List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
45 ètevilka	Joliet, Illinois, 16. oktobra 1908 U ' L; \	Letnik XVII 	—	——C
MEDNARODNA
KONFERENCA.
Skliče se vkratkem v svrho rešitve zamotanega položaja na Balkanu.
AVSTRO-OGRSKA I BOLGARIJA
Skleniti tajno pogodbo v medsebojno podpiranje v vojni.
Belgrad, 14. okt. — Dnevni list objavi jutri besedilo tajne pogodbe, ki baje obstaja med Bolgarijo in Avstro-Ogrskim. Pogodba ima sledeče tri pogojke:
1. Vlada cesarja Franca Jožefa pooblašča kneza Ferdinanda proglasiti Bolgarijo neodvisnim kraljestvom in
101 leto star duhovnik umrl.
Chicago, 111., 14. okt. — Rev. Canon Jeremiah C. Moynihan, ki je letos maja meseca obhajal 100 letnico svojega rojstva, je sinoči umrl. Rojen je bil na Irskem, odkoder je prišel kot novomašnik v Ameriko. Najdlje časa je pastiroval v New Orleansu. Pred tremi leti je. prišel iz Peorije v Chicago. Govoril je šest jezikov. Najrajši se je posvečal dobrodelnosti. Za dolgo življenje je priporočal sledeča pravila: 1) Redno jedaj in spavaj. 2) Ne jezi se. 3) Ne kadi in ne udajaj se žganjinam.
Red Kat. Borštnaric.
Chicago, 111., 14. okt. — Danes ima prvo uradno sejo višji dvor Reda Kat. Borštnaric po zaključku konvencije v Detroitu, ki je bila zadnji petek pretrgana v divjem neredu, ker ni hotela Mrs. Elizabeth Rodgers, višja nad-
ROOSEVELTOVE USLUGE ZA TAFTA.
Povzročil baje razpor med voditelji delavske zveze “American Federation of Labor”.
Taft v nevarnosti, ko njegov vlak dvakrat skočil s tira.
OBLJUBLJA MASTNE SLUŽBE
Cadiz, Ohio, 14. okt. — Železniški vlak republikanskega predsedniškega kandidata Tafta je, kakor že včeraj, tako tudi danes skočil s tira tu blizu, pa kakor včeraj, tako i danes ni bil nihče ranjen. K vlaku pripreženi sta bili dve lokomotivi in sprednja kolesa vagona s kurivom so skočila s tira iz
IZKAZ MILODAROV
za slovenske pogorelce v Chisholmu, Minn.
Na klic Am. Sl. za pomoč slovenskim pogorelcem v Minnesoti ozir. Chisholmu se je odzvalo lepo število milosrčnih rojakov, katerim izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Prihodnji teden zaključimo nabiranje in izkazovanje milodarov, nakar odpošljemo svoto, kamor je namenjena.
V. izkaz.
Rt. Rev. Jakob Trobec, St.
Cloud, Minn................$ 10.00
Prenos I. izkaza ........... 117.00
Prenos II. izkaza ........... 23.00
Prenos III. izkaza .......... 15.00
Prenos IV. izkaza ........... 17.75
Skupaj, $182.75
Ameriška živinoreja.
San Francisco, Cal., 8. okt. — V svojem govoru, ki ga je imel v letni
ZAPISNIK
X. GLAVNEGA ZBOROVANJA
K. S. K. J., V PITTSBURG, PA.
Začetek dne 5. oktobra 1908. PRIČUJOČI:
GLAVNI ODBOR.
Brat John R. Sterbenz, gl. predsednik.
Anton Nemanich, I. gl. podpredsednik.
Frank Bojc, II. gl. podpredsednik.
“ Josip Dunda, gl. tajnik.
“ Josip Jarc, pomožni tajnik.
John Grahek, gl. blagajnik.
" Rev. John Kranjec, duhovni vodja.
“ Frank Medosh, pooblaščenec.
“ Dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik.
“ Paul Schneller, Ant. Golobič, George Stonič, nadzorniki.
“ Josip Sitar, Marko Ostronič, Josip Zalar, pravni in prizivni odbor,
ZASTOPNIKI.
GLAVNI ODBORNIKI IN DELEGATJE X. GLAVNEGA ZBOROVANJA K. S. K. JEDNOTE V PITTSBURBU, PA.
obljublja vzdržati koburško dinastijo tn bolgarskem prestolu.
2.	Če pride do homatij zaradi proglasa o prisvojitvi Bosne in Hercegovine, se knez Ferdinand pridruži Avstriji.
3.	Avstrijska in bolgarska vlada bosta nastopali vzajemno v zadevah balkanskega polotoka.
Delegatje iz Bosne in Hercegovine, ki jim je bil zabranjen shod v svoji deželi, so se sestali na vlaku med vožnjo iz Sarajeva v Budimpešto ter so aa vlaku glasovali za proglas, s katerim svetujejo Srbom v Bosni in Hercegovini, naj ostanejo mirni v zaupanju, da bodo njihove pravice pripo-znane na konferenci velesil.
Pariz, 14. okt. — Tu mislijo, da bo mednarodna konferenca glede balkanskega položaja, ki jo sedaj smatrajo za gotovo, omejena na potrditev zasebnih naprav.
Stvari, ki se imajo poravnati med Turčijo in velesilami, bodo bržkone pripoznanje bolgarske neodvisnosti ter prispojitve Bosne in Hercegovine; pri-spojitev Krete h Greciji posredovanjem štirih velesil, pod katerih pokroviteljstvom je Kreta; otvoritev Darda-nelov; odprava avstro-ogrskega varstva nad Črnogoro, in, če možno, kako zadoščenje Srbiji. Tukaj izjavljajo v merodajnih krogih, da je Velika Britanija v soglasju s Turčijo sedaj voljna, da se Dardaneli odpro gotovim velesilam. Črno morje se smatra za “mare clausum” (zaprto morje), in povračilo Turčiji za vse to bo predvsem finančno.
Cetinje, 13. okt. — Črnogorski knez Nikolaj in ž njim vsi Črnogorci si žele vojne z Avstrijo zaradi Bosne in Hercegovine.
Srbija je sklenila predložiti svoje zahteve velesilam.
borštnarica, vmestiti svoje naslednice, Mrs. Rose Rittman iz Minneapolisa. Seji prisostvujejo glavne odbornice, in Mrs. Rittman bo pripoznana kot višja nadborštnarica, dokler se po-stavnost izvolitve ne določi po’ sodiščih, kamor se je zatekla Mrs. Rodgers.
Pogodba obnovljena.
Scranton, Pa., 12. okt. — Danes se je začelo posvetovanje zastopnikov premogarskih zvez v treh distriktih trdega premoga. Na tem zborovanju se ima pred tremi leti z rudniškimi posestniki sklenjena pogodba, ki doteče v aprilu prihodnjega leta, nanovo formulirati (izraziti) in odobriti.
Brezžično brzojavstvo.
San Francisco, Cal., 11. okt. — Velik uspeh v brezžičnem brzojavstvu in obenem nov rekord poroča “United Wireless Telegraph Company”, ki je s svoje postaje na Russian Hillu v tern mestu sinoči stopila v zvezo s postajo na otoku Oahu od Hawaiiške skupine in brzojavljala ž njo dlje nego dve uri. Razdalja od tu do Honolulu znaša 2200 milj.
Lazar Obilič.
Chicago, 111., 14. okt. — Njegova visokost Teodor Maksimilijan Lazar Obilič, pravi potomec kralja Obilica in prisvojevalec srbskega prestola, je v Chicagi z generalom H. B. Mc-Gregorjem, glavnim poveljnikom njegove armade, nabirajoč prispevke za naval v srbsko kraljestvo. Pettisoč mož, samih dosluženih vojakov, baje čaka prevožnje čez morje. Uradno se razglaša, da so se že dlje časa vršila pogajanja z avstrijsko vlado in da se Je od te strani pričakovala pomoč za povratek prognane dinastije. (Tako poroča “The Chicago Record-Herald”. Več o tem ne vemo.)
Nove poštne znamke.
New York, 13. okt. — Dogotovljeni so narisi za nove poštne znamke po predlogu generalnega poštarja Meyer-ja, in sicer narisi za znamke po lc, 2c, 3c, 4c, 5c, 6c, 8c, 10c, 15c, 50c, in $1. Trajalo bo nekaj tednov, predno pridejo nove znamke v promet. Znamka po 2c se bo najprej izdala, tam sredi novembra. Znamka po lc bo kazala Franklinovo glavo, vse druge bodo opremljene s podobo Washingtonovo.
doslej še neznanega vzroka. Da se niso kolesa hitro ustavila, bi se bila lahko pripetila velika nesreča, ker je ob eni strani tira 20 čevljev visoka strmina. Vlak je imel pol ure zamude.
New York, 13. okt. — Demokratski narodni odbor je izdal danes po svojem tiskovnem uradu sledeči razglas: “V demokratičnem narodnem glavnem stanu se je danes reklo, da je predsednik Roosevelt z obljubo mastne službe pregovoril enega izmed “velikih mož” v zvezi “American Federation of Labor”, pustiti predsednika Gompersa na cedilu pri njegovem priporočanju Bryana za izvolitev predsednikom. Dotični delavski vodja je Daniel J. Keefe iz Detroita, predsednik zveze “International Association of Longshoremen” in eden od podpredsednikov federacije. Demokratski odbor trdi, da sta se Keefe in pred sednik več ur tajno posvetovala v soboto 3. oktobra v Washingtonu in da je bila Keefu ponujena služba pri-selitvenega komisarja, izpraznjena po smrti komisarja Sargenta, in sicer v zameno za to, da Keefe nastopi proti Gompersu in izvrševalnemu odboru federacije. Keefe je objavil zadnjo soboto izjavo, v kateri je rekel: ‘Jaz bom glasoval za William H. Tafta.’ ” V razglasu tiskovnega urada je nadalje rečeno: Ako predsednik Roosevelt ali Keefe označi stavljeno trditev kot neresnično, potem vstane drug visok delavski vodja z dokazi za omenjeno trditev.
Kansas City, Mo., 13. okt. — Oklahomski guverner Haskell, ki biva začasno tu, je spet naslovil daljše odprto pismo na predsednika Roosevelta glede trditve, da se je dal podkupiti od Standard Oil-družbe.
Kolera na Filipinih.
Washington, 11. okt. — Po vladnem poročilu je izza meseca januarja tega leta na Filipinih umrlo za kolero nič manj nego 1,200 oseb. V Manili in vseh pokrajinah pojema kuga, izimši pokrajino Iloilio.
Ljubljana in kasarna.
Ljubljana, 14. okt. — Že pred zadnjimi izgredi je bil na dnevnem redu v sejah ljubljanskega občinskega sveta odlok o stavbnem načrtu nove vojašnice za posadko. Slovenski mestni svet pa je vsled strogega vladnega postopanja sedaj sporočil brigadnemu poveljništvu, da je mesto z ozirom na zadnje dogodke sklenilo, da ne bo zgradilo nobene nove vojašnice.
Spominek Rudolfov.
Budimpešta, 12. okt. — Cesar Franc Jožef in grofinja Lonyay, vdova pokojnega prestolonaslednika Rudolfa ter njegova hči, kneginja Oton Win-dischgraetz, so se danes udeležili odkritja spomenika cesarjevemu sinu, ki je leta 1889. storil tako skrivnostno smrt._________________
Pomagajmo tudi vam.
Ako hočete resnično dobro milo, na katero se smete zanesti, da bode dobro, morate kupiti in rabiti Severo zdravilno milo. Posebno je dobro pri umivanju in kopanju. Zapomnite si ime “Severa”. Prodaje se v vseh lekarnah, cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
seji "Trans-Mississippi Commercial”-kongresa, je polkovnik J. T. Price kazal na važnost živinoreje v Ameriki. Po njegovi razvrstitvi se je nahajalo v Ameriki koncem leta 1907:
21,194,000 repov molznih krav, vrednih skupaj $650,000,000 ; 50,073,000 volov, vrednih $845,938,000; 54,631,000 ovac, vrednih $211,736,000; 56,084,000 prešičev, vrednih $339,030,000; skupaj 181,982,000 glav živine, vrednih okoli $2,046,761,000.
Rosebud-rezervacija.
Dallas, S. D., 9. okt. — Poroča se, da se je doslej vpisalo 60,000 prosilcev za zemljišča v Rosebud-rezervaci-ji (Trip county), ki je otvorjena za naselitev. Samo včeraj se je vknjižilo v mestih: Dallas 5563, Gregory 703, Preshe 480, O’Neill 3477 in Valentine 188 — skupaj 10,400 prosilcev.
Novi odbor K. S. K. J.
Ker objavimo konec zapisnika šele, ko ga dobimo, navajamo v sledečem nekaj toček, ki utegnejo že sedaj zanimati naše cenj. čitalce.
Novoizvoljeni glavni odbor K. S. K. J. za dobo treh let je sledeči: Predsednik Anton Nemanich;
I.	podpredsednik Marko Ostronič;
II.	podpredsednik Frank Bojc; glavni tajnik Josip Zalar;
II. tajnik Josip Rems; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Josip Dunda; vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec; nadzorniki George Stonič, Josip Sitar in Frank Opeka;
pravni in prizivni odborniki Blaž. J. Čulik, J. N. Gosar in Leo Kukar.
Prihodnje glavno zborovanje bode čez tri leta v South Chicagi, 111.
Za slovenske pogorelce v Chisholmu, Minn., se je dovolila podpora v znesku $500 iz glavne blagajne.
Jolietske novice.
— Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol kliče tem potom svoje člane na velevažno sejo, ki se bo vršila v šolskem poslopju prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m., popoludne ob J43.
—Večerno angleško šolo pohaja nad trideset slovenskih fantov in mož. Ako še kdo želi, porabiti to prelepo priliko, da se nauči angleški čitati in pisati, naj to stori takoj, da ne bo napravljal učiteljem sitnosti s svojimi po znim pristopom. Učne ure so vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek zvečer od 7—9.
Društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111., Avgust Poglajen, Anton Gregorič, Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Glavan, Janez Živič, Anton Fritz, Društvo vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., Blaž J. Čulik, Jožef Klepec.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Franc Mišjak.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Nikolaj Badovinac, Janez Adolsch.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič.
Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Jožef Tomšič, Jožef Kmet, Vincenc Šume.
Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Jurij Flajnik, Matija Klarič.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Janez Tavčar.
Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Janez Grdina, Frank Suhadolnik, Anton Grdina, Dr. I. M. Seliškar.
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Martin Težak, Mihael Wardjan, Rev.
F. S. Šušteršič.
Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Špehar, Dr. Jožef V. Grahek, Rev. Luka Klopčič.
Društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovič, Jan. Vranešič. Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.: Joseph Lokar.
Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofalt.
Društvo vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Jožef Kompare, Jurij Lajič. Društvo sv. Frančiška Seraf. 46, New York: Jožef Rems.
Društvo Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Rudolf Požek.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Mihael Hušič, Franc Malič, Društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Fran Opeka, Franc Petkovšek, Rev, John Plevnik.
i Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y.: Janez Zupan.
Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tušar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Anton Erčulj.
Društvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111.: Martin Pirman.
Društvo vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: Janez Jerman.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak.
Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: Janez Škof.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Malwaukee, Wis.: Mitaja Štiglic, Franc Frančič, Društvo sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa.: Ljubomir Rakowsky.
Društvo sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.: Anton Tome.
Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Jakob Petrič.
Društvo vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: Janez Novak.
Društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Franc Končar.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Petrič.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Franc Bojane.
Društvo Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Matevž Lavrič.
Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Nikolaj Erdeljac.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Anton Hotujec.
Društvo sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa.: Jurij Okovič.
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Anton Demšar.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Janez Dernulc.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete.
Društvo Novi Dom 102, Newark, N. J.: Janez N. Gosar.
Društvo sv. Ane 105, New York: Janez Zupan.
Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Jožef Dunda.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Leo Kukar.
Društvo Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa.: Marko Kofalt.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Janez Dernulc.
Društvo sv. Ane 120, Forest City, Pa.: Jožef Zalar.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
BLAGOSLOVLJENJE JEDNOTINEGA BANDERA.
Dne 4. oktobra 1908.
Ob 10. uri dopoldan slovesna sv. maša z leviti, kateri so prisostvovali skoraj večina vsi gg. gl. uradniki in zastopniki.
Točno ob 2. uri popoldan so se zbrala vsa Pittsburg-ška društva, kakor tudi ona iz okolice v zborovalni dvorani na Holmes cesti. Ob l/23. uri pa je pripravljalni odbor izročil v lepem nagovoru bandero Jednotinemu predsedniku.
Nato so društva, gl. odbor in delegatje odkorakali v slovensko cerkev, kjer je č. g. John Kranjec, duhovni vodja K. S. K. Jednote, izvršil blagoslov-ljenje bandera. V slavnostnem govoru je pojasnil vsem navzočim pomen bandera.
Botra bander sta bila gg. J. N. Gosar in Dr. Ivan Schwegel, avstrijski podkonzul. Kot družica bandera je tekmovala gospica Vida Gosar.
Po dokončanem opravilu so se vsa navzoča društva, gg. odborniki in delegati vrnili v že poprej omenjeno zborovalno dvorano.
Prišedši v dvorano je imel predsednik K. S. K. Jednote, g. John R. Sterbenz, krasen govor, v katerem je omenil dan in pomen dneva in bandera. Govorili so tudi drugi govorniki in omenili mnogo o procvitu K. S. K. Jed. Ob 4:30 pa je zaključil gl. predsednik nedeljsko slavnost.
I.	SEJA.
Dne 5. oktobra, 9:45 zjutraj.
Predsednik otvori sejo in duhovni vodja moli.
Predsednik omeni v kratkem nagovoru zbranim uradnikom in zastopnikom namen in red vseh sej. Spodbuja gg. zastopnike k slogi in edinosti.
On izvoli v poverilni odbor sledeče gg. zastopnike: Brate John Grdina, Frank Petkovšek in Aug. Poglajen, kateri imajo pravico pregledati poverilne listine in o njih poročati pri prihodnji seji.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar,
II.	SEJA.
Dne 5. oktobra ob 2. uri popoldne.
Poverilni odbor poroča radi zastopnika J. N. Gosar, da društvo ni bilo ob času polnoštevilno, ko je volilo delegata. Konvencija je njega pripoznala zastopnikom društva št. 102.
Predsednik izvoli sledeče gg. delegate v gospodarski odbor: Brat Rems, Kofalt, Hušič, Kompare, Opeka in Končar. V odškodninski odbor: Brat Badovinac, Tome in Tušar.
Sklenjeno.
Začetek sej: Vsako jutro po sv. maši do 12. ure in popoldan od 2. do yi6. ure zvečer.
Imena delegatov, kateri predlagajo kaki predlog, se ne pišejo v zapisnik. POROČILO NADZORNIKOV.
Preostanek 1. julija 1908......................................$ 94,892.72
Dohodki julija 1908 ............................................. 7,749.90
Dohodki avgusta 1908 ............................................ 7,805.50
Dohodki septembra 1908 .......................................... 6,927.25
Skupaj.............................................$117,375.37
(Nadaljevanje zapisnika na 4. strani.)
Joliet, 111., 14. okt. — Drugo soboto, dne 24. t. m., zvečer se prične v Golobičevi dvorani bazar v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa. Veselica bo trajala štiri večere in sc bo vršila po najraznovrstnejšem programu, /e zadnjič smo omenili, da se sl. društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. prav pridno pripravlja za svoj “boot” ali štant, ki ga bodo imele cenjene članice na našem bazam v prid slovenski cerkvi. Ta štant bo nekaj izvanrednega in njegova privlačna moč bo gotoyo velika Pa tudi drugi skrbe za uspeh veselice. Naša dekleta neumorno tekmujejo, katera največ nabere na svojo knjižico, in zmage je želeti — vsem. Gg. John Obstetar in Geo. Rogina pa tudi n pen jata vse svoje moči, da dosežeta višek popularnosti — in gmotnega u-spcha. Le tako naprej po reku: Brez muke ni moke!
—	Joliet se je zmagonosen povrnil zadnjo soboto iz Pittsburga, Pa., kjer se je vršilo X. glavno zborovanje K, S. K. J. Novim predsednikom naše slavne organizacije je bil z veliko večino izvoljen naš alderman Anton Ne-manich. Glavnim blagajnikom je bil spet izvoljen g. John Grahek, in vrhovnim zdravnikom dr. M. Tvec. Ra-
• zon teh so bili izvoljeni gg.: J. Dunda pooblaščencem, Geo. Stonič I. nadzornikom, Josip Sitar II. nadzornikom in Blaž J. Chulik I. pravnim odbornikom. Čestita^no!
—	Dostojno smo obhajali v ponedeljek, dne 12. oktobra, novi praznik, imenovan “Landing Day”, v spomin Krištofu Kolumbu, ki je tega dne pred 416. leti odkril Amerike. Naša tiskarna je bila na zunaj prepletena z draperijami in prapori ter popoludne zaprta. Zaprte so bile cel dan tudi vse župnijske in javne šole, kakor tudi ■cestne pisarne, Z mnogoterih hiš so plapolale ameriške zastave. Pred Mun-roe hotelom je popoludne svirala nova izborna godba “The Joliet Merchants’ Band”, ki je mednarodna in ima med svojimi člani tudi tri Slovence. Jolietski dvor Kolumbovih Vitezov je imel zvečer slavnosten banket, ki se ga je udeležilo nad 200 članov, »ied njimi dokaj naših rojakov. Govorniki so proslavljali odkritelja Amerike v navdušenih besedah. Eden izmed njih je rekel med drugim: “Ko je Krištof Kolumb stopil na brežino o-toka San Salvador, ni zavriskal. Njegova prva misel je bila, poklekniti pred križem — znamenjem krščanstva. Njegova druga misel je bila, donesti omiko Indijancem. Iskal ni zlata. Bil je poslanec Vsemogočnega.”
—	Dobroznana rodbina Jos. Mau-serjeva žaluje nad preranim grobom svojega ljubljenca, nepozabnega sina •ziroma brata Johna. Neizprosna smrt ga je pokosila v njegovi najlepši dobi. Zadnjo soboto se je raznesla po mestu tužna vest, da je popoludne ob 3. uri 15 min. izdihnil svojo blago dušo g. John Mauser. Umrl je v domovanju svojih staršev pod h. št. 418 na North Bluff cesti. Bolehal je že nad leto dni in sicer se ga je lotila jetika, ta ne-usmiljenka, ki zahteva tako strašno veliko človeških žrtev. Na pomoč klicani so bili najboljši zdravniki, jolietski in chicaški, toda vsa njihova prizadevanja in zdravila so bila brezuspešna. Bolnik je hiral, udan v božjo voljo, dokler ni mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se je vršil včeraj (v torek) dopoludne ob ogromni udeležbi sožalnega občinstva. Od hiše žalosti se je sprovod pomikal do sloven ske cerkve sv. Jožefa, kjer je domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, daro val slovesno sv. mašo zadušnico in potem blagoslovil krsto. Med službo božjo je ganljivo pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom našega organista-mojstra, g. Malovrha. Po blagoslovu krste pa sta s kora nepričakovano za doneli še dve znani žalostinki tako presunljivo, da so si skoro vsi poslu šalci brisali solzne oči; žalostinki je zapelo v spomin nepozabnemu Johnu Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol. Potem se je pred cerkvijo razvrstil sprovod vseh neštetih zaimkov, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Na čelu je svirala slovenska godba “Stone City Band’ pogrebne koračnice, za godbo je korakalo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., katerega član je bil pokojnik; nato je sledil mrliški voz. ves v cvetju in rožah; za njim so se vozili sorodniki ter brezštevilni prijatelji in znanci. Pogreb je bil v rokah slovenskega pogrebniškega zavoda Anton Nemanich & Son.
Pokojni John je bil rojen v Novem mestu na Dolenjskem leta 1876. Tukaj je bival pri svojih starših že kakih petnajst let. Bil je jako podjeten in svojčas splošen kontraktor, dokler ni v družbi svojih dveh bratov prevzel znanegd saluna Mauser Bros. pod h. št. 200 na Jackson cesti. Vsak, kdor ga je spoznal, ga je spoštoval in imel rad; saj je bil v svojem srcu zlata du- ! ša, prijazen in postrežljiv, da je bilo ' veselje, občevati ž njim. In sedaj ga «i več med nami, in pogrešal ga bo marsikdo. Toda, on je srečen, kajti
prestal je vse bridkosti tega življenja in dosegel cilj, ki nas vse čaka.
Poleg neizmerno potrtih staršev, g. Jožefa in ge. Marije Mauser, žalujejo za blagim pokojnikom dva brata, Louis in Joseph, ter sestra Marija, poročena ga. Josip Grčar, vsi živeči v tem mestu. Tem potom jim izrekamo naše najiskrenejše sočutje, katero goje do njih gotovo tudi vsi njihovi prijatelji in znanci vsepovsod. Ti pa, ljubi John, spavaj sladko na slovenskem pokopališču in počivaj v miru!
—	Poročila sta se danes (v sredo 14. sept.) v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Jakob Kapele, doma iz Črnomaljske fare, in gdčna. Marija Šander, doma iz Suhorske fare. Bilo srečno!
—	Gdčna. Apolonija Solnce iz St. Paula, sestra č. g. J. M. Solnce, se je mudila te dni v našem mestu na obisku svojih sorodnikov in prijateljic.
—• Ga. Marija Schwab se je vrnila iz Detroita, Mich., popolnoma zdrava, dasi je bila tam v “bitki”, ki se je vršila na konvenciji Reda Kat. Borštna-ric.
—	William Jennings Bryan, demokratski nominiranec za predsednika Združenih držav, je bil v Jolietu zadnji petek dopoludne prav prisrčno sprejet, kakor še nikdar poprej ob svojih obiskih našega mesta. Dospel je kmalu po devetih na Santa Fe kolodvor in govoril skoro celo uro pred ogromno množico radovednih poslušalcev vseh strank in slojev. Govor je bil sprejet z navdušenjem odstrani demokratov. — V soboto zvečer pa sta prišla navduševat Jolietčane za republikansko stranko guverner De-neen iz Chicage. ozir. Springfielda in guverner Hughes iz New Yorka. Pa imela sta malo poslušalcev, ker sta baje prišla 40 minut pred določenim časom.
—	Stavbišče za novo tovarno, ki jo zgradi “The Joliet Wheel Manufacturing Co.” med Ingalls parkom in Michigan Central železnico, bo že izkopano koncem tega tedna. Glavno poslopje nove tovarne bo dolgo 270 in široko 70 čevljev, zidano iz opeke v eno oziroma dve nadstropji. V novi tovarni bo zaposlenih okoli 50 delavcev, v svoji stroki izurjenih.
—	Frank Kaiser, ki je utekel iz ka-menoloma tukajšnje državne kaznilnice dne 25. septembra v družbi dru-zega kaznjenca, imenoma Clarence Wise, je bil v soboto popoludne prijet v Chicagi in prepeljan nazaj v svojo kletko. Pri njem so našli pest bankovcev, iz česar sklepajo, da je začasa svojih “počitnic” pridno “delal”, seveda, po stari navadi kot vlomilec in uzmovič. Kaiser je star šele 31 let, pa je že neštetokrat “služil” v raznih zaporih in kaznilnicah ter iz njih ušel nič manj nego šestkrat. Sedaj bo delal v sponah in bode bolje stražen.
—Kokošje tatvine so bile v zadnjem času na dnevnem redu po vsem mestu. Kot sumljiva, da sta se pri tem delu posebno odlikovala, sta bila dejana v zapor te dni neki Louis Gavigan in Henry Gabriel. Zasačena sta bila na samem dejanju ob kurniku salunarja Kezerleta na Columbia cesti.
—	250 konjikov 13. polka Združenih držav konjiče je šatorilo čez soboto in nedeljo v Dellwood parku, na povratku iz Indianapolisa, Ind., z velikih manevrov v Fort Sheridan, 28 milj severno od Chicage. Stric Samovih fantov ne vidimo vsak dan v Jolietu, zato so omenjeni vzbujali občo pozornost.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Horvat Mihael, Horvat Nik, Margareta Janko in Muc Marko.
mu, lahko smo zadovoljni in veseli, pred vsem pa Bogu hvaležni, da nas je zopet preskrbel z vsem, kar potre-1 bujemo za eno leto. Dal nam še Bog, da bi v zdravju in zadovoljnosti vživali Njegov dar.
1 Glede druzega, gre vse v lepem redu naprej. Ob delavnikih delamo na I polji ali drugje in to le kolikor je prav, kajti, tukaj smo sami svoji gospodarji, torej se nam ni bati kacega kislega i bossa, ako se tu in tam oddahnemo. ¡Vsak dela z veseljem, ker ve, da dela sam zase in ne za druge. Ko pa pride nedelja, se pa zberemo^ od blizu in daleč, pri božji službi, kjer nas naš vrli župnik, gosp. J. Trobec po potrebi nagovori. Po službi božji se podamo še nekoliko v "mest”, kjer se takoj prične živahno razgovarjanje. Tukaj stoji tropič možakarjev, ki prevdarja-jo in prerokujejo vreme; tam se pomenkujejo mame o vsem, kar jim pride naprej kakor v ta “pozni čebuli” in “zgodnjem česnu” itd.; malo od njih zopet rinček deklet, ki si nikdar zadosti ne morejo povedati od cvirna in rožic; tudi fantje se zberejo in tukaj se zasuče govorica na konje, živino, polje itd. Vsak nekaj ve in vsak mora priti na vrsto. Seveda se pri govorjenju grlo suši in zato pa si ga tudi včasih pomažemo. Gostilničarja Vouk in Blenkusch sta vedno pripravljena nam postreči, kedar želimo za potrebo kacega zvrniti. Toda kadar mi tako pravimo, da ga včasih kak kozarec zvrnemo, je to vse druga, kot je to pri slovenskih rudarjih; kadar oni pravijo kak kozarec, pomeni to kako mizo polno budlov, toda pri nas je kozarec res le kozarec.
Tako je življenje pri nas na farmah in tako bode tudi drugje pri slovenskih farmarjih, ko se nekoliko opomorejo. Le poguma, dobre volje in prave varčnosti je treba. Tudi tukaj so prvaki, kakor sami pravijo, morali v roke pljuniti, in to si lahko mislite. Deset milj daleč so hodili k sveti maši ob nedeljah in to “k nogam”, in še težko so nosili povrhu. Kdor je imel vole, da se je mogel na kacem starem polomljenem vozu kam peljati, ta je bil kaj več. Sedaj se pa pripeljejo, če imajo le miljo daleč in to v lepih pokritih kočijah in s krasnimi konji. Toda, zadosti o tem, sicer bi vtegnil kedo misliti, da se baham, ne, to ni moj namen, ampak v pogum današnjim novim slovenskim farmarjem, -ki se po več krajih naseljujejo.
Gospa Barbara Legat leži še vedno hudo bolna in ni upanja, da bi še ke-daj okrevala. Bolezen ima neznano in čudno, da je še tukajšnji doktorji ne pomnijo. Pravijo, da se ji je zabasala velika žila, ki drži v glavo in zatorej ji glava počasi gnije. Res težka taka šiba, ali toliko večje zasluže-nje v nebesih. Bog ji daj potrpežljivosti in stanovitnosti do konca: to je prošnja njenih sorodnikov, prijateljev in znancev.
Sedaj pridejo kmalo volitve in zatorej še par besedi slovenskim volivcem po Stearns Co. Vsi demokratski kandidati v našem countiju so pravi možje, ali. vsaj taki, da so vredni naše podpore; le eden iz nominiranih komišnarjev (Commissioners), namreč oni Poljak iz Holdinga, ni pravi mož za ta office. Nočem omenjati podrobnosti, le toliko omenjam, da njegova preteklost dosti priča, da on nikakor ni sposoben za tako važen office. Volite toraj za “Independent” kandidata.	Viator.
' akoravno nisem imel nego za vozni listek; kakor tudi sem iz doma dobil ' pismo, da naj grem domu. Ko sem prišel, seve, so me lepo sprejeli. Ali čez nekaj časa pa me vprašajo, da sem | li kaj denarja prinesel? Rečem, da ni-j sem, ker sem vse pred pošiljal. Pri-■ povedovali so mi, da je še dolga; uno,
' kar sem prej poslal, so naredili, da ni bilo vse nič. In bil sem doma 3 mesece, treba bi denarja, a ni ga. Drugega mi ni preostalo, nego da se vrnem nazaj v Ameriko. In res vzel sem na posojilo si 200 goldinarjev, tako da sem še v večji bedi in revščini zapustil svojo ženo in otroke, kakor popred, ko sem od doma šel.”
Ja, res je tako. .Marsikdo tako toži, pa tudi sem sam previdel, da je res tako.
Pri sklepu tega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, a tebi, A. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
Brockway, Minn., 11. okt. — Želim nekoliko popisati razmere v naši brockwayski dolini, in zatoraj vas prosim, g. urednik, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slov.
Najpred vam hočem častitati na tako izvrstnem napredku vašega lista. Res, Amerikanski Slovenec je postal pravi zastopnik slovenskega ljudstva v tej naši novi domovini. To uvidijo naši rojaki po celi Ameriki in zato se ga čedalje bolj oklepajo; in zakaj bi se ga pa tudi ne? Ceno ima skoro neverjetno nizko in kar je še več je to, da se trudi Amer. Slov. za naš dušni in telesni blagor tako, da s ponosom lahko gledamo nanj, naj er bodi kakor Slovenci ali kakor katoličani. Toraj, Slovenci, naše geslo bodi “Excelsior”, in to geslo se bode vresničilo, ako podpiramo in beremo dobri list.
Naše razmere so tako kakor po navadi na farmah. Letina je bila nekako srednje dobra. Pomladanska moča i mraz sta žito zakasnila najmanj dva tedna. Ko pa je začelo zoriti, je pritegnil še vroči veter in žito se je bolj posušilo kot pa zazorilo. Turšiča bi bila dobro obrodila, kot po navadi tukaj, ali tej je škodovala prezgodnja slana. Edino, kar je prav dobro, je krompir, ki ima letos tudi visoko ceno. Tudi druga žita imajo dobro ceno, tako da, če je prav malo menj bušlov, se pa zato več fzkupi. Eno k druge-
Denver, Colo., 9. okt. — Slavno mi uredništvo A. S., prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic ’ od nas iz Denvera. Precej časa je 1 minilo, odkar se nisem nič oglasil od ; tukaj iz naše naselbine: prvič se ni-i sem zato, ker je poletu velika vročina, j vem, da vsaki gre rad na sprehod, pa 1 tudi jaz nisem mogel doma sedeti in ! pisati, zato naj ne zameri uredništvo I in čitatelji tega lista; a drugič pa zato, i ker so uradniki in drugi člani K. S K. Jednote dopisovali za 10. zborovanje Jednote, kaj in kako bi bolje ukrenili, pa zato se nisem hotel siliti z dopisi, ker sem vedno videl v listu, da j prostora primanjkuje, j Nadalje vem, da nekateri moji znanci so mislili, da je i mene prognala kriza v naš stari kraj, kakor je več naših rojakov in jih še danes iz nekaterih krajev proganja; ali mene še ni , odgnala. Pa če premislimo, v stari j domovini vlada še devetindevetdeset-i krat hujša kriza, kakor je tukaj, kakor | se vedno vidi v novicah iz stare do movine. Najprej je bila velika suša, potem pa je prišla toča, za točo spet preveč dežja, tako da je gorje in gor je. Ravno zdaj se sliši, da je beda in pomanjkanje za živež naroda in živine. In tudi se sliši, da so veliki nemiri med narodom, tako da je res hudo v naši stari domovini. Tukaj se človek zmeraj martra, in kar zasluži pošilja domu, doma se malo pozna, a tukaj nima nič. Marsikateri se mi to ži in pripoveduje, da se je doma oženil in ker ni mogel doma živeti brez denarja na zadolženem imetju, je prišel sem, da bi si vendar ložje kaj za služil, da bi si enkrat izplatil svoje zadolženo posestvo.
“Delal sem prav zmeraj. Ko sem prišparal enih 40 tolarjev, preč sem jih domu poslal. In drugikrat ravno tako, in zmerom naprej; kar sem dru-služil, vse je šlo domu, samo da bi se enkrat iznebil dolga. 'Dostikrat sem bil utrujen in izdelan, pa si nisem privoščil enega glaža pive. Čez enih 6 let sem se naveličal Amerike in sem sklenil se podati nazaj, da vidim svoje otroke in ženo in druge sorodnike,
Fort Lawton, Wash., 7. okt. — Cenjeni g. urednik: — Ker se le redkokdaj čita kak dopis iz vojaškega stanu, sem uverjen, da mi bodete dovolili nekoliko prostora v preljubljenem listu A. S., da poročam nekoliko o vojaškem življenju.
Nositi soldaško suknjo Strica Sama, je povsem prijetnejše kot pa ono Franca Jožefa, vendar pa tudi težavno za vojaka, ki svoje dolžnosti zanemarja; kajti tudi tu mora vojak ubogati in biti pokoren; kdor ne uboga tepe ga nadloga. Kazen je v začetku mila, potem pa čez dalje ostrejši. Za prvi ptegrešek dobi vojak kako delo, za drugi mu naložijo denarno kazen; ako še to ne zadostuje, mora iti v zapor pokoro delat, kjer imajo tudi “ajn-cel arest” pripravljen. Ne godi pa se slabo vojaku, ki svoje dolžnosti zvesto spolnuje in ima svoje stvari čiste in v redu. Z vojaki ravnajo tu povsem lepo in prijazno, kolikor le mogoče; o kakem nepotrebnem trpinčenju tu ni govora. Stanovanja vojakov so zelo lepo urejena, z električno razsveljavo, parno kurjavo, vodovodom, kopališči. Vsaka stotnija (Comp.) ima svojo čitalnico in “billiard table”. Vsak vojak ima svojo omaro za obleko, čedno posteljo in tečno hrano 3 krat na dan. Vojaška godba nam igra vsaki dan, tudi Radecki-marš nam večkrat zaigrajo. K temu pa nam dajo še primerno plačo, da ga včasih lahko kak kozarček spijemo, ako se ravno katerega huda žeja loti. Plače dobi prostak 15 dol. na mesec; ako je vojak dober streljalec prve vrste, dobi $5, 2. vrste $3 in 3. vrste $2 nagrade na mesec in vsake 3 leta dobi po 20 odst. priboljška. Vsak, ki je potrjen za vojaka, mora priseči zvestobo za 3 leta v službi; po preteku enega leta se lah-
ko odkupi za $120, kateremu ne ugaja vojaška služba. Ako vojak odsluži 30 let, dajo mu primerno pokojnino. V vojaški dom pa gre lahko z 20 1. službe, kjer je z vsem preskrbljen. Plača na Cubi, Panami, Alaski in Filipinih je zboljšana za 20 odst. in čas, ki ga vojak tam služi, je štet topit.
Vsakdanje delo vojakov je: Vstati zjutraj ob 6. uri, ko mora biti vsak pred vojašnico, kjer se kličejo imena. Pri tem se ustreli s topom in zastava na drogu se razvije. Zatem gremo k zajtrku, nato prezračimo in izčistimo sobe, vsak zravna svojo posteljo, izčisti puško,kakor tudi samega sebe. Od 8. do 10. ure gremo na vežbališče (eksecirplac), kjer se učimo marš-ains marširati, kakor tudi razne druge stvari, ki jih je vojaku treba znati. Od 10. do 11. ure gre stotnik (haupman) skozi sobe pregledat, če je vse v redu. Vsak vojak mora stati pri svoji postelji. Ob 12. uri imamo kosilo. Popoldne smo navadno prosti, izvzemši, če kako posebno delo pride. Ob Yi6. uri imamo večerjo, ob 6. pa retreat (pefel), kjer mora biti zopet vsak navzoč. Kličejo se itnena in prečita povelje za prihodnji dan, za tem je opomin k molitvi, na povelje stotnikovo vsak povešeno sklene roke, pri tem zaigra vojaška godba narodno himno, ustreli se s topom in zastava, ki se zjutraj razvije, se spusti počasi k tlom. S tem je delo dokončano. Ob 11. uri mora biti zopet vsak doma v postelji, luči pa se vgasijo ob 9. uri.
Povprečno pride na vsakega vsakih 8 dni po 24 ur službe na straži, kjer po dnevu pazi na restante, ki morajo delati po rezervaciji, ponoči pa stati na straži, ker zastraženi so vsi glavni vhodi v rezervacijo; nalogo ima, ustaviti vsakega, ki hoče prestopiti po 11. uri v rezervacijo, in aretirati vsakega vojaka, če se ga “davn tavn” preveč naleze in pride pijan domu. Vsak mesec v poletnem času gremo na 3 dnevne vaje, odkoder se povrnemo vsi ožuljeni domu; navadno naredimo po 18—22 milj dolge marše na dan, obloženi z vso opravo, ki jo vojak potrebuje, vštevši 90 patron. Prenočujemo v celtnah, ki jo vsak nosi s seboj; tudi kuhati si mora vsak sam. Vsako jesen se vrše tudi večje vaje, ki trajajo po en mesec. Letos so se vršile ■v Wash, v bližini mesta Takome. Udeležili so se jih fudi miličarji iz sosednih držav, skupno z vladnimi vojaki.
Vojaška rezervacija Fort Lawton leži 5 milj severozapadno od mesta Seat tie, na prav prijaznem kraju, podobnem kakemu parku. Od 3 strani jo obdaja gojzd, od ene pa preliv “Puget Sound”, po katerem prihajajo in odhajajo 'raznovrstni parniki in bojne ladij e na vse dele sveta. Ravno pred-kratkim se je mudila tu italijanska križarka “Pugelija”, ki je na potu okoli
sveta. Na sredi rezervacije je prostorno vežbališče, ob straneh pa je zgrajenih precejšno število poslopij, lepe hiše, kjer stanujejo častniki, ko-sarne za vojake, razna skladišča i« zapor, “guard house”, kjer so zaprti raznovrstni vojaški grešniki, povečini dezerterji; teh ima naš dobri Stric Sam zelo veliko, iz armade in mornarice uide približno na 1. od 6—7 tisoč vojakov, nekaj od teh jih gre v južne države, nekaj v Canado, veliko število pa jih živi v Z. D. Število teh, ki jih zopet vjamejo, je prav majhno, kazen za take zločince je zelo huda, dobijo po več 1. zapora, kjer morajo v senci bajonetov trdo delati.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa one slovenske fante, naročnike tega lista, ki so r službi pri Stric Samu. Tebi pa, dragi list, ki si mi edini slovenski tovariš, želim najboljšega vspeha.
Jakob Cuznar,
C. E. 3rd Inf. U. S. Army.
Hibbing, Minn., 30. sept. Slavno uredništvo Amer. Slov.! Zopet sem se namenil, da sporočim nekoliko v nam priljubljenem listu iz te severne spremenljive Minnesote. Tukaj smo imeli do 26. sept. uprav julijsko vročino,
26.	sept. zvečer pa je Bog dal prav pohlevnega dežja, da je vendar nekoliko pogasil požrešne ognjene plamene in nam tukaj bivajočim Minnesot-čanom potolažil strah pred plameni; kajti nekatere je skoro do gole kosti obrala ta pogubonosna nesreča. Tudi mene je nekoliko ta nesreča zadela, pa hvala Bogu, da me ni več. Ob 27. sept. pa do danes nas pozdravlja “ta beli”.
Kar se tiče dela, je še dosti dobro, hvala Bogu. Gre kakor po navadi slabo v tacih letih, ko volijo predsednika Zjedinjenih držav. Kedor delati hoče na površju, itak zasluži dva dolarja; kar pa pod zemljo, pa dva dolarja 15 centov in naprej. Kar se tiče zidarskega in karpinterskega dela, kdor je tega dela zmožen, zasluži od 4 dolarje do šest dolarjev. Tukaj je tacega dela dosti in delavcev tacih primanjkuje. Prosim, gospod urednik, da priobčite ta moj dopis, da ne pride v koš, ker me je jako dosti rojakov vprašalo pismeno, kako se kaj služi tukaj, in tukaj sem označil sedaj črno na belem.
V sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje v celi deželi stric Samovi. Tebi, katoliški list, pa želim obilo uspeha in novih naročnikov.
Franc Golob.
Waukegan, 111., 11. okt. — Cenjeno uredništvo našega cenjenega lista Ani. Slovenca! Prosim, da sprejmete mojih par vrstic v predale Am. Slov, (Nadaljevanje na 7. strani.)
ZADOVOLJNI ODJEMALCI SO NAŠA NAJBOLJŠA REKI AMA
VWVV.V.V.VAV.VV.'.V.VAVAV.V.W.WV.V.VAV.V.VW.'.V.W.WY.YMY.W
1 Pretege, Natege ;0drge
V vsakem domu, posebno kjer *o otroci, se vedno pripeti kaka poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora trpeti. Pretegnjen členk, nategnjena rana, poškodovanje prstov, ako se odrgne ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje in najprijetneje ozdravi
Severovo Olje sv. Gotharda
ravno tako hitro in dobro, kakor, ako bi se rabil zdravnik. Čitajte kar pove g. John Mikleca iz Dewey-ville, Texas o Olju sv. Gotharda:
“Gospodje! Imel sem jako odrgnjeno nogo, pa po ribanju iste z Oljem sv. Gotharda se je hitro pozdravila in sem bil zmožen iti zopet na delo. Olje sv. Gotharda je izvrstno zdravilo za odrge natege in razne poškodbe. Cena 50 centov.
Vi,i,AVWiViWA\WV/77W,,^či,'WiVi,iVi’iV/7i,iWi,AVi,čiViWiWi\\ViVi
Soverova zdravila so naprodaj pri vseh lekarnarjih. Pazite, da dobite “Severov a’’ V.VAY.\VAWAV.VA\V.VAVYWAYWW.W.WV.YA,.V.,.YAYV%Y.Y,%Y.V.,,V,
Razne Bolezni
obisti in jeter, kakor kronično vnetje obisti, Brightova bolezen, kamenček, scalnična kislina v krvi in druge bolezni na obistih zdravi.
Seyerovo Zdravilo za Obisti in Jetra |
in je absolutno zanesljivo ter izvrstno de- t lujoče. To je najboljša tonika zoper vse S prejomanjene bolezni. Dobi se v vseh velikostih, po 75 centov, in $1.25 steklenica.
Navadna Slabost
Ali ste se že kedaj počutili nenavadno slabe? Ali preide noč brez da se sladko naspite, ali se vstanete trudni?
Severov živijenski , Balzam
se mora rabiti v takih slučajih, ker je najboljša tonika in krepčilo života. Deluje prijetno na prebavne oigane in pomaga že lodcu delovati. Cena 75 centov.
Zdravniški
nasvet damo na ZASTONJ
zahtevo--
KRANJSKO.
—	Prvi sneg je padel v Kranjski gori 13. septembra. Pobelil je tudi vr-¡1 rrre Karavank in Kamniških planin.
—	Volivno reformo je cesar sankcioniral, kakor jo je sklenil kranjski deželni zbor. Posledica sankcije bodo ¡tore volitve. Ostali bodo pri zadnjih ■folitvah izvoljeni poslanci, tako da st deželni zbor le .izpopolni s splošno l«*rijo.
—	Papirno delavstvo še stavka, ker Lejrkamovo osrednje vodstvo ni potrdilo sklepov delavstva z družbinim pooblaščencem.
—Slovensko glasbeno društvo “Ljub lj«ia” je 13. septembra priredilo slavnost narodnih noš. Narodne noše so slavile sijajen triumf, društvo “Ljubljana” pa je doseglo višek popularnost«. Takega navala občinstva še ni bdo pri nobeni veselici.
—Kranjska vina na Češko 1 V “Kmetovalcu” čitamo, da so dosegla letos kranjska vina na praški jubilejni razstavi velik uspeh in da so se tudi izven Prage Čehi pohvalno izražali o kranjskih vinih. Zato mislijo Kranjci leta 1910. na veliki sadjarski in vinarski razstavi v Pragi razstaviti v posebnem oddelku svoja vina. Gosp. vinarski nadzornik Skalicky je mnenja, «te si bodo s primerno reklamo lahko pridobila češki trg.
—	Umrla je dne 12. sept. na Colu ■sati ondotnega župnika Ivana Janc, Aaa Janc, bivša občespoštovana go-sMlničarica “pri Tončku” v Novem atestu.
—	Zapustil je ljublj. mestni občini gimnazijski profesor dr. Dittl 35 tisoč kron.
—	S slive je padel in se ubil 68 let stari Jožef Kranjčevič iz Kobil.
—	Povozil je vlak na Jesenicah nad-davkarja Terčka iz Sarajeva. Hotel je v zadnjem hipu prestopiti v drug vlak.
—	Asistent južne železnice R. Te-kautz umrl. Iz Postojne poročajo: V tukajšnji bolnici je umrl dne 19. sept. aaistent južne železnice Rudolf Te-liautz, službujoč v Št. Petru na Krasa. Star je bil 28 let. Kakor zatrjuje njegov brat, je pokojni 15. avgusta obiskal tukajšnjo jamo, na jamskem plesišču se je hudo razgrel, nato j« že pil eno pivo, drugi dan je že moral v posteljo, iz katere ni več vstal.
—	Roparski umor pri Kopru. O u-aaoru Andreja Rupnika poročajo: Rup ■ik je 61 let star, doma iz Hotedršice ia je trgoval s suho robo. Našli so ga •b jarku ob cesti iz Gažona v Koper. Imel je mnogo ran ze nekim topim o-rožjem. Pri mrliču so našli le 1 krono in 38 vin. Iz tega sklepajo, da je bd oropan. Rupnik se je bil pripeljal ■a lesni trg v Kopru. Menda ga je napadalec nalašč zvabil iz mesta, kajti m jasno, kaj bi iskal v Gažonu.
—	Um se je omračil dne 23. sept. ponoči trgovcu lesnine Jožefu Ster-letu. Nesrečnež se je ob 2. uri zbudi! ia začel upiti, da ga hočejo zgrabiti, potem pa planil pokonci, zgrabil nož ter se z njim zabodel v levo stran prsi. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Ogenj je 23. sept. ponoči na stari žagi pri Črmošnjicah posestniku Pe-iaverju napravil precej škode. Zgoreli so tudi trije konji.
—	Ljubljana, 26. septembra. V znamenju žalovanja, vseh Slovencev je mi »ul pretekli teden. Slovenska kri v Ljubljani je namočila slovenska tla zavoljo nasilnih vojakov pod vodstvom poročnika Mayerja, ki so proti predpisom streljali na bežeče ljudi. Iv. Adamič in Rudolf Lunder sta padla pod krogljami, mnogo drugih pa je bilo ranjenih. Pogreb je bil velikansk, kakoršnega Slovenija še ni videla. Navzočih 40,000 ljudi. Žalost po celi deželi in vseh slovenskih pokrajinah. Ljubljana in tudi druga mesta in trgi v črnih zastavah. Ogorčenje med prebivalstvom nepopisno. Ljudstvo no s» žalne znake, slovensko ženstvo črno obleko. — Izginili so v Ljubljani in. drugod po mestih in trgih nemški napisi in se spremenili v samoslovenske. Ljudstvo začelo bojkotirati nemške trgovce in iz Kranjske hranilnice dvigati naloženi denar. — Tepeni so bili Slovenci tudi v Mariboru in Celju. Ljudstvo se je tudi ondi začelo ravnati po geslu: Svoji k svojim!
1
—	V spomin 20. sept. ustreljenih žrtev Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra se je v nedeljo 27. sept. molilo po vseh kranjskih cerkvah.
—	Skrajna bestijalnost. Sedaj se je uradno konstatovalo, da so nemški vojaki pod poveljstvom poročnika Ma-yerja tekli za bežečo množico in vanjo streljali kakor se streljajo kunci!
—	Čuje se, da nemški trgovci nameravajo znižati cene blagu ter da jim je “Kranjska hranilnica” obljubila pomoč.
—	Iz “Kranjske hranilnice” dvigajo denar. Slovenske stranke pridno dvi-
gajo svoj denar iz Kranjske hranilnice in ga vlagajo v slovenske denarne zavode.
—	Nemški pivovarnar Kosler je napajal vojake, ki so delali na žalostno znani način “red” v Ljubljani. Odgovor Ljubljančanov in Kranjcev sploh na to je ta, da noben slovenski gostilničar ne toči več Koslerjevega piva.
—	Med gostilničarji se je pričela živahna akcija, da se pivo vseh ptujih pivovarnarjev odpove.
—	Kar se ni moglo doseči v desetletjih, doseglo se je v enem dnevu. Izginili so nemški napisi trgovin, kakor bi jih kafra vzela. In to po vsem Kranjškem.
—	Tudi češki listi se bavijo z ljubljanskimi dogodki večinoma na uvodnem mestu. Izmed nemških listov presoja dogodke pravično tudi “Arbeiter-Zeitung”.
—	Splošno se čujejo pritožbe, da vsi nemški listi brez razlike strankarstva pišejo o zadnjih ljubljanskih dogodkih pristransko, za nas Slovence sramotilno. —
—	Nemški minister-rojak Prade misli baje zahtevati, da ljubljansko mesto plača vso škodo, katera se je napravila pri zadnjih demonstracijah.
—	Koliko je škode? Nemški listi poročajo, da imajo ljubljanski Nemci okolu 50 tisoč kron škode. Sodnijski steklarski izvedenec je pa konstatiral, da je škode le 8443 K 56 vinarjev. V tej svoti je všteta škoda na kazini, ki znaša 400 kron.
—	Dr. Kušar je poveljstvu 3. vojnega zbora pisal, naj ga z ozirom na ljubljanske dogodke črta iz vrst rezervnih častnikov.
—	Vojaški veteranski kor v Ljubljani. Odbor je v svoji seji dne 25. sept. sklenil sklicati v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. izredni občni zbor, da predlaga slovensko poveljevanje in do ločitev zneska kot donesek za oskrbo dne 20. septembra t. 1. po nedolžnem ranjenim in kot prispevek za spomenik narodnima mučenikoma Ivanu A-damiču in Rudolfu Lundru.
—	Rusi na grobu žrtev 20. septembra. Dne 22. sept. opoldne je položila deputacija slučajno v Ljubljani navzočih Rusov na grob Adamiča in Lundra krasen venec z rusko trobojnico in napisom: “Nedolžnim žrtvam nemške zlobe ruski bratje!” S pokopališča je odšla deputacija k županu, da mu izreče sožalje.
—	Po vsem Slovenskem se zbirajo prispevki za spomenik in oskrbo žrtev 20. septembra 1908. Vsak Slovenec, reven ali bogat, prinaša svoj delež. Vsi ti prispevki se izkazujejo in se bodo izkazovali v javnih glasilih.
lih.
—	Oklic za spomenik Lundru in A-damiču in za ranjence v bolnišnici se je poslal vsem slovanskim listom.
—	Ljubljana, 29. sept. (Položaj v Ljubljani.) Mirna, tiha je bela Ljubljana, le kaka orožnika patrulja še spominja na pretekle žalostne dni. Danes ponoči je policija izvršila samo eno aretacijo, a še ta ni bila v nikaki zvezi z zadnjimi dogodki. Včeraj sta bila konfiscirana oba tukajšnja slovenska dnevnika. Napravili smo takoj drugo izdajo “Slovenca”. Upamo, da bodo v Ljubljani zaseženi vsi nemški listi, ki hujskajo in prinašajo lažnjiva poročila. Nekateri nemški trgovci in obrtniki se nameravajo izseliti, drugi padajo s cenami.
—	Novo mesto, 24. septembra. V Novem mestu vlada veliko ogorčenje radi dogodkov v Ljubljani. Celo mesto je zavito v žalne zastave, tudi Nemci so jih razobesili, a morali zopet nazaj zviti. V Kandiji je ni sko-ro hiše, kjer bi ne visela žalna zastava. V torek zvečer je čakala čez 300 oseb broječa množica novomeške “Sokole” in drugo občinstvo, ki se je udeležilo pogreba žrtev ljubljanskih vojakov nasilnosti. Odvetnik dr. Schegula je na čelu Sokolov pozdravil množico in naznanil, da se je pogreb v Ljubljani zvršil popolnoma mirno. Opomnil je navzoče, naj dostojno po mestu demonstrirajo in nikar ne napadejo dejansko nemčurskih hiš. Demonstran tje so zapeli “Lepa naša domovina” in “Hej Slovani”, nakar se je med živio-klici začel pomikati sprevod proti mestu. Pred okrajnim glavarstvom so demonstrirali z “Abcug Schwarz!' klici in žvižganjem. Zapeli 'so “Lepa naša domovina” ter odšli na mestni trg. Pred hišami novomeških Nemcev, to je Bergmana, pl. Fichtenau, Germa, Polla so napravili strašansko mačjo godbo. Obiskali so stanovanja oficijala Sedlaka, profesorja Kreka profesorja Pettauerja, davkarja Au-mana ter jim napravili “serenado’ z žvižganjem, ploskanjem, “Abcug”-in “Fej”-klici. Na glavnem trgu so zapeli zopet “Lepa naša domovina” in se nato mirno razšli. Dejansko se ni nikjer demonstriralo. V nedeljo zjutraj je napovedan protestni shod, nato obhod po mestu.
grajskih razvalinah, iz visokih zvonikov župne in žaljske cerkve ter iz večine vseh meščanskih hiš visijo črne zastave. Poleg vse te žalosti, v katero je sedaj cel Kamnik ovit, pa z veseljem opazujemo, kako zginjajo nemški napisi eden za drugim iz površja v morje pozabljivosti. Vsak čas vidiš kakega obrtnika, kako si čedi svoj napis nemških “čačk”.
—	Iz Škofje Loke poročajo: Povodom pogreba nedolžnih žrtev so bile tudi pri nas vse prodajalnice zaprte od štirih do šestih popoldne. Mesto se je odelo v žalno obleko, črne zastave so bile razobešene po vseh hišah, zvonilo je v vseh cerkvah.
-—Iz Postojne, 24. semptembra. Tukaj so pomazali s črnilom vse nemške napise. Napis pri lekarnarju Baccari-cichu, hrvatsko-italijanskem Nemcu, je črn. Hotel ungar, Krone in Grand hotel imata prečrnjene nemške napise. Tudi narodnemu hotelu so polili privesek . “National”. Reklamna deska “Adelsbergerhof”, ki je stala na kolodvoru, leži razbita pod škarpo. Jamski napisi, v kolikor so nemški, «so pomazani. Inženir Hans Jaksche, čigar oče je bil trd Slovenec, je dobil par lukenj v okna. Vse si ogleduje te pomazane napise in se posmehuje. Po trgu so bile razobešene črne zastave.
—	Iz Kranjske gore, 23. sept.: Odmev ljubljanskih dogodkov je prišel tudi v Kranjsko goro, Raz vseh hiš, fazun nekaj neniČUrskih, so včeraj plapolale črne zastave v znak sožaija nad padlimi žrtvami. Zvečer so priredili gasilci žalni sprevod, ki se je pomikal v svitu lampijončkov od gasilnega doma proti županovi hiši. Tu se je iz-prevod ustavil, na kar so gasilci zapeli “Hej Slovani”. Ljudstva se je nabralo na stotine, ki je tudi z njimi pelo. Nato povzame besedo g. župan dr. Tičar, ki se spominja žrtev vojaške brutalnosti in označi pomen žalno-de-monstrativnega sprevoda: Protestirati proti nasilnosti onih krogov, ki so v Ljubljani tako malo nepristransko postopali nasproti Slovencem. Z živio-klici in ogorčenjem nad slovenskimi izdajicami se je pomikal sprevod v vrstah pred gasilski dom nazaj, kjer so zapeli več slovanskih pesmi. Tu se je ljudstvo mirno razšlo, nekaj k Ra-zorju, drugi domov.
—	42 divjih koz so postrelili pri zadnjih lovih knezov Windischgraetzov v Kamniških planinah.
bor “Političnega in gospodarskega dru štva za Slovence na Koroškem” izreka v imenu koroških Slovencev slovenski prestolici Ljubljani na nedolžno preliti slovenski krvi najglobokeje sožalje, obsoja brutalni nastop tujerodnega vojaštva, votira v znak sočutja za nagrobni spomenik nedolžnih žrtev 50 kron ter izraža svoje veselje, da je v razdvojenih bratih moč sovraštva rodila moč ljubezni. Za “Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem” v Celovcu: Dr. Janko Brejc, predsednik; Fr. Smodej, tajnik. Celovec, 24. sept. 1908.
PRIMORSKO.
kajti sicer bi imeli tudi v Zagrebu Ljubljano. Potem je povedal vzroke krvavih dogodkov v Ljubljani. Nemci hočejo iztrebiti Slovence, da bi jim bila prosta pot do morja. S tem pa preti nevarnost tudi Hrvatom, treba je torej skupnega odpora. Vsemu je kriv dualistični sistem, dvorezni meč, katerega ostrina reže Slovane v Avstriji, druga pa na Ogrskem. Nemci hočejo na vsak način uničiti Slovence, ali Slovenci se ne dajo. Uriva se jim nemška kultura, ki je zelo nevarna. Ako hočejo Hrvatje storiti kaj za Slovence, potem naj se na vseh poljih emancipirajo od Nemcev.
—	Goriški deželni zbor je bil 23. sept. otvorjen. Posl. dr. Gregorin je stavil predlog, naj se v znak žalosti nad krvavimi dogodki v Ljubljani seja zaključi. Predlog je bil enoglasno tudi z vsemi italijanskimi glasovi sprejet.'
—	Trst, 23. sept. Sinoči so se vršile tu velike slovanske demonstracije pod lokalom nemškega “Turnvereina”. Pelo se je slovanske pesmi. Policija je manifestante kmalu pomirila,
—	Umrl je v Trstu predsednik nad-sodišča dr. Adalbert Gertscher,
—	Trst, 24. sept. Na cesti v Koper je bil umorjen in oropan lesni trgovec Andrej Rupnik. O krivcih ni sledu,
—	Zaprli $o zaradi tatvine v Trstu 251etnegà sobnega slikarja Jož. Kranjca iz Črešnjevca.
—	Največja bojna ladja avstro-ogr-ske mornarice “Nadvojvoda Franc Ferdinand” je bila dne 30. sept. ob 11. uri dop. v Trstu v ladjedelnici “Stabili-mento tecnico Triestino” krščena in spuščena v morje.
—	Cigani so se stepli na Rojcah tik Gorice. Bitka je bila tako huda, da so jih policaji komaj pomirili. 11 ciganov je težko ranjenih.
— Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slc-OfT,
N. W. Phone 609.
113? N. Hickory St.,	Joliet.
Ant. Kiri tičič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
ŠTAJARSKO
1
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 .............. SO	kron,
za	20.50 ............... 100	kron,
za	41.00 ............... 200	kron,
za	102.50 ............... S00	kron,
za	204.50 .............. 1000	kron,
za	1018.50 .............  5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, OhA.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
HRVATSKO.
— Ptujski nemški in nemškutarski trgovci so v velikem strahu: kar naenkrat “ta tumast kmečki folk” noče več v njihove š.tacune! Neki kmet je prišel v nemško trgovino v Ptuju, plačal svoj dolg ter rekel slovesno: “To vam je prinesla ‘slovenska svinja’, kakor nas imenujete; zakolnem se vam, da ne prestopim več praga vaše hiše!” In šel je. Dolgo je Ornig farbal s svojim “Štajercem” kmečko ljudstvo, ko so pa kmetje zadnjič sami videli, kako so podivjani Nemci pretepali mirne Slovence, so rekli: Sedaj vidimo, da je Ornig res naš največji sovražnik, sedaj vidimo, da je “Štajerc” satansko lažnjiv in goljufiv list. Proč ž njim!
—	Nemški izgredi v Mariboru. Dne 19. sept. zvečer se je zbralo v gostilni “altdeutsche Weinstube” v Viktring-hofovih ulicah kakih 300 divjakov in šlo naravnost pred “Narodni dom”, kjer so tričetrt ure ometavali hišo kamenjem. Potrli so šip za dva tisoč kron, katere bo pa plačala nemška zavarovalnica za šipe. Policije seveda ni bilo tako dolgo, dokler ni bilo razbijanje gotovo. Od “Narodnega doma” so drvele nemške barabe pred hišo g. dr. Rosina, kjer so pobili tablo in nekaj šip, nato k g. dr. Pipušu, kjer so hoteli sneti tablo s sekiro in so pobili že nekaj šip.
—	Celjski župan dr. Jabornegg je odstopil zaradi zadnjih dogodkov. Goditi so se morale zares lepe reči, da vse beži. —
—	Na slovenskem Štajerskem je blizu pol milijona Slovencev in le krog petdesettisoč nemškutarjev. Komu gre torej tam oblast? Slovenec, vzbudi se!
—	“Sokolu” v Ptuju je vlada potrdila pravila. Ustanovil se je koncem meseca septembra.
—	Iz Trbovelj. Skoro vsi nemški in dvojezični napisi so v zadnjih dneh izginili in se spremenili v samo-slo-venske.
— Srečo v nesreči so imeli upniki žalskega trgovca Viranta, ki je pobegnil iz Žalca, zapustivši okrog 300,000 K dolga. V zadnjem času si je izposodil 30,000 K, kar mu je ravno prav prišlo za potnino v Ameriko, kamor je mislil pobegniti. Toda v Trstu je imel smolo. Ravno, ko je hotel na ladjo, s katero bi se bil odpeljal, so ga spoznali in prijeli. Pri njem so dobili 32 tisoč kron. Viranta so prepeljali v zapor celjskega sodišča.
— Hrvatje za Slovence. Dne 23. sept. zvečer se je vršil v Zagrebu v prostorih Draškovičeve pivovarne po poslancu Stjepanu Radiču sklican shod, katerega namen je bil natančneje seznaniti zagrebško občinstvo z dogodki v Ljubljani. Shod je bil zelo dobro obiskan, dvorana je bila nabito polna. Shod je otvoril poslanec Radič z dolgim, lepim govorom. Obžaloval je, da se v sedanjih razmerah ne more vršiti shod pod milim nebom,
Rojakll Pijte 199
pivo
“Elk Brand
dobite je pr
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od BŠodo 45e gal., staro vino po §| 50o galon, dealing vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in lino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galc-n. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Boi 77—
Crockett, Contra Costa Co..Cal
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IVI.
B. Nohuster
Young Building
Tüb Joliet National Ml
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $
1 00,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
— Iz Kamnika, 23. sept.: Na malo-
PRESELITEV!
— Koroški Slovenci in dogodki v Ljubljani. Odbor “Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem” je sklenil v svoji seji dne 24. sept. soglasno sledečo izjavo: Od-
alTk AÜfA aTÉTa aHTa aUTa aHTa
FRANK SAKSER C0.
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HIŠI
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort-' lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
jdt» miŠfea». «An jAn
nir* TW9

Amerkanski Slovenec
UtttROTlfHI 1. 1891.
(Prvi, največji in naj cenejši sloveasko-katoliiki list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja vsaki petek
suramiumm drožba.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $a.oo na leto.
©opisi in denarne pošiijatve naj se pošiljajo na
igMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
(Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5«9 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo «ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari natlov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
fcMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
jffbe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
tem se še boje in menda tudi ne brez vzroka, da bi nekaj svojih težko pridobljenih vložnikov izgubile na male banke, ako bi vsi bankovni zavodi — na stroške velikih — nudili občinstvu jednako poroštvo.
Kdor zaupa svoj denar kaki banki, ima dolžnost, zagotoviti se o njeni zanesljivosti, finančni jakosti in veščem vodstvu. Zahtevati ne sme, da mu tuje banke in njihovi vložniki odvzemajo to dolžnost ter njegove morebitne izgube krijejo iz svojega žepa.
Razuntega bi bila nevarnost, da bi mejsebojno nadziranje bank utegnilo vesti do vohunstva in vsledtega do nečistega tekmovanja, ki bi celemu ban-karstvu in potemtakem gospodarskemu blagostanju v deželi samo škodovalo.
Ameriško bankarstvo se je tako krepko in zdravo razvilo, da nikakor ne potrebuje nikacega varstva.
Nasprotovanje proti poštnim hra minicam pa je zelo obžalovati. Te so se v Evropi obnesle, ne da bi škodovale bankam. Nasprotno: nezaupljivci, ki so mislili, da smejo svoj denarček zaupati samo državi, so začeli vlagati v banke, bržko so spoznali blagoslov prihranjevanja.
Občinstvo ima gotovo pravico, zahtevati čim največje poroštvo za svoje vložke. Banke se trudijo — že v svojo korist —, po močeh zadoščati tej upravičeni želji. Ampak pričakovati se ne sme od njih, da bi si same škodile in za to še plačevale premijo.
Newyorčani ubrusijo ali shodijo 28,-800 parov črevljev na dan.
Viharji v peščenih puščavah arabskih časih izglobijo jame 200 črevljev globoke.
V botaničnih vrtovih mesta Rio de Janeiro je nad 6,000 vrst orhideje.
Svinca na vsem svetu so leta 1907. producirali 964,910 metrskih ton, proti 968,174 tonam leta 1906.
(Nadaljevanje zapisnika s 1. strani.)
Stroški julija 1908.....................................$6,625.09
Stroški avgusta 1908 ..................................  2,677.48
Stroški septembra 1908 ................................. 3,389.50	$	12,692.07
Vodljiv zrakoplov je znašel neki avstrijski nadporočnik in je dobil patent na njega.
127 milijonov škode, približno cenjeno seveda, so letos napravile na Gališkem povodnji, toča in suša.
CERKVENI KOLEDAR.
18. okt. Nedelja	Luka, evang.
19.	“	Pondeljek Peter Alk., spoz.
20.	“	Torek	Felicijan, muč.
21.	“	Sreda	Uršula, devica m.
22.	“ Četrtek	Kordula, dev. m.
23.	“	Petek	Janez Kapist. sp.
24.	“	Sobota	Rafael, arh.
STOLETJE VELIKIH STVARI.
VERSKO STANJE V BOLGARIJI.
Kakor smo že poročali v A. S. je bolgarski knez Ferdinand svojo kneževino, ki je bila doslej nominelno pod turško oblastjo proglasil samostojno in popolnoma neodvisno od Turčije.
Bolgarija šteje okoli 3,500,000 prebivalcev. Po narodnosti je med njimi
2.800.000	Bolgarov, 600,000 Turkov in
100.000	Grkov. Glede vere pripada večina grško razkolni cerkvi, moha-medancev je 600,000, judov 40,000, katoličanov 50,000 in protestantov kakih 3000. Katoličani bivajo po apostolskem vikarijatu Zofija — Filipopelj, kjer delujejo večinoma kapucini in asumpcijonisti; po škofijiNikopol,kjer delujejo očetje pasijonisti.
Misijonsko delovanje v Bolgariji je bilo pred 125. leti izročeno od sv. Pavla s Križa vstanovljenemu redu pasi-jjonistov. Nakazal jim je to polje vspešnega delovanja papež Pij VI. Že Štiri stoletja pred tem dogodkom je robovala tužna Bolgarija kruti vladi sultanovi in še je ostala žrtev krvo-željnim mohamedancem do rusko turške vojske 1. 1878. Sužnost nesrečnega ljudstva je trajala torej 500 let. Bolgarska zgodovina je zapisana s krvavimi črkami, ve nam povedati o neznosnem zatiranju in preganjanju, o groznih morijah. Komaj presega to žalostno zgodovino strašna osoda nesrečnih Armencev, izmed katerih jih Je pred nekaj leti padlo 400,000 pod turškim mečem. Ta trpka usoda je močno vplivala na značaj ljudstva, ki se zrcali v nezaupnosti do tujca. To je sploh pojav pri vseh narodih enake trde preteklosti. Razmere so se vendar v zadnjih dvajsetih letih močno zboljšale in v financielnem in kulturnem oziru je Bolgarija v tem času bolj napredovala, kakor katerakoli druga evropska država. In zdaj ko bo od barbarske Turčije popolnoma neodvisna, se bo gotovo še vse lepše razvijala. Tudi katoliška cerkev sme pričakovati, da bo v prostej deželi uživala večjo svobodo, kot jo je do zdaj in da se bodo Bolgari v obilnem številu vračali iz razkola v katoliško cerkev. V t» pa Bog pomozi!
Ko tupatam prebiramo dnevne na-vice, kaka čudesa gledamo!
John Hays Hammond je dal stoti-soč dolarjev v volivni sklad republikanske stranke.
W. H. Singer, eden izmed pittsbur-ških “kraljev železa”, je predkratkim povabil svoje četvere otroke na malo pojedino v svojem domovanju o priliki svoje zlate poroke in obdaroval vsacega izmed četvorice z $4,000,000.
Thomas A. Edison, svetoslavni elektrik, naznanja, da bomo po izpopolnitvi letalnih strojev lahko poleteli okoli sveta v enem tednu in potovali do severnega tečaja v štiridesetih urah.
Zanimivo je, da g. Edison ne pri-trja svoje vere na aeroplan, kakor je Wrightov, nego na takozvani helikopter, čegar oporna sila je popolnoma odvisna od mehaničnih sredstev, a ne od kril ali jader. Wrightov stroj si sam napravlja pot skoz ozračje s pomočjo močnih vijakov, in g. Edison zatrjuje, da je tak stroj preveč odvisen od zračnih tokov in izročen na milost vetrom.
Sedanjim letalnim strojem očita, da so prikrojeni za osebno spretnost, ker njihova iznajdba ali priprava ni popolna. Nemožno ni, da ima prav.
Helikopterji so bili napravljeni že mnogoteri, in neki iznajdnik je predkratkim razglasil, da je sestavil vija-kovo vreteno, ki je dvignilo samo sebe, svoj stroj in še 360 funtov. Sestava tacega dvigala s potrebno gonilno silo, ki bi gnala dvigalo po ozračju, bi bila pač vzorna, ker bi bil tak letalen stroj neodvisen od vnanjih pripomočkov in vetrov.
Vse to zrakoplovstvo je šele v svojem prvem začetku, in razvoj istega v bližnji bodočnosti utegne presenetiti vedo in bržkone dokazati, da doslej še niti sanjamo ne, kako lahko se bomo vozili po zraku.
BANKE IN HRANILNICE.
ALI JE HETTY GREEN SREČNA?
Zveza ameriških bankirjev (American Bankers’ Association) je v zaključni seji svojega nedavnega zborovanja v Denverju prav odločno nastopila proti dvema ljudskima željama. Zavrgla je predlog vzajemnega poroštva za bančne vložke in načrt poštne hranilnice.
Misel, naj bi bile vse banke vkup odgovorne za vse vložke, je omenjena zveza imenovala nezdravo, neizpeljivo, prekucijsko, negospodarsko ter jo proglasila za sposobno, slabo bankarstvo pospeševati, a poštene, zmožne in o-hranjevalne bankirje ovirati.
Predlog za uvedbo poštnih hranilnic je bil kratkomalo zavrnjen kot nespameten in poguben.
Poroštveni načrt dejansko najbolj ovira zelo upravičena odpornost velikih in močnih bank proti temu, da bi morale dobre stati za male in slabotne finančne zavode. Velike banke bi morale plačevati glavni delež zavarovalnine, ki bi pa koristila skoraj izključno vložnikom malih bank. Pri
Takozvana “Chemical National Bank” v New Yorku je eden najstarejših in najmočnejših finančnih zavodov v tej deželi in nadzira ga neka ženska. Njeno ime je Hetty Green.
Vsak dan, ko ta banka posluje, je ta štorkljasta starka, odeta v obnošeno črno opravo in poševno pokrita s sta-rošegno avbico, pri svoji pisalni mizi, pripravljena za “business”. Milijone in milijone dolarjev nadzira, in več nego enkrat je založila mesto New York z gotovino v pokritje tekočih stroškov, če so davki prihajali prepočasi ali bondi pretežko prehajali na trg.
Prav mnogo let je Hetty Green stanovala v nekem cenenem nadstropju v mestu Hoboken, naravnost čez reko od Manhattana. Tam je bivala daleč od časniških poročevalcev. Sosedje je niso nadlegovali. Slučajno tudi življenje ni tako drago, kakor v New Yorku. Pred letom dni, ko je bil o tvorjen prekrasni novi Plaza hotel, se je raznesla govorica, da se je Hetty Green vpisala tamkaj in da bo prezimovala prav sredi milijonarske družbe. Ampak govorice je bilo kmalu konec. Časih stane en sam obed tamkaj nič manj nego dva dolarja, in taka potrata bi Greenovko udušila.
Zato ni čudo, da je pred nekaj dnevi na povratku z nekega poseta v svoji stari newhampshirski domačiji Hetty Green poiskala ono stanovanje v Ho-bokenu, kjer je tako dolgo bivala, ho teč najeti isto za $19 na mesec. Pa glej ga pajka, stanovanje je bilo že oddano. Seveda bo našla lahko drugo, ampak tako ne bo kot staro. In z vsemi svojimi milijoni bo ta mala starka živela kakor navaden klerk, ki služi deset dolarjev na teden.
Russel Sage je bil brezskrben in potraten zapravljivec v primeri ž njo Ona ne živi za drugo nego za denar— samo za kopičenje milijonov na milijone. O dobrodelnosti se ji niti ne sanja ne. Noben berač se ni še nikdar pritožil, da mu je ponudila desetico. Ves njen svet je merjen v do larjih. Denar je njen bog. In vendar — je li Hetty Green resnično srečna?
Preostanek 2. okt. 1908 ......................................... $104,683.30
Ostala vsota razdeljena:
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa..................................$ 10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija ................................. 20,000.00
Na posestvo Matije in Marije Samida ............................... 3,000.00
Na posestvo Matije in Pavline Kambič .............................. 3,500.00
Na posestvo Henrika in Ane Hiller ................................. 2,500.00
15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago................. 15,000.00
10 obveznic City of Joliet, 111. Street Improvement................ 10,000.00
Na obresti v Joliet National Bank ................................. 10,000.00
Na obresti v Will County National Bank ............................ 8,204.50
Gotovine pri blagajniku ..............................„............ 22,478.80
Skupaj...........................................$104,683.30
Poročilo nadzornikov sprejeto in potrjeno.
Duhovni vodja Rev. I. Kranjec ni imel nič posebnega poročati. Pooblaščenec Medoš poroča, da je v teku njegovega poslovanja prejel od Jednotinega blagajnika vsoto $18,015.00, katero je odposlal dedičem.
Poročilo vrhovnega zdravnika ni bilo sprejeto, ker ni imel zadostnih
Ljudožrci v Afriki. Iz države Kongo v srednji Afriki prihaja vest, da so napadli črni domačini posadko in potnike nekega parnika na reki Kongo P°datkov.
ter jih snedli.	j	Poročilo predsednika:
Vsota, katera se je izplačala od 5. oktobra 1906 do 5. oktobra 1908 podre
Magdeburger Zeitung” poroča, da |fnim društvom za umrle in poškodovane člane in članice.
obišče koncem novembra ruski car av- -tev-strijskega cesarja na Dunaju, da mu osebno čestita ob 601etnem vladarskem jubileju.
Obesila se je radi izpremembe stanovanja v Rimu neka vdova baronica Roesler. V enem in istem stanovanju je živela s svojo nečakinjo 20 let, V zadnjem času pa ji je hišni gospodar stanarino nenadno zvišal za 50 lir. Baronica ni mogla toliko plačati in se je zato preselila. Tega pa ni mogla prenesti in se je zaradi tega obesila.
Kako brez kazni ščuvajo zoper Slovake. “Pesti Hirlap” pozivlje nauč-no ministrstvo na Ogrskem, da naj zatvori vse slovaške šole in da naj se na njih namestijo učitelji iz spodnjih ogrskih krajev, ki s seboj prineso v nje gorečo ljubezen do domovine in ki kot prednja straža mažarske državne misli in mažarske državne moči bodo gotovo dosegli velikih uspehov v šoli.
Za šalo se obesil. Delavec Bienutsch v Berolinu se ga je o priliki nekoliko preveč navlekel. V pijanosti je hotel ustrašiti svojo ženo, in sicer na ta način, da se je obesil na neki kavelj, med tem ko je žena snažila stopnjice. Ko je žena prišla v sobo, je bil že mrtev. Že preje se je napram svojim prijateljem v gostilni pošalil, da bode “svojo staro malo podražil”. Toda zanj-ka se mu je tako zamotala, da se ni mogel več rešiti in “šala” je žalosten konec imela.
Mumija v Benetkah. V Benetkah so odprli grobnico dože Antonio Ve-niera v cerkvi San Giovani Paolo, ki je umrl 1. 1408. Bil je baje celo tako okruten, da je dal baje celo svojega lastnega sina umoriti. Ko odpro grobnico, najdejo v njej dobro ohranjeno mumijo, ki je držala v roki fino bodalce. Kot se sodi, je mumija bivša Felicita Petronilla, žena Nikolaja Veniera, ki je slovela kot prva lepotica v mestu. Strokovnjaki izjavljajo, da se je truplo posušilo vsled mrzlega in ostrega zraka in da ni bilo balzamo-vano.
Goljufije nekdanjega pravosodnega ministra. Na Danskem imajo, kakor smo poročali, sedaj z goljufijami ministra velikanski škandal. Razun denarnih goljufij pri kmetski banki se Albertiju očita, da je prodajal po agen tih naslove in rede. Baje so bile z njim v zvezi visoke osebe na dvoru. Državno pravdništvo je zaplenilo vse akte, tičoče se pomiloščenja.
Otrok z dvema glavama. Iz New Orleansa, Louisiana, se poroča: V tu-kajšnjej bolnici Charity imajo že deset dni otroka, ki ima dve glavi, ki je pa inače popolnoma normalen in zdrav. Dvojna glava je popolnoma razvita in pokrita s kratkimi črnimi lasmi. Druga glava je malo večja nego je prva in tehta nekaj nad 16 unč in nje obraz gleda v nasprotni smeri, kakor obraz prave glave. Deček je, kot rečeno, zdrav, toda zdravniki trdijo, da ne more nobeno bitje ostati pri življenju, ako ima dve glavi. Radi tega bodo sedaj skušali dečku odrezati drugo, oziroma nepotrebno glavo. Take operacije dosedaj še ni izvršil nijeden zdravnik.
Vdovska zastava. Pri nas je pač že stara navada, da žena na zunaj pokaže svojo žalost z običajnim enoletnim žalovanjem, drugače pa je to pri nekaterih zamorskih rodovih v francoskem delu države Kongo. Pri njih ni čas, temveč veter določevalec dolgosti žalovanja. Ako mož umre, obesi žena umrlega pred hišo na visok drog zastavo. Dokler je zastava cela, se ne sme možiti. Kakor hitro jo pa veter, vihar ali druge vremenske neprilike nekoliko razcefedrajo, ima vdova pravico, poiskati si drugega moža. Seveda določujejo bogovi usodo zastave, in ni se še prigodilo, da bi bila kedaj kaka prav zelo moža željna vdova sama pomagala vetru trgati zastavo. Zadele bi jo strašne kazni. Pogostokrat se zgodi, da vihar že takoj prvo noč žalovanja raztrga zastavo: potem je seveda volja bogov, da se vdova takoj lahko omoži, ne da bi žalovala za umrlim možem. Druge pa, ki niso tako srečne, da bi imele veter in vihar za zaveznika, morajo včasih “žalovati” leta in leta, predno se razcefedra zastava.
L Sv. Stefana, Chicago, 111.................................$ 2,500.00
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111.................................. 4,500.00
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111........................... 1,500.00
4.	Cirila in Metoda, Tower, Minn............................ 6,000.00
5.	Sv. Družine, La Salle, 111............................... 500.00
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo................................. 9,850.00
8.	Sv.	Cirila in Metoda, Joliet, 111....................... 3,000.00
10.	Sv.	Roka, Clinton, Iowa.................................. 500.00
11.	Sv.	Janeza	Krstnika, Aurora,	111............................ 250.00
12.	Sv.	Jožefa,	Forest City, Pa................................ 8,000.00
13.	Sv.	Janeza	Krstnika, Biwabik,	Minn........................ 3,000.00
14.	Sv.	Janeza	Krstnika, Butte, Mont.......................... 5,000.00	_
15.	Sv.	Roka, Allegheny, Pa.................................. 4,500.00 j
16.	Sv.	Jožefa, Virginia, Minn............................... 2,000.00
20.	Sv.	Janeza Krstnika, Ironwood, Mich...................... 1,500.00
21.	Sv.	Jožefa, Federal, Pa.................................. 3,600.00
23. Sv.	Barbare, Bridgeport, Ohio............................ 1,000.00
25. Sv.	Vida, Cleveland, Ohio ............................... 9,740.00
29.	Sv.	Frančiška Sal., Joliet, III.........................    1,500.00
30.	Sv.	Petra, Calumet, Midi..................................  6,250.00
32.	Jezus Dobri Pastir, Enumclaw, Wash....................... 500.00
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa.............................. 3,000.00
38. Sv.	Petra in Pavla, Kansas City, Kans........................ 500.00
40. Sv.	Barbare, Hibbing, Minn................................. 3,000.00
42.	Sv.	Alojzija, Steelton, Pa.............................     2,000.00
43.	Sv.	Jožefa, Anaconda, Mont................................. 3,500.00
44.	Vitezi sv. Florjana, So. Chicago, 111...................... 1,000.00
50.	Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa........................ 3,000.00
51.	Sv. Petra in Pavla, Ironmountain, Mich..................... 1,000.00
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..........................   3,000.00
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................................. 5,000.00
54.	Srca Jezusovega, Chisholm, Minn..........................   4,000.00
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo............................ 1,000.00
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo................................ 1,638.40
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................................. 1,625.00
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa........................................ 500.00
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........................ 1,000.00
60.	Sv. Janeza Krstnika, Wenona, III........................... 3,000.00
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, Ohio ...................... 1,000.00
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.............................. 1,000.00
64.	Sv.	Jurija, Etna Pa........................................ 1,000.00
65.	Sv.	Janeza Evangelista, Milwaukee, Wis..................... 1,500.00
66.	Sv.	Frančiška, Cleveland, Ohio ............................ 1,000.00
68.	Sv.	Barbare, Irwin, Pa..................................... 2,450.00
69.	Sv.	Jožefa, Great Falls, Mont.............................. 1,000.00
70.	Srca Jezusovega, St. Louis, Mo........................... 250.00
71.	Sv.	Antona Pad., Goff, Pa.................................  1,000.00
72.	Sv.	Antona Pad., Ely, Minn................................. 1,000.00
73.	Sv.	Jurija, Toluca, 111.................................... 1,000.00
74.	Sv.	Barbare, Springfield, 111............................   1,000.00
76. Sv.	Jožefa, La Salle, 111.................................. 1,500.00
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111............................... 2,000.00
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, III.............................. 1,500.00
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa........................ 2,000.00
82.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans................................ 1,000.00
84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.................... 1,000.00
88.	Sv.	Alojzija, Mohawk, Mich................................. 1,000.00
89.	Sv.	Petra in Pavla, Etna, Pa.............................   1,750.00
91.	Sv.	Petra in Pavla, Rankin, Pa............................... 500.00
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...........................'...,	300.00
94.	Marije Zdravje Bol., Cumberland, Wyo..................... 500.00
95.	Sv.	Alojzija, Broughton, Pa................................ 1,000.00
97.	Sv.	Barbare, Mount Olive, 111.............................. 1,000.00
98.	Sv.	Treh Kraljev, Rockdale, 111............................ 1,000.00
100. Sv.	Jurija, Sunnyside, Utah ................................. 500.00
103.	Sv.	Jožefa, Milwaukee, Wis................................. 1,000.00
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.................... 1,000.00
106. Sv. Barbare, Moon Run, Pa................................ 1,000.00
109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa............................... 1,000.00
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš Ust priporočamo naše zastopnike, ki M sledeči:
CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovicfe. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, lik: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, Ilk in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, Ilk: Simon Jesenšek. Za Springfield, Ilk: John Peterneli. Za Mt. Olive, Ilk: M. Gaishek.
Za Oglesby, Ilk: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. PesheL Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Smovršnik. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn,‘N. Y. /n okolico: Fr. G. Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mik Hočevar.
Za Barberton, O.: Jos. FodpečnUc. PENNSYLVANIA.
Za Pittsburg, Pa.: Geo. Weselich. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Trestle, Pa. in okolico: Geo. Pre-vich.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shalts.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevidi. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec. Za državo Utah: Anton Palčič. WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
WISCONSIN.
Za Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.
Skupaj............................................$146,103.40
Predsednikovo poročilo sprejeto in potrjeno.
Predlogi.
Kdor hoče imeti besedo, mora vsakikrat imenovati svoje ime.
Poročilo prizivnega odbora.
Prošnja od društva št. 25 radi umobolnega člana Frank Bokar prečitana. Na podlagi zdravniških listin se njemu izplača vsota $250.00.
Prošnja od društva št. 106 radi Eve Boževič oklonjena.
Prošnje od društva št. 52 radi člana Frank Tinta; od št. 13 radi člana M. Skedel in od št. 1 radi članice Alojzije Purka sprejete in potrjene, da se dedičem izplača popolna usmrtnina.
Na prošnjo od društva št. 4 radi člana John Prešern dovoljeno, da se mu povrne celo vsoto, kar je on za svojo soprogo vplačal v Jednoto.
BRZOJAVI.
Cleveland, O., 5. okt. 1908. — Za napredek in prosveto naj delegati z dušo vneto delujejo naprej.	Pevsko društvo Triglav.
Cleveland, O., 5. okt. 1908. — Iskren pozdrav bratom delegatom zbranim v Pittsburgu. Delujte v Jednotin blagor in napredek.
Sv. Vid, št. 25. K. S. K. J.
Cleveland, O., 5. okt. 1908. — Živeli zastopniki Jednote in ameriškega slovenstva. Delujte složno in v prid naroda.	“Amerika”.
Cleveland, O., 5. okt. 1908. — Prvoboriteljem za blagor slovenskega naroda v Ameriki, želi največ uspeha.	Mihael Setnikar.
Lorain, O., 5. okt. 1908. — Glavnemu odboru in bratom delegatom zbranim na X. glav. zborovanju K. S. K. J. kličemo, delujte složno za korist in procvit Jednote in njenih podrejenih društvo.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101, Frank Ambrožič.
Lorain, O., 5. okt. 1908. — Jednota bodi nam skrbna mati v tujini, delaj čvrsto naprej pod starim slovenskim geslom: “Za vero in narod”.
Društvo Marije Čist. Spočetja št. 85. G. Virant, predsednica.
Lorain, O., 5. okt. 1908. — Bratski pozdrav glavnemu odboru K. S. K. Jednote in gospodom delegatom.	Alojz Virant, 2. nadzornik J. S. K. J.
Kansas City, Kans., 5. okt. 1908. — Pod zastavo svetih bratov, zbrani uradniki in delegatje, naj Vas nebeški blagoslovi. To Vam kličemo iz src iskrenih sobratov, iz središča Združenih držav.
Paul Sterk, Pet. Mayerle, Joseph Bigal, Mich. Mayerle, Pet. Sterk, J. Bokovetz.
Wheeling, W. Va., 5. okt. 1908. — Pozdravljeni gg. delegatje in glavni odbor. Želim Vam veliko vspeha, Bog Vas živi!
Joseph Hočevar, tajnik št. 23.
S. Brooklyn, N. Y., 5. okt. 1908. — Delujte v korist slovenskega naroda in naši slavni K. S. K. Jednoti.	Vinko Ridel, preds. št. 57.
Kansas City, Kans., 5. okt. 1908. — Pozdravljeni nam bodite uradniki in (Nadaljevanje zapisnika na 8. strani.)
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje ▼ stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New York*.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev ▼ Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, UL
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
O. W. Brown, prede Robt. Pllofcer, ped pr® W. G. Wilcox, kasir.
>
Kapital #100,000.00,
BARBER UILDING, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ld je bila vložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zfu-tnri pa do 4. ure pop.

tMHIMWtri 1LOVMHMC. 16. OKTOBRA 1908.
	
K. S. K. 1	ffp JEDN0TA
——& (9 - •	
Organisovana v JoHet-u, 111. dne j. aprila 1694. Inlcorporovana v državi Illinois la. januarja 1808.
predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St.. Joliet, 111.
II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148,	Pueblo, Colo.
(jjavni tajnik:..........,....Josip Dunda, 1002 N. Chicago	St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............Joti" Jarc,1221 E. 60th St., N. E.,	Cleveland, O.
Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ew'ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Pani Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa §t., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml. Box 547. Forest City, Pa.
’ NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novovstanovljeno društvo sv. Martina v West Mineral, Kans. vsprejeto v K. S. K. Jednoto pod štev. 126 dne IS. okt. 1908. Imena članov: 13304 Janez Jakše, roj 1886, 1330S Franc Kokelj, roj 1886, 13306 Janez Bernik, roj 1882, 13307 Alojzij Kokel, roj 1882, 13308 Gottlieb Sluge, roj 1881, 13309 Anton Dolenc, roj 1879, 13310 Janez Špeh, roj 1878, 13311 Franc Karara, roj 1876, 13312 Peter Dolenc, roj 1876, 13313 Ignac Schlüge, roj 1876, 13314 Jakob Dolenc, roj 1874, 13315 Anton Vehar, roj 1871. Društvo šteje 12 članov. Novovstanovljeno žensko društvo sv. Ane v Waukegan, 111. sprejeto v K. S. K. Jednoto pod štev. 127 dne 15. oktobra 1908. Imena članic: 3793 Marija Setnikar, roj 1890, 3794 Marija Šušteršič, roj 1890, 3795 Marija Kirn, roj 1890, 3796 Marija Lah, roj 1889, 3797 Marija Jarc, roj 1888, 3798 Marija I Zakovšek, roj 1888, 3799 Ana Železnik, roj 1887, 3800 Angela Mensinger, roj 1887, 3801 Franca Jerep, roj 1887, 3802 Ivana Troha, roj 1886, 3803 Jožefa Slovnik, roj 1886, 3804 Ana Šušteršič, roj 1886, 3805 Franca Drobnič,
I roj 1885, 3806 Neža Petkovšek, roj 1885, 3807 Ivana Leskovec, roj 1884, 3808 Marija Mlinar, roj 1884, 3809 Marijana Grdišer, roj 1884, 3810 Marija Šebenik, roj 1884, 3811 Marija Brunet, roj 1884, 3812 Marija Svete, roj I 1883, 3813 Jerica Čepon, roj 1882, 3814 Karolina Korenčan, roj 1881, 3815 Marijana Mahove, roj 1877, 3816 Liza Merlak, roj 1876, 3817 Ivana Gregorka, roj 1872, 3818 Ivana Varšek, roj 1871, 3819 Neža Ssinikñr, roj 1866.
Dr. št. 27 članic.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., k dr. vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3219 Alojzij Krašovic, 8. okt. 1908.	I. dr. št. 61 članov.
II. dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2698 Janez Kosmač, 5. okt. 1908.	I. dr. št. 61 članov.
II. dr. št. 146 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 6626 Franc Golob, 28. sept. 1908.
I.	dr. št. 27 članov.
II.	dr. št. 22 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 430 Janez Tanko, 24. sept. 1908. I. dr. št. 227 čl.
II. dr. št. 82članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 7796 Bartol Benedik, 25. sept. 1908. I. dr. št. 86 članov.
II. dr. št. 23 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9316 Nikolaj Špehar, 13. okt. 1908.
Dr. št. 126 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9768 Franc Sopčič, 5. okt.
1908.	Dr. št. 173 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12247 Jožef Lovše, 5. okt. 1908.
Dr. št. 109 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 973 Franc Ambrožič, 5. okt.
1908.	Dr. št. 125 članov
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 11506 Jožef Ivec, 3916 Anton Pirc, 9392 Jurij Pezdirc, 12. okt. 1908.	Dr. št. 199 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3708 Janez Černe, 1712 Janez Primožič, 6227 Janez Rauh, 5940 Jožef Jordaš, 9617 Anton Somrak, 28. sept. 1908.	Dr. št. 361 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2709 Alojzij Leban, 12324 Jožef Kolenc^, sept. 1908.	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6573 Franc Skušek, 8. okt.
I90B.	Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12189 Jakob Pešelj, 9. okt. 1908.
Dr. št. 38 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11771 Peter Stefane, 12.
okt. 1908.	Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 125, Oglesby, 111., 13222 Janez Lustik, 28. sept. sept. 1908.	Dr. št. 15 članov.
IZLOČENIČLANL
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 462 Franc Oswald, 1. okt.
okt. 1908.	•	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2173 Jožef Groznik, 5. okt. 1908.	' Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8714 Jožef Gasperič, 9. okt. 1908.
Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13165 Janez Lepšina, 18. sept.
1908.	Dr, št. 26 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 12210 Franc Šraj, 30. sept. 1908.
Dr. št. 8 članov.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3317 Marija Čajka, 26. avg. 1908.
Dr. št. 27 članic.
Od društva sv. Srca Marijinega 111, Barberton, O., 3536 Neža Lavrič, 21. sept. 1908.	Dr. št. 13 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 1462 Marija Groznik, 5. okt. 1908.	Dr. št. 9 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Sv. Jurija, št. 100, Sunnyside, U. 1.40 Sv. Ane, št. 105, New York, N. Y. 2.l0 Sv. Barbare, št. 107, Moon Run,
Pa............................. 1.60
Sv. Družine, št. 109, Aliquippa,
Pa............................. 1.80
Srca Marijinega, št. Ill, Barberton, Ohio ........................50
Sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn... 2.00 Sv. Veronike, št. 115, Kansas
City, Kans..................... 2.00
Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111.......................41.35
Skupaj, $143.80 Društvo Marije Pom. št. 79 se tem potom vsem tem slavnim društvom in darovalcem v imenu trpečega sobrata Janeza Mihevca prisrčno zahvaljuje. Bog Vam povrni!
Tudi naznanjam, da je društvo na svoji seji dne 11. okt. sklenilo, da se odpusti ves dolg vsem suspendovanim članom, kateri hočejo pristopiti nazaj k društvu: in to velja za 2 meseca, to je do Novega leta. Toraj dragi rojaki! sedaj se vam nudi lepa prilika, da poravnate, kar ste morda v nepremišljenosti storili! Pridite zopet nazaj v naročje svojega društva sedaj, ko je še čas, ker morda v kratkem bode prepozno, kajti nihče ne ve ne ure, ne dneva svoje bolezni in smrti!
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, posebno pa one društva Marije Pomagaj, št. 79. Bog vas živi!
Matija Jereb, tajnik.
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Svarilo.
Mi podpisani Slovenci svarimo roja’ ke kateri pridete kupovati zemljo v Missouri varujte se nekega madžarskega čifuta, kateri v navadi pride na express train v Williamsville in sq vozi vsak dan v Poplar Bluff, kateri nagovarja ljudi naj kupijo zemljo od t\eke sleparske kompanije. Kar je nam znano ga prekličemo za navadnega lopova. Toraj rojaki, Vas nagovarja po trainih, da bode on Vam zérii-ljo prodal, obrnite mu hrbet. Vse kar on pove je največja laž, kar smo se osebno prepričali. Kje in kako se tukaj zemlja kupi Vam vsi podpisani radi povemo, a izrečno bodi povedano da se mi ne pečamo z prodajo zemlje, temveč le eden naših rojakov, kateri tudi vsakemu pove vse natanko vsako zadevo.
Urban Olivani, Ganburg, Mo. Gregor Gantar, Box 33, Moon Run, Pa.
Frank Čeligaj, Fairdealing, Mo. Frank Vidmar, Fairdealing, Mo.
>SS?P'
Krištofa
— Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ ske cerkve na hribčku, v obrokih pc $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, im N. Broadway, Joliet, II!
«0400404040404V >
vesti.
Društvene
«OVOVOVOVO«OC
Waukegan, 111., 12. okt. — Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca! Prosim, blagovolite natisniti imena društev in svote, ki so jih dotična društva darovala našemu bolnemu sobratu Janez Mihevcu, članu našega dr. Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. v Waukeganu, 111. in mu s tem pomogla, da je mogel oditi v staro domovino, da se tam tem uspešneje zdravi in, kakor upa, tudi ozdravi z božjo pomočjo.
Darovala so naslednja društva:
Sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111...$3.65 Sv. Družine, št. 5, La Salle, 111.. 3.00 Br. Janeza Krst., št H, Aurora,
111.......................... 1.20
Sr. Janeza Krst., št. 13, Biwabik,
Minn........................... 3.00
Sv. Janeza Krst., št 14, Butte,
Mont........................... 6.00
Sv. Roka, št. 15, Allegheny, Pa.. 5.00 6v. Barbare, št. 23, Bridgeport, O. 2.70 Sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.. 5.00 Sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich. 5.00
Jezus Dobri Pastir, št. 32, Enum-
claw, Wash..................... 5.00
Sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas
City, Kans..................... 3.00
Vit. sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111...................... 2.40
Sv. Cirila in Metoda, št. 45, E.
Helena, Mont...................3.75
Sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111. 4.00 Sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte,
Colo........................... 1.55
Sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. 2.00
Sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa.... 3.25
Sv. Janeza Krst., št. 60, Wenona,
111............................ 1.80
Sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland,
Ohio .......................... 3.00
Sv. Barbare, št. 68, Irwin, Pa.... 3.20 Sv. Srca Jezus., št. 70, St. Louis,
Mo............................. 3.00
Sv. Antona Pad., št. 71, Goff, Pa. 1.20 Vit. sv. Martina, št. 75, La Salle,
111............................ 3.00
Marije Pomagaj, št. 78, Chicago,
111............................2.00
Sv. Alojzija, št. 83, Fleming, Kans 5.90 Marije Čistega Spočetja, št. 85,
So. Lorain, Ohio .............. 3.00
Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Cumberland, Wyo................ 5.45
KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mu bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby in Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nat’1 Bank, Joliet, 111.
KJE JE JOŽE KOZINA IN JOHN Ambrožič, doma oba iz Sušja pri Ribnici na Kranjskem. Lansko poletje sta bila oba v Mountain Iron v Minnesoti. Ako kateri naših rojakov ve za sedanje njih bivanje in naslov je prošen, da bi s pismom ali z dopisnico to naznanil na Frank Kozina, 240 Peckham St., Buffalo, N. Y
KJE JE JOS. BEZEK, DOMA IZ Semiča na Dolenjskem. Pred nekaj leti je bil na Ely, Minn. Radi važnih zadev se naj pismeno zlasi na Amerikanski Slovenec, Joliet.
NAPRODAJ—DVE HIŠI; ENA JE zidana, a ena lesena. Prodam na lahke obroke. Na mesec dobim na jemnine po $32.00, a zahtevam samo po $25.00 na mesec za plačevanje Mesto plačati najemnino, plačajte za hiše, ki bodo potem vaše. Pridi te si jih ogledati. John Golob, 608 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ—HIŠA S 6 SOBAMI in lota 33x133 ft. Poleg dober vod njak. Proda se ceno na liliji N Center St., Joliet.
Aladin s čarobno svetilnico, cena lOc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 25c.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, 10c.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35c.
Črni bratje, 20c,
Elizabeta, I5c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c.
Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 25c.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm, Rohrmari, 56č.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, 11 zvez., $1.10. Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, domači zdravnik, 60c.
Krvna osveta, 15c.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Materina žrtev, pripovedka, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, lOc.
60 malih povesti za mladino, 15c, Marija hči polkova, lOc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 7 5c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine. 25c,
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pride j ati denar. Za več-
STENSKI PAPIR
n prlhodnllli 10 dnlj po ael« znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstni n barv, olj«* In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras-*?
Chicago telef. 2794 mJ teJef.N e* 7..
Fiii-p Hiloler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les,
Če boi kupoval od nas, ti bomo -lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbq nil Jn poslopij mehki ia je svote se naj pošlje money order, | in trdi le», late, cederne stebre, deske
a za manj če znamke po le ali ?c, Solnce in senca, 15č.
Svitoslav, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, 15c.
Vrtomirov prstan, 2Qc,
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pč-šihi ža šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Znamenje štirih, 30c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Zmaj z Bosne, 50c.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
in šinglne vsake vrste,
Nas prostor je na Deaplaines »H blizu novega kanala,
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voght DES PLAINES IN CLINTON STS.
Občinstvu naznanjam, da
se sem preselila na
510 N. Bluff St.
Ana Vogrin,
Izkušena babica N. W. telefon 1727.
SIO N. Bluff St.	Joliet, 111.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15.000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y,
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankovicb, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
°<uil Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tena si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov;
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
Kuharičino spreobmenje
(Resnična povest. Za “Am. Sl.” pri redil Rev. J. L. Z.)
Preživel sem par dnij v nekem prijaznem kraju. Bilo je tam krasno jc-zerce, ležeče kot biser sredi nizkih gričev in zelenih gozdov; prisojna loka je segala do vodnega roba, in velika čreda ovac sc je .tam pasla cel dan. Starinski mlin je izza pol stoletja farmarjem mlel žito, in razven ropota žage, žvrgolenja ptičev, vozečih se nad jezerom, in šuštenja visečih vrb je bil kraj tih kot Tebe.
Obiskal sem neko bolno gospo, ki je bila mrtvoudna že šest let, ne da bi mogla ganiti roko ali nogo, in nad katera potrpežljivostjo in udanostjo so se vzgledovali vsi, ki so jo poznali. Toda ta povest ni o njej, ampak le (ne se smejati!) o njeni kuharici! Se-li ne spominjate, kaj pravi Owen Meredith: “Mogoče nam je živeti brez prijateljev in brez knjig, ali omikan človek ne more živeti brez kuharic.”
Da, naša povest je o kuharici! Povedala nam bo, kako čudovita so pota božja in kako različne steze, po katerih On vodi svoje zgubljene ovce nazaj v hlev.
Naša povest je torej o kuharici. Ona je bila krepka, mlada ženska kakih šestindvajsetih let, jako—da, nenavadno spretna v svojem poslu in odkritosrčnega, prijaznega obraza. Videl sem jo mnogokrat priti v sobo in opazil sem, da me zelo pazno in zelo radovedno ogleduje kot bi še nikdar poprej ne bila videla nikogar v moje vrste obleki. Ali v tem sem se zmotil. Ko se prilika ponudi, me boječe ali spoštljivo nagovori:
“Father, jaz bi tudi morala biti katoličanka!”
“Kako pa, dete moje, da niste?” “Father, mi smo vedno živeli na deželi; nikdar nisem imela prave prilike, da bi se poučila o veri. Moj pokojni oče ni bil katoličan, mati pa je bila spreobrnjenka; jaz sem bila samo krščena in pri prvem sv. obhajilu pred več leti. Ko sem vas videla in vas slišala govoriti, se mi je nekaj vzbudilo v srcu in polastila se me je vroča želja napraviti, kar je prav.”
Uboga žena! Delo ljubezni, ki sem ga opravljal, in pa blažene besede molitve so ji šle do srca ter ji vzbudile vero.
“A zakaj pa ste, dete moje, prenehali delati, kar je prav?”
“Vidite, father, jaz imam moža, ki že tri leta neprenehoma popiva. Valja sc okrog hiše in grdo preklinja vero, posebno katoliško vero. Naveličala sem se prepirati se ž njim in če sem hotela imeti mir, mi drugega ni pre-'ostajalo, kot pustiti vero in cerkev pri miru. Vendar pa, father, ni bilo miru v mojem srcu.”
“Imate kaj otrok?”
"Da, father, dva; dekletce je staro deset, fant pa dve leti; pa še nista bila krščena.”
“Uboga, nedolžna otročiča! Ali pa ne veste, da nikdar ne bodeta videla obličja' božjega, če jih ne daste krstiti?”
“Da, father, o, jaz bi jih rada dala krstiti in se tudi sama želim vrniti k svojim dolžnostim. Veste, jaz sem ušla od doma, ko sem bila šestnajst let stara, in sem se poročila pred protestantskim pridigarjem.”
“Vi ste pa v kočljivem položaju, moram priznati. Vaš slučaj je izvan-reden, in iti bodete morali k vašemu župniku.”
“Pa, father, ali bi vi ne mogli ničesar storiti zame? Bi-li ne mogli iti z menoj, da bi bila otroka vsaj krščena,
rekla.
se pravice
in jaz vam obljubim, da ju katoliško vzgojim, in pri prvi priliki tudi sama storim svojo dolžnost. Father, zdi se mi, da ste vi sem prinesli milost božjo; ganila me je v dno duše in mi vzbudila željo storiti za ta otroka, kar je prav, in ju dati vsaj krstiti. Jaz bi znorela, ko bi mi tako umrla. Ce bi ne bila krščena, vem, da bi ju jaz imela na svoji vesti. Vrhu tega se pa tudi bojim iti sama k duhovniku.” Solze so se ji lesketale v očeh. Bilo ji je popolnoma resno na tem, kar je ’ la. Kaj mi je torej storiti? Mešati v zadeve tuje fare nimam nikake Kaj bi si mislil župnik? Česa bi ne bil vse upravičen reči? Ali vendar pa bi ne bilo napačno, če bi šel ž njo. To bi privedlo dve duši v stan milosti božje in oba — mož in žcna _ bi morda 'končno prišla do spoznanja, in štiri dragocene duše bi bile več položene k svetim nogam Mojstrovim. Pa pojdem!
“Prijateljica moja, bom pa šel z vami k župniku, in videli bomo, kaj se da ukreniti. Pripeljite misem otroka, da dekletce nekoliko poučim.”
Obraz ji je zažarel veselja. “O, hvala vam, father! Nikdar ne bom pozabila vaše, prijaznosti. Pripeljala ju bom jutri, in dobila bom kak izgovor, da grem v vas, kajti moj mož bi me ubil, če bi zvedel, da sta bila krščena. “Kako daleč pa je do vasi?”
“Šest milj, father; a imamo konja in lahko bo priti tja.”
Šest milj, sem si mislil, in neprijetno mi je postajalo vsled moje obljube. Ali ko so mi drugi dan privedli deklico in sem videl, kako polna je hrepenenja po sv. krstu, ko sem jo učil moliti in ji razložil, kar je bilo v teh okoliščinah potrebno, in ji dal mal molitvenik ter jo opazoval, kako ga j”e požirala, tedaj pa sem čutil, da je to Bogu dopadljivo delo in da je moram izpeljati.
Neko soboto popoldne smo se podali na pot. Med vožnjo nas je zajela strašna nevihta z gromom, bliskom m silnim nalivom. Vedrili smo v nekem skednju celo uro, potem pa smo se podali po blatnih potih v bližnje^ mesto.* Sešel sem se z župnikorn najprej sam in mu razložil stvar, mož pa me je pazljivo poslušal. Poznal.je ubogo ženo in mnogokrat je bil pomiloval njene okoliščine; zato se je zdaj rado-val mojega slučajnega posredovanja kot kakega čudeža milosti božje. Takoj je bil pri volji krstiti oba otroka in pripravil je potrebne styari v zakristiji. Govoril je resno z materjo, in ona mu je obljubila vse, kar je želel, Otroka sta bila krščena, jaz pa sem bil boter; in družba, ki je tisto poletno popoldne zapustila župnišče, je bila polna sreče.
Da se mati vrne in stori svojo dolžnost, je samo vprašanje časa. Poslej sem si pa postavil za glavno nalogo slučajno (!) srečati njenega moža ter spregovoriti ž njim prijazno besedo, in posrečilo se mi je. Pazno me je poslušal in mi obljubil, da zmoli oče-naš vsak dan, dokler spet ne sliši o meni. Mislim mu pisati in mu poslati par dobrih knjig ter ga tako poskusiti zvabiti za stopnjo bližje k večni resnici.
Donesti milost in ljubezen božjo v oddaljen kraj je dobro delo, ki je človeku v. veliko tolažbo; zato prosim svoje čitatelje, naj vsak zmoli vsak dan vsaj eno “Češčeno Marijo , da bi se ta družina vrnila popolnoma k presvetemu srcu Jezusovemu.
Pustil je lov in se podal k njemu;
“Dober dan”, ga je pozdravil, “ali je res da imaš živega zajca?”
“Je istina” je odgovoril Markun.
“Ali bi mi ga dal za dva goldinarja?’
“Čemu ti pa bode zajec?”
“Rad bi dobil enega za zimo, da mi bode kračji čas. Ali bi mi ga mogel dati?”
“Zakaj pa ne?”
“Moraš ga pa dobro privezati, da mi ne uide.”
“Bomo že naredili.”
Markun mu ga je privezal na močno vrvico. Ko je lovec odšel, je šel Markun skrivaj za njim. — Ko je Tone prišel v gozd, je privezal zajca za drevo in šel s puško v roki deset korakov proč od njega — zajca mora on ustreliti. Tone pomiri in ustreli, zajec pa veselo po gozdu zbeži. Tone mu je prestrelil vrvico.
Ko je Tone zginil, je šel Mrkun za zajcem in ga slednjič zalotil v svojem skrivališču. Ko ga je zopet ujel, ga je nesel v župnišče in pripovedoval župniku veselo dogodbico. Zajec je še vedno imel vrvico okrog vratu.
Prihodnje jutro je župnik naročil Tonetu, da mora na vsak način priti na kosilo, ker zajčja pečenka se je že dobila.
Tone je prišel. Pri vkusnem kosilu je bilo vse veselo. Tone sam je bil dobre volje in je pripovedoval vesele dogodke, ki jih je na lovu doživel. Konečno je prišla na vrsto zajčja pečenka — cel zajec je ležal pečen na krožniku. Okrog vratu je imel precej debelo vrvico, ki je bila lepo okrog krožnika ovita. Tone je postal rdeč kot rak. Nato ga je neki gost vprašal:
“Tone ali imajo živali v gozdu večkrat take ovratnike?” Vsi so se začeli smejati. Tonetu pa zajčja počenka ni nič več dišala. Še poznejša leta je trdil, da se zajčja pečenka ne strinja ž njim.
Zajčja pečenka.
(Prevedel P. F. R.)
Gripov Tone, ki je precej podedoval je sedaj užival mirno življenje. Ker mu pa tako mirno življenje vendar ni ugajalo, se je odločil poprijeti lova. V ta namen je vzel v najem lov v svoji vasi.
Tone se je vsega lotil z veliko vnemo, tako tudi lova. Vendar je ostal kljub temu le nedeljski lovec. Če je v prejšnjem življenju streljal zraven cilj®, je bilo to igrača proti njegovemu sedanjemu streljanju.
Tone sicer ni bil noben nečlovek, ali na lovu ni poznal šale. V svoji najemnini je hotel sam loviti in zato ni dal nobenemu drugemu dovoljenja v svojih gozdovih. Če je zasačil kakega divjega lovca, ga je precej spravil za nekaj dnij v luknjo.
Divjačina je imela zlate čase. Petelini, zajci, lisice in mnogo drugih živali se je veselilo dolgega življenja.
Nekatere lisice so dočakale starost očakov. Jazbeci so hodili po koruznih poljih in iskali zob, ki so jim izpadli. Najstarejše živali so se komaj spominjale smrti.
In vendar je Gripov Tone šel vsako dopoludne in popotudne skozi gozd s puško na rami in belo torbo na hrbtu in s srcem polnim krvavih mislij. V gozdu je včasih pokalo kakor v bitki pri Kustoci.
Tone je ustrelil mnogo lukenj v zraku. £e se je po trudapolnem delu konečno usedel na kamen se je pripetilo, da so prišli pogumni zajci celo pred njega in se mu muzali, predrzne vevarice so mu celo na ramo skakale in lisice so svoje nosove vtikale v njegovo bisago. Če je za puško zagra-
bil se mu ni hotela sprožiti ali je pa za napačnega petelina potegnil, ali, je pa celo smodnika pozabil natresti.
* * *
Približal se je župnikov god. Župnik, mož dobre volje, je poklical Toneta k sebi.
“Tone, povabljeni ste na kosilo na mojega godu dan, ako mi prinesete divjega zajca. Ustreliti ga morate sami.”
“Name se lahko zanesete, gospod župnik”, je odgovoril Tone.
Sedaj je Tone preletal gozd po noči in po dnevi.--------
Predvečer godu je bil že tu ali zajčje pečenke pa le Tone še ni dobil. Tone je bil zopet na lovu. Za onim grmom se je nekaj ganilo. Ko se Tone hitro obrne je videl starega jazbeca. Jezno ga zavrne, češ danes je lov na zajce. Čez nekaj časa se je prikazal lisjak. “Zahvali se svoji sreč:, da danes ni tvoj dan” je kričal Tone.
Zopet je minulo nekaj časa, ko se oglasi njegov psiček. Tone je napel petelina. Res prikazala se je cela zajčja družina. — Kratkonogi psiček je bil še daleč zadaj, zato so se zajci brez strahu ustavili pred lovcem—Tone je pritisnil na petelina.. .pok. Zajci so se hitro razkropili in pustili lovca samega.
Tone je upil “stojte, stojte! pride še enkrat.”
Ali zajci niso Toneta razumeli in so bežali s tako hitrostjo naprej, da je Tone prišel do prepričanja, da so vsi zdravi..
Tako se je Tone spomnil, da je Mar kun ujel pred par dnevi živega zajca.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
obleke Cediti in čistiti
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka St Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
lejer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Qbi-ičite nas!
DRNULC St BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
OHN N. GOSAR CO. lan K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Člt
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, hno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli)
Math. S tefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi:	v
Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni.
HO R WAT A'NTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec 2 likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v<=eh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet. 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200^ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH TN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠCAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Buder St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN, H. A. Dublin, last., 5438 Buder St.
Podpisani naznanjam rojakom, a s kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. Sc Lincoln. CHICAGO, ILL.
IPijte ‘'Elk: Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest. no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
ZNAK NEVARNOSTI.
——	7	———  
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo	zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«oasns Via»«
V/
Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce ia mišice, čisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
R ibifce Trillerje vo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINEH,
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Dijamantni križec.
i
(.Poslov. P. F. R.)
Nekega dne je prišla k juvelirju Stevens & Hartley, ki sta stanovala ■a Broadway street v New 't orku, Itpa in bogato opravljena gospa. Elegantna kočija, v kateri se je pripeljala je čakala pred prodajalno.
Prodajalec ji je na njeno zahtevo kmalo prinesel dragocene križe in jih ji razkazoval.
Po dolgem zbiranju se je vendar od-. ločila za enega in je prašala za ceno. i “Trinajst sto dolarjev.”
denarnice je vzela dva no- j
ako vam izročim križec in denar? Jaz vam vse povrnem in še nekaj vam dodam ako me ne aretirate.”
Ko je tako tu sedela in roke vila, je imela objokane oči in je nudila pogled, ki bi omehčal vsako kamenito srce. "Vi ne veste”, je rekla, “kaj se pravi tako življenje živeti kakoršno sem bila primorana sama živeti. Nimate niti pojma o trpljenju, katero mora oseba prestati, ki je popolnoma pod oblastjo druzega, ki človeka k vedno novim prestopkom naganja.
va' bankovca'" po* tisoč "dolarjev” in jih | Bog ve, da bi bila boljša ako bi le dala mlademu možu, ki ji je stregel, j mogla.
Nato je zročil denar blagajniku, ki je ! Najprej hočemo dob.ti nazaj svojo »azljivo preiskoval bankovce če so last, potem bodemo govorih o kazni, •ravi Nato je odprl blagajnico, da ! Dajte nam križec in sedem sto dolar-Ko se mu je zdelo, da jev, drugo sledi.
Gospa Lorrison se je vzdignila. Sedaj so gospodje šele zapazili, kakor
Jobi drobiž.
zaprla.
Martin je poslal svojega spremljevalca ven, da naroči drugim da pazijo pri vseh vratih. Sam je ostal v sobi in bil gotov, da jim ptica ne uide. Gospa Lorrison je ostala dolgo časa proč. Medtem se je cula živa govorica v sosedni sobi. Posebno se je slišal neprijeten glas nekega fanta. Posamez nih besedij se ni moglo razumeti.
Konečno se je detektiv že naveličal in je ravno hotel iti v sosedno sobo, ko se naenkrat vrata odpro. Ven je prišel grbast fant, ki je tudi šepal in se opiral na palico. Fant je bil komaj štirinajst let star in je imel na obrazu veliko brazgotino. Ko so se vrata odprla je detektiv zapazil, da je sedela gospa na stolu in oči z robcem zakrivala.
“Moja mati mi je naročila, da vam to izročim”, je rekel pohabljenec. “Gez nekaj minut pride sama sem. Saj jo vendar ne bodete aretirali?”
"Ne vem”, je rekel detektiv, ko je vzel križec in ga vtaknil v žep. “Kje je pa sedem sto dolarjev?”
“Ravno grem po denar” in mu je pokazal napisani ček. "Počakajte tu, pridem kmalo nazaj.”
Detektiv je bil vesel, da se je znebil tega pohabljenca. Čakal je nad en četrt ure, a ni se pokazala niti gospa, niti pohabljeni fant. Nazadnje je bilo njegove potrpežljivosti konec. Podal se je v sosedno sobo, in rekel na stolu sedeči gospej: “Pridite in se napravite, imate še pozneje dovolj časa jokati. Sledite meni.”
Oseba se vendar ni ganila. Ko jo je prijel za ramo ga je presenečilo glasno smejanje. Žepni robec je padel na
me more dati proč vsega drobiža, je
vrnil bankovce s prošnjo, če nima kup- .	.	..
čevalka sama drobiža. Odprla je svo- majhna je b.la za gospo Prejsna pojo denarnico in pokazala da nima dru- končna hoja jo je naredila veliko. Sla zega kot tri tisočake. Blagajnik jeJe v sosedno sobo in vrata za seboj »a to zopet vzel bankovce in ji'prinesel drobiž. Elegantna dama je pa odšla z dijamantnim križem v kočijo, ki je oddrdrala proč ž njo.
Cez eno uro je blagajnik zopet pogledal v blagajno. Pri tem so mu ušle oči na one tisočake in zapazil je modro linijo, ki se mu je zdela jako sumljiva. Preiskal jih je še enkrat in sprevidel, da sta oba tisočaka ponarejena. Sedaj je bil na jasnem, da je dama obdržala nazaj poslane bankovce in mesto njih vrnila falzifikate. Bilo je prepozno iti za sleparico. Firma je poklicala znanega detektiva, ki je precej prišel.
Prodajalec je bil gotov, da zamore Jamo popisati. Imela je modro svilo m mrežo čez obličje. Obraza se m mogel dobro spominjati. Kočija je imela broncirana kolesa.
Mr. Martin, detektiv, je zapustil blagajno le z majhnim upom v srcu. Odločil se je da hoče stvar dobro zasledovati. Več dnij je hodil po cestah in iskal kočije z bronciranimi kolesi— začetek brez uspeha; po preteku enega tedna je,zapazil kočijo, ki je precej odgovarjala popisu. Ustavil je takoj kočijaža in ga izprašal.
Kočijaž javne kočije se je spominjal, da je pred par dnevi peljal neko Jamo k juvelirjem, oseba mu je bila popolnoma neznana. Od tam jo je peljal v neko prodajalno oblek. Tam ga je odpustila. Od takrat je ni več
videl.	„
Detektiv si je zapomnil številko kočijaža in ga odlovih Ni dobil dosti informacije, vendar je poslal površen popis omenjeno dame in križca v vsa večja mesta.
Čez par mesecev je dobil g. Martin •d svojega tovariša iz Boston pismo, v katerem mu sporoči o nekem golju* fu, ki je bil prijet v omenjenem mestu m katerega je videl govoriti z eno damo, ki precej odgovarja njegovemu popisu. Dama ima stanovanje na Columbus Avenue.
Detektiv se je takoj podal v Boston.
Na polšji je dobil nekaj policajev, ki se Šli ž njim.
Enega policaja je postavil pred vrata., enega na trotoar, enega pa na ulico za hišo. Naročil jim je, da naj strogo pazijo na žensko osebo, če pride ka-
teraVen.	_	.
Nad vratnim zvoncem je stalo ime
“Lorrison”.	_	_	,
Ko je Martin pozvonil je videl, kako ga dvoje oči opazuje izza zagrne-»ih oken. Vrata mu je prišla odpret navadno oblečena dekla.
“Govoril bi rad z gospo Lorrison če je doma”, je rekel detektiv.
“Ne vem”, je odgovorila neprijazno
dekla.	,	....
“Ali bi bili tako dobri, da bi ji tole izročili”, je rekel detektiv, “stvar je jako nujna.”	4
“Kaj pa je?”
Martin je položil prst na ustnice in rekel, tukaj ne morem govoriti o tej stvari, ker ravno sedaj sem zapazil aekaj sumljivih oseb na cesti. Zdi se »i, da so policaji.
Dekla ga je pogledala, kakor da ga razume in zraven pripomnila: “Vi tudi k nam spadate, ali ne? Le notri.” Peljala jih je v parlor. Z detektivom je ■ amreč prišel tudi uslužbenec ogoljufane tvrdke.
Kmalo na to sta videla skozi odprta vrata imenitno gospo, ki je ptišla po stopnjicah.
“Zares, to je dama kateri sem pro-Jal kržec,” je vzkliknil prodajalec di-jamantov.
Martinu se je obraz razjasnil, bil je toraj na pravem sledu. Medtem je prišla gospa v sobo in merila oba tuj-e« nekako začudeno. Bržkone se ni spominjala mladega prodajalca v tre-mutku, ali se je pa tako dobro premagovala.
“Ta gospod tukaj”, je začel Martin “je uslužbenec firme Stevens & Mart-ley v New Yorku.”
Po teh besedah je postala bela kot »tena, in je prijela za stol. “Jaz sem ud kriminalne policije iz New Yorka.
Prišla sva sem radi dijamantnega križ-ea, ki ste ga od tega gospoda kupili in z ponarejenimi bankovci plačali/
Sedla je na stol in se tresla po celem životu. “Kakšna kazen je odločena za tako pregrešitev?” je vprašala eez nekaj časa.
“O tem hočemo pozneje govoriti, ali imate še križec?”
Na obrazu sc ji je bralo veselje. “Se ga imam ali me oprostite vse kazni
sto blizu sovražnika in na nerodoviten! svetu ter sleherni dan izpostavljeno ropanju in napadom, in ker je bilo vselej zvesto Avstrijskej hiši (v 24. dan jan. 1546. 1.) Nadvojvoda Karol je dovolil meščanom pobirati mostnino po jeden vinar od vsake tovorne živine, da bodo laže ohranili mesto v dobrem stanu proti turškim napadom, ki se češče prigode (1564. h).	_______________
Ker so se pa tovorniki znali izogniti j (Nadaljevanje s 2. strani.)
sitnej mitnini, dovolil je deželni knez. n.,„„	, . .
.	......	...	’ Ravno sedaj, ko se mudit:
da se pobira mitnina četrt milje na
hvalil Kočevarje zaradi njih zvestobe. V mirnih časih si je mesto zopet opomoglo, kupčija se je razvila in oživela.
Sedanje mesto šteje 1332 prebivalcev, ki se večinoma žive ob obrtu in kupčiji. V mestu je c. kr. okr. glavarstvo, dekanija in kneževo logar-stvo. Za naobraženost skrbi niža gimnazija in čveterorazredna ljudska šola.
okolo. Tudi Ferdinand II. je te in jednake svobodščine potrdil mestu (v 17. dan febr. 1597. 1.)
Leta 1596. je mesto zadela huda nezgoda. Po nekej deklici je nastal v 12. dan avgusta strašen ogenj. Cerkev je zgorela, a grad je bil zelo po-
ni v gornme-novanem mestu po svojih poslih, prišel mi je v roko chicaški list Proletarec, v kojem sem našel nek dopis iz \Vaukegana. V tem dopisu se oni tajni dopisnik zaletuje z nedostojnimi j izrazi v Slovenski Politično Izobraže-j valni Klub v VVaukeganu, kateri je
„	. .	| marsikaterim trn v peti, ker si je iz-
skodovan. Zvonovi in topovi so se U,r-i ,	,	, .	,	,
...	...	•	„ , •	... bral ta hvalevredni klub nalogo, v
raztopili, poškodovani stolpi, nasipi in ,.„„i.	, ,	. . ..
.......	F vseh ozirih pomagati delavcu do bolj-
obzidje se je jelo podirati. Vse mesto i	,,	..	, J
.	...	.	,,	sega napredka. 1 rn v peti je posebno
je bjlo zelo razdjano. Zaradi te ne-	,
.	/ .	.	, •	, nekaterim rudeckarjem, ker nas klub
sreče so se mestni svetovalci obrni h I ,.i._ ,, .	,	. ..	_
tako lepo napreduje v vseh ozirih. To
do Ferdinanda II., naj jim odpusti davek, in jim da vojaškega orožja iz deželne orožnice. Po večletnih prošnjah so nekaj malega prejeli. Vender si je mestice skoraj opomoglo in deželni knez je dal mestne meje določiti po posebnej komisiji.
Ferdinand II. je prodal dosihdob zastavljeno graščino (1618. 1.) Jakobu baronu Kizelnu. Ker si je še več po okolici in bližnjih krajih ležečih posestev prikupil, povzdignil ga je Ferdinand II. v grofovski stan. Kočevje je postalo vsled tega grofija. Njegov dedič je grofijo prodal Engelbertu Turjaškemu. Kočevje je tedaj prišlo Auerspergom v last. Še danes je prvorojeni iz te rodovine njegov gospodar.
Cesar Leopold je podaril novemu gospodarju in njegovim naslednikom patronat mestne fare in šesterih fara po deželi. Zaradi njegovih mnogih zaslug kot deželni glavar v uradniških, vojnih in mejnih zadevah za avstrijsko hišo mu je podaril cesar Leopold Kočevsko mesto brez vsakeršne plače. Samo vojaško oblast je sebi in svojim potomcem pridržal. Tako je postal Vuk Engