik je umrl 14. septem- ' jib je opaziti, da
bra. Sledil nm je kot predsednik j ledice prav ne de- pogiejte za ime Goid Medm na tedanji podpredsednik Theodore i lujejo ter ne izga-Roosevelt.	njajo strupa iz te- rah 35c, zsc. $1.50.
29. januarja 1761. — Abraham Alfon.se Albert Gallatin, spošno znan pod imenom ALbert Gallatin, ameriški državnik in diplomat in eden izmed naj-odličnejših državnih finančnikov Združenih držav, se je rodil v G ene vi na Sviearskem dne 29. januarja 1761. Priselil se je v Ameriko 1. 1780. Proži vi jal se je najprej s podučevanjem francoščine, a 1. 1783 kupil je nekoliko tisoč akrov ob južni strani reke Ohio. Začel sq je kmalu intenzivno zanimati za politične zadeve svoje nove domovine. l)il je izvoljen najprej v legislaturo države Penn-svlvanije. L. 1793 ga je legislatlira izvolila za zveznega senatorja, ali senat ga je odklonil, ker ni minulo devet let, odkar je postal državljan, kakor to zahteva ustava. Leto kasneje pa je bil izvoljen v poslansko zbornico, kjer se je pridružil tedanji republikanski stranki in se kmalu odlikoval kot na-rodno-gospodar^ki . strokovnjak. Kot finančni minbitor Združenih držav je uvedel strogo varčnost v ameriške finance, zboljšal davčni sistem in znižal narodni dolg. Bil je ameriški mirovni komisar pri sklepanja miru z Angleškim |x> vojni od L 1812. Odklonil je na-j daljno izvolitev v Kongres in ponujeno zopetno imenovanje za finančnega sekretarja ter se posvetil diplomatski službi; kot ameriški minister na Francoskem je žel mnogo velikih zaslug.
Ko se je 1. 1924 povrnil v New York, so mu ponudili nominacijo za podpredsednika Združenih držav, ali umaknil se je v korist Clay-u. To je zanimivo v toliko, v kolikor je bil Gallatin morda edini tujerodec, ki je imel mogoč-
lesii. Potrebujejo pomoči. Pijte do sti vode ter poskušajte Gold -Medal haarlein oil capsules (originalne in pristne . Stanovitni odvajalni miri-lee izza 3«9f». V treh velikost in. /.i-pečaten. Garan.i-ran. da je taic kot označen.
NOVO LETO
pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo.
Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno.
Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom:	$5.—
ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po:
4%
FRANK SAKSER
82 CSortlandt St.,
STATE BANK
New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c.

Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
___
■M,
\
' GLAS NARODA, ? JAN, 192«.
r
t i
• . • « ■
s psico in lokom
....." ■
(Nadaljevanje.) Sedemnajsto poglavje.
Sv. ja Klara jo padla v onem letu/ravno na nedejjo. sveta Suzana pa na dan poprej Filip, ki je izza poloma svoje sreče podredil celo .svoje življenje zahtevam svojega mesta, je domneval, da se ne srne izogniti proslavi teh dveh godov.
Odkar m4 je poročil, ni še nikdar sprejel toliko gostoc. Bolezen Claire je trajala celo zimo in njeno ok revanje je segalo globoko v potnlad. V .sled tega je bil Filip oproščen celo v očeh najbolj natančnih in pazljivih.	*
Veliko razburjenje Claire, ki se j«- jasno pokazalo pri različnih j ilikah. j«» napodilo poNpodarja plavže v. da jc javno dokazal svojo ,:<Jv«!ixko nagnjenost tem, da j«- priredil slovesnost na čast svoji ženi.
I'nv^ihda so bila razposlana že pr.vl desetimi dnevi in približe-\alni poskn* Claire je tlovodel Filijrn ilo tega, da je že hotel odi>o-f.i i Nlov«-sn«:i,t. Vendar pa «.»• že nahajali na predvečer določe-ii' ga »Ine. .Moral je računati z eneržijo Claire. Vedet je, da je v svo-m p .domu /jiuv.na pokazati svoji okolici smehljajoče se lice. S tež--uiu -renn in nezadovoljen s samim seboj in drugimi se je pričel go-d.n p av/.ev pripravljati, da igra ulogo hišnega gospoda i-j a na kar itajl>olj£i način.
<Hl zjutraj naprej zaprta v svoje sobe sc jc Olaire s svoje stva-pnpravljala na boj. Hotela je ugajati tea- .sc okrasila z največjo kiojo, kot k«»k«-tka, ki hix*e zavojevati milijonarja. Ni zanemarila Mrti najmanjše t<wilrtne umetnc^ti. 1/brala vi je belo obleko, s čipka-• tii iz Vab ncitunes. Izgledala je tako krasna, da sta ji pričeli plo-»kau Marija in Suzana, ki sta ji j>omagali pi-i toaleti. CLaire je vrgla hvaležen pogled v ogledalo in skrajno vznemirjena je odšla ob določeni uri v sprejemne prostore.
V velikem salonu v slogu Ludovika XIV. je kramljal Filip v črnem fraku ter belo kravato z baronom, ki si je zavihal rokave ter ka/at -ji roki,'prevlečeni z rmeno barvo. Baronica, ki je vstopila Claire, je obupno zakričala:
—	Prijatelj moj, odkod pa prihajate, v takem stanju in ob taki uri in kako izgledajo vaše roke?
—	Oprostite mi, draga. — je odvrnil baron, ki je zardel kot šolam k, katerega se zaloti pri nedovoljenim dejanju, — nekoliko sem se zakasnil v laboratoriju. Jodna kopel, katero sem po nesreči prevrnil, mi je pobarvala nohte.
—	Pobarvala nohte! — je vzkliknila mlada žena. — To je *tra*no ! Izgbniate kot fotograf '.	—
Baron se je pričel smejati.
Zagotavljani vam. <la to kaj hitro od-trani!
Pri tem se je hotel ipribližati svoji ženi.	-
Ne hod'te mi v bližino! — je zakričala slednja ter se umaknila. — Imam novo toaleto. Ilitro odldite, imate še toliko časa, da .se preoblečete.
Filip je pogledal na Claire, ki se mu je bližala v celem sijaju aivojc lepote.
I/.jrledala je >ij;»jno in a njenem veselem ohrazu ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu jada.
Pri tem je aln-udovad gospodar .plavžev moč duše in hrabrost i.ihule žene ter ji vedel hvalo za to, da je hotela na tako sijajem na-' iii izpolnjevati dolžnosti hišne gospodinje. S smehljajem, ki jo je t»ku v/, radost i 1, da je prebledela. se ji je približal s škatljico iz črnega itMija v roki. okrašeno z zlatimi inicijali C. D. '
Nkste bogata na draguljih, — je rekel s pok Ion om. — Ob ca-u najine poroke ni*«m mogel preskrbeti vsega, kar sem želel za vas. Dovolite mi, da popravim danes zamujeno.
Pri t eni ji je izročil škatljieo. CLaire, zelo presenečena, se je po-jaiiljijla .sprejeti jo. Baronica pa se je hitro polastila Mcatljice jo »Sdprla ter vzela iz nje krasno ovratnico iz demantov.
Ah, draga moja. poglej vendar, to je knežnji dar.
Čelo Claire se je potemnilo. Bil je v resnici knežji dar. Ob-« nem pa se je spomnila mlada žena 40.000 frankov, ki so počivali kot tako/vane obresti njene dote v Skrinji. Dostavila je svoto. ka-»• ••■o je moral stati ta nakit in čutila se je najgloblje ponižano. Kak-s. n n »v dokaz velikodušnosti Filipa! Denar, ki je bil njen najvišji triurni", je Ulajal Filip s kraljevSko brezbrižnostjo in čeprav ga je pridobil z napornim deloun, mu vendar ni priposoval dosti vrednosti.
No, Filip, pritrdite vendar nakit kot znamenje suženjstva m i \ al svoje žene. To je pač najmanj, kar morete storiti, — je reki^. baronica malieij<»zno.
«»ornj. na k svojemu možu, ki je ravnokar vstopil, skrajno korektno blečen, je rekla:
Vi, ki vedno iščete kamene, moj dragi, skušajte enkrat naj-ti lake kamene.
(if spodar plavžev je s tresočo se roko pritrdil nakit krog vratu voj<' žene. Njegovi prsti so se dotaknili njene svileno-mehke kože in videl je. kako je zadrhteia pri tem.
No. no, — je nadaljevala baronica. — na tak dan je neva-
tla. da sc poljubi.
Pri tem je pahnila Claire v objem Filipa, ki je postal smrtno-bb L Cospodar plavžev se je dotaknil s svojimi ustnicami čela svoje /ene i:i z grlom, stisnjenimi od razburjenja. zmedenimi očmi in vpra ; jo.- o<l strahu, če se ne bo morda onesvestil, je sprejel najmr-zlejsi. a obenem najbolj vroče zaželjeni poljub.
Nato je hitro stopil v sosednji salon, da se čimpreje umakne čaru tega zbližanja.
Claire ni mogia dotedaj premeriti važnosti stališča, Katero je temal nj«n. mož.-Pač pa je videla, da so ga povsod sprejeli z največjo spoitijivostjo.
S kako velikim uplivom razpolaga gospodar plavžev, pa je spoznala iele tedaj, ko je sprejela v svoji hiši vse odlične osebnosti de-partmenta.	\
Banket je zdmžil gotspoda Monicaut, republikanskega prefekta, ki pa je znal omiliti svoje radikalne nazore, kadar je šel v družbo; generalnega pnokuratorja, resnega, rezerviranega moža; Tresorier-ja ki je bil nekoč veseljak, in generala, divizijtfkefra poveljnika, obenem z vsemi civilnimi in vojaškimi oblastmi. Prišel je tudi nadškof iz Be-4neona, in ljubeznjivo smehljajoči se starček je sedel na desni strani Claire.	|	jj3	<
vojvodo je napravil njen očarljiv nastop velik utis. Mlada i napela mlo svoje volje, je bila v resnici dra->*, tti je bil naravnost fasemiran, se je dal zavesti tako občudoval z neprikritim občudovanjem.	^
§ m&s&mMsmzm
'	UMUWBW • WMDCKWOOS. M V.
Znani športnik Mil t All-een. s fsan FrancLsca, Cal., je pred kratkim i streli I s puščico in lokom jelena, ki ga vidite na sliki. ,Zariel ga je naravnost v pnvi. Jelen je tehtal 165 futov.
Ni zapazil, tla ga opazuje Filip s pretečo pdzoi-no.stjo. Kaj ga je brigal pravzaprav njen mož? Bil je že davno znan kot mož. ki vizam? življenje človeka, potem ko mu je preje ukradel čast.
Moulinet, ki si je sicer zelo prizadeval ujeti prefekta, je tudi postal pozoren na obnašanje Bligny-ja. Že preje je opa'zil, da se je vojvoda izza svojega povratka v Varennes dosti pečal s CLaire.
V »plodnem ni pripisoval nLkake važnosti takim muhami mladega moža. a v tem posebnem slučaju se je čutil skrajno vzneanirjeniin. Gospodar plavžev je bil velesila in na predvečer volitev je bilo treba jemati ga vpoštev. Vsled tega je sklenil govoriti s svojim zetom glede tega važnega predmeta.
Vojvod in ja, ki je sedela poleg Filip«, jc skušala, obrniti nase njegovo pozornost s svojim klepetanjem, n ga je našla mirzlega in raztresenega.
Markiy.a <lc Bcaulicu, ki jc sedela na desni straaii gospodarja plavžev, je aelo trj>ela jxk1 vročina velikega, lestenea ter se skušala zavarovati pred njo s svojo pahljačo.
Filip, ki bil prisiljen zabavati se na desno in levo in ki je bil tudi zaposlen s svojimi »dolžnostmi kot hišni gospodar, je trpel .bolečine. ko je videl vojvodo fiksirati Claire in. zdelo se mu je, da jo v ovojih mislili onečaščd, ko je požiral gola pleča mlade žene s svojimi očmi. Lotila se ga je strašna jeza in trpinčen od vseh muk ljubo-sumnostai, je sanjal o velikem zadovoljstvu, da^usmrti moža, ^i mu je povzročil že toliko zlega in ki ga še vedno tako kruto muči.
(Dalje pri-hodnjie. >
ADA XEGHI:
V megli.
Rajmonda je dvignila ovratnik svojega plašča, ki se je privijal njenega lepega telesa, gibkega in vitkega kakor kača; okoli ovratnika je o vila krzneno boo, da ji je zakrila nos, roke je vtaknila v muf in s sklonjeno glavo je izginila v megli.
Tako gosta in tako neprozorna je bila megli, da bi jo lahko rezal z nožem. Prodirala je v usta in nozdrvi, ovirala je dihanje in dušila. Ulice in hiše so izginjale raztopljene v neotipljivi masi sopar. Ozračje sanj. Ali strašnih sanj, polnih zased.
Trebalo se je prebijati skozi meglo k«ikor plavači v vodi, ki se bore s silo elementa. Kočije, ki jih je bilo le malo, so vozile počasi, korakama, nejasne in brezoblične sence v .sivem in so cingljale s
vsej svoji neizprosni grdobi, z o-nimi strašnimi na znotraj uprtimi očmi, ki nikoli ne varajo.
Zato ni marala zreal v svoji sobi. Zato je nosila najpriprastejše klobuke ali slamnike, ki so se lahko kar potlačili na glavo brez igle; in okoli njih je ovila široke in goste pajčolane, prepletene s cvetjem, ki ipak niso mogli popolnoma prikriti nesrččnega znamenja, ki ga je zapustil ogenj.
V časi, v globoki noči, se je od dušeče more in z utripajočim srcem 1 splašila nenadoma iz sanj; razprla je skoro že slepe oči od spanja in strmela z njimi v temo; in takoj se ji je v neizpronera spominu čutov pojavil privid lastnega obraza in nesrcčnica se je domislila z grozo, da bo senca izginila z nočjo, da se svetloba po-
kraguljčki, ki so jih imeli konji r vrne in z njo pomilujoči, ironični, krog vratu. Gosta in voljna odeja je osupnjeni ali izbegavajoči izgledi na njeno r.espodobo.
kr
mašila sleherno razpoko, dušila vsakteri šum in zakrivala slelirno fizijonomijo.
Zavoljo tega predvsem je bi]a srečna Rajmonda, ki je stopala sigurno, ker je poznala svojo vsakdanjo pot od urada do doma tako dobro, da bi jo našle ~nj»ne noge same od sebe brez pomoči njenih oči. Rajmondino desno lice je bilo strahovito spačeno. Ko ji je bilo deset let, je padla v živo. žerjavico na ognjišču in se tako izka-zila. Ironija usode je hotela, da se je razvila v čedno dekle, divne-ga stasa, vroče krvi, vedre duše, čutečo in strastno, kakor ustvarjena za ljubezen, da je ona surova, zgrbljena in vijoličasta polovica krinke, ki je razvlačila celo njena usta pri nasmehu v groteskno spa-ko, ni nakazila za vse njeno življenje.
Videč njeno navidezno veselost, ki je včasi prekipevala, so sorodniki in prijatelji mislili in govorili: "K sreči je ravnodušna glede svoje nesreče. Spaka ne opazi, da je spačena.?'
Motili so se. Ne morda mati, kateri je šesti materinski čut dajal bolj pronjčajoče zenice; šibko in neodločno, somračno bitje je skušalo s prevaro udušiti v sebi sramoto. bolest in kes.
Resnica je bila ta-le: izvzemši s pozabljenjem »polnjene ure spanja ni pretekla niti ena minuta Rajmondinega življenja, ne da bi se — pri hoji, med govorom ali
■smehom, med najtežjimi ali naj-
.
preprostejšimi- posli, sama ali med mnogimi
So tragedije, ki zagrabijo človeške bitje v polni lepoti, v polni sreči, v polni harmoniji dejanja, in navalijo nanj in ga potegnejo v pogubne vrtince; potem ga puste na tleh, onemglo, kot sapo, ali prosto; ko so polagoma spozna, najde zopet samo sebe/ začne zopet živeti in se veseliti svojih naravnih sil, dihati upanje in moč, kakor da .se ni nič zgodilo. — So pa tudi neme tragedije, pritajene, vztrajne in trdovratne z neizprosnostjo raka. Ni jim mogoče ubežati. Ni sile, ki bi jih mogla izbrisati, ali oblasti, ki bi je mogla premagati.
V takšnem stanju je živela Rajmonda. Vendar ni dopustila, da bi mogli videti ljudje še kaj drugega kakor to, česar ni mogla prikriti : znamenje na obrazu.
Čutila se je osamljeno. Med njo in drugimi se je dvigal visok zid. Ta zid je je onečaščal kakor kazen. Od svojega dvanajstega do šestnajstega leta, v tehnični šoli, v društvu svojih, to^rišev, ni slišala šepet iti o drugem kakor samo o ljubezni. Zdelo se ji je, da v vseh teh deklicah, namenjenih, da si služijo vsakdanjih kruh med ples; nobo skladišč in črnilom uradov, v vseh teh zelenkastih in rezkih mlado stih, podobnih trpkim plodom, klije samo hrpenenje po ljubezni. Arit metika, risanje, fizika, gramatika, so se zdeli v resnici samo kot pretveze, ki jih je iznašla trda usod a-in volja starišev, da prevarijo, da za duše v poku podedovani nagon
telo svoji potrebi ljubiti in biti ljubenc.
Kasneje, v delavnici fotografie-nih aparatov, kjer je dobila Rajmonda službo kot tipkarica, je videla okoli sebe, med tovarišicami, samo ljubezen, prevaro v ljubezni, laž ljubezni. Uslužbenke, v elegantnih oblekah, prikrojenih po zadnjem modnem listu z odstrižki po trideset krajcarjev meter, s frizuro po najnovejši modni kaprici, z visokimi podpetniki, s pobarvanimi obrvmi in vekami, so nervozno koketirale s svojimi mladimi tovariši; ali-pa so našle zvečer na vratih prijatelje, ki so jih čakali, da jih spremljajo domu. Razne struje so udarjale ena ob drugo in kresale Iskre pri udaru, ustvarjajoč za Rajmondo magnetično ozračje, ki ga ni bilo mogoče dihati. >Tjena mladost je bila kakor odrezana od onih tresljajev radosti. Z njo ni obstojal naravni zakon življenja* To je dobro vedela. In zdela se je vdana v svojo usodo; ali malodušnost, neutešeno hrepenenje in srd so se motali na dnu njene duše kakor klopčie strupenih kač.
Želela si je, da bi bila slepa, misleč, da bi jo slepota zakrila tujim očem; kakor otrok, ki si zakrije obraz z usločeno roko in misli, da ga nihče ne vidi. Zaradi tega se je počutila dobro samo' v mraku; želelaJsi je. da bi se neprestano kretala v gosti megli, ki jo je ovijala oni zimski večer in ji dajala nepričakovan in grizee občutek gibčnosti, svobode in varnosti.
Plin ova svetilka, podobna rara-čno-rdeči lisi v meglenem morju, je je kazala ovinek ulice Solferino v ulico Pontaecio. Hodila je /tik ob zidu, zavita in srečna, ko ji je moški glas zašepetal izza ledij: "Gospodičnah"
Ni se okrenila, nadaljevala je pot, srce pa ji je burno utripalo. Nihče, ninče ji do tistega trenotka ni še sledil na ulici.
"Gospodična!.
Neznanec ji je rv resnici sledil, ubirajoč svoj korak za njenim in šepetajoč še druge besede, prazne, brez zveze ali prijetne in sladke. Rajmonda jili je cula prvikrat, mogoče tudi zadnjikrat; in moški glas je bil topel, globok, žametast, od tistih, Ui vplivajo neposredno na čustva.
Okrenivši naglo glavo in oči je opazila visoko postavo mladeniča, ki se je komaj ra^llocila v motni megli, zakrivajoči poteze njegovega obraza. Ah! Ta neznanec ji morda ni videl v obraz, sicer bi ne mogel prikriti groze pred spačeno krinko. Gost pajčolan, gosta megla, ura sanj, v kateri bi tudi ona mogla biti lepa za moškega: ura, ki se morda nikoli več ne povrne !. ..
Molčala je, pustila ga je govoriti, pustila je, da se ji je neznanec približal, da se je je skoro dotaknil in jo je dim njegove dišeče cigarete ščegetal po vratu.
"Gospodična... kako se zove-te? Ne bežite tako. Povejte svoje ime, svoje lepo ime. Gospodična."
Nobenega odgovora; ali pritrdila je z molkom, polnim vznemirjenja, z nekoliko zadržanim korakom, s tem, da je dvignila muf, da si zakrije brado in usta. Megla ju je istočasno družila in ločila. Druge fantastične senee so šle mimo, črne krinke, ki so se prikazovale v žaru svetilk in jih je takoj požrl sivi eleemnt. Milan je bil ogromna potapljajoča se ladja, na kateri je umirala Rajmonda v sladkih agoniji; končno se je tudi ona odkrila možu; končno je postala tudi ona žena; tresla se je od nean^ sreče, bala se je samo, da bo te čudežne ure konec.
Na Garibaldijevem korzu, ft o je videla, da jo loči samo sto korakov od domače hiše, je za trenotek, vsa zmedena, postala in se naslonila, še vedno molčeč, na zid. Neznanec je videl v onem plahem dejanju vabilo. Prijel jo je za roke, pohlepen je iskal njena usta, da da bi je videl in jo poljubil skozi paj-čolan.
Na njegovo veliko začudenje mu je vrnila poljub.
Res, bila je tatica ljubezni; vedela je to in je uživala zaradi tega; v ta trenotek je vklenila vse svoje življ^je i^ge, v kopičila Vše sanje, hrepenenje,


—■?
T*
Kretanie parnikov - Shipping News
t. januarja:
Leviathan, Cherbourg; Berengarla, Cherbourg; La Savo;*, Havre.
12. januarja:
Muenchen, Cherbourg, Bremen.
14. januarja:
Thurlngla, Hamburg. 1C. januarja:
Parla. Havre; Majestic. Cherbourg.
20.	januarja:
Pre*. Hard'ng, Bremen.
21.	januarja: Deutsehland, Hamburg. Bremen. Bremen.
23. januarja:
Andanla. Cherbourg.
27. januarja: Suffren. Havre.
29.	januarja:
Martha Washington. Trat.
30.	januarja:
A qui tan la, Cherbourg; France, Havre.
g. februarja:
Olympic, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Bremen.
10.	februarja:	*
l.a Savoie, Havre.
11.	februarja:
Westphalia. Hamburg.
13. februarja:
Paris, Havre: America, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
16.	februarja:
Berlin, Cehrbourg, Bremen.
17.	februarja:
Albert Bailtn. Hamburg.
20. februarja:
Aquitania. Cherbourg; Pres. Hard* ing, Bremen.
24.	februarja:
De Grasae. Havre.
25.	februarja: Thurtngia, Hamburg.
27. februarja:
Olympic. Cherbourg.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
29. januarja 23. marca.
Cena do Trsta a!i Dubrovnika v tretjem razredu $100, vključno vojni davek
COSUUICH LINE of TRIESTE Phehps Bro« a Co., 2 West St., N. V.
nja in slast užitka, vse to, kar je bilo v nji prikrito in bi v kričeči solnčni svetlobi ne .smelo obstojati
Ko so se pohlepna usta počasi ločila in je bil konec dolgega poljuba, je neznanec, ki je ostal presenečen, kakor pijan, slep in o-mamljen na pločniku, čutil, da se mu je dekle izmuznilo iz rok kakor riba in je videl, da je izginila v mraku.
Ni skusal ji slediti. Na meter razdalje bi bilo nemogoče spoznati človeka. Valujoča masa hlapov se je vedno bolj zgoščaJa, skoro se je strjevala, in zapirala oči in usta.
Ko je našla že iz navade vrata svoje hiši? in odhitela s sklonjeno glavo po vlažnih in zavitih stopnicah, do katerih je tudi že prišla megla, je pozvonila Rajmonda pri skromnih, rjavo pobarvanih vratih. Materi, ki ji je odprla nemir na in uslužna, je zamrmrala nagel pozdrav. Potem je dostavila s liri-paviin glasom: 4 4 Nocoj ne boni večerjala, glava me boli, odpočite se hočem, potrpite. . " In smuknila je v svojo sobo in se zaprla.
V postelji, v mraku, z rokami, prekrižanimi na grudLh, z lepimi očmi, strmečimi v temo, drhteč še po celem telesu od nevidnega ob jema mesenega moškega glasu, o-kušajoč znova v ustih slast onega prvega poljuba, se je skrčila, stresla, zvila, molila je k Bogu, da ji ne odvzame nikoli spomina na to uro — in je plakala in se smejala.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je Baamjo pocevatt \ stari kraj, ja potsehno, da j« aa taačno poučen o potnih Uagfe, m* tjagl in drogln stvareh.
Pojasnil*, ki na Ji* —■m — dati vaied nafte dolgoletna iakuinj* Vam bodo gotovo r korlat; tudi prv
poročamo vedno le prvovrstne pat* nlks, ki imajo kabina todl v tU. raarcdo.
Oliiw mti laliht pwtaTi
ki je stopila t veljavo s 1. Julij«* 1824. samarejo tudi nedrje 7ljan.
dobiti dovoljenj* ostati r dcaurla
eno leto in ako potreono tudi dalj, tosaderna dovoljenja ladaja gene ralnl caMlnlikl komisar v Wash ington, D. O. Proinjo «a tako do rolienj« se lahko napravi tudi New Torka pred od potovanjem, te se poBje prosilcu » stari kraj al* scan franovejSs odredba.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ KTABEQA
Kdor Ml dobiti sorodalka al
»▼ojen is starega kraja, naj aufl prej plSe sa pojasnila. Is Jagoda rije bo prlpaiSenlfc r prihodnji! treb tetin, od l. julija 1024 napre rseko leto po Sil priseljenec/v.
Ameriški drfavljanl pa eemoni dobiti sem lene In otrok* do II. li ta brea, da bi bili »ti£.v kvoto. T rojene oeebe ee todi*e Stejej* kroto. Starlit in otroci od If. a Zi leta amerlftlb drlarljaaev f Imajo prednost t kvoti. FiSlte a pojasnila.
Prodajamo voaue liste sa vst pfe
«e; todl preko Trsta samor*}« J» soslovmnl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bani
82 Cortlandt ftt* H«w Tcrfe
Tukaj je način za ozdravljenje kile-
Čudovito drmače zdravljenje, ki se ga , lahko vsakdo poaluži pri ve!iki ali ^ majhni kili.
Če hočete natančno poznati raz. mere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se bas v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki, .
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York.
Naš
POZOR BO JAKI!
potovalni zastopnik Mr.
* onih drobnih bodočih ženah',' ki videla sapia sebe v' so že na skrivnem dajale ime in' groze, nežnosti, vihravost
Poskušnja nič ne stane,
• T./jdje * kilo po vsej deželi ^pre,e- JOlLV ŽUST bo obiskal rojake po ntrčeni vsied čudovitih u»pehov pripro- | Laivrence Oo., Penna. — Komur
Btera načina, zdravljenja kile. ki se r>o- i • * i i	r •	m
sije brezplačno vsem. ki pišejo ponj. Ta ->e P°^kla naročnina na Glas Na-
znafilen sistem za kilo Je eden največjih blagoslovov, kar se jih Je kdaj nudilo ženskam. moSklm in otrokom h kilo. To je znano najbolj uspešen način. kar jih je bilo kdaj iznajdenlh brez uporabe p;u»ov ali naramnic .
Ne oziraje se na to. kako razvita Je k'-la, koliko dolgo Jo imate In kak<> težko jo nosite.. Ne glede na to. koliko pasov Rte že nosili, vi morate naročiti to BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. Če ste izgubili 2e vse upanje, če imate kilo, tako veliko kot pesti, ta čudovit način jo bo tako kontroliral ter jo držal namotraj, da vas bo ta čudeten vpliv presenetll. Pomagal vam bo uravnati dele kjer se kila pojavi, da boste lahko zopet začeli opravijati katerokoli delo kot da bi Se nikdar ne imeli kile.
Vi imate lahko prosto poskuSnjo te čudovite ojačevalne priprave, samo fe Ibtt-ji voct mrumin . . . poSljete svoje ime In naslov na W. A. I	oltl KOLEDAR, ki je ja-
wi'.'X-Ir'N.'v. »rs k0 2animiv ter "tane 50 centom
Ja! PoskuSnja Je brezplačna. Pišite sedaj danes. Prihranilo vam bo noftnjo pasu za ostanek vaeSga iivljenja.
—A d v't.
roda. naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
POZOR ČITATELJI!
BLAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SIK)VENHKO-AME-
Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda.
Pozor rojaki!
V zalogi
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
f i : ' Slovenic Publishing^ Company
;; S3 Cortlu#ft ftjTMl	'
>7T > r
'.v:-	. _
-'V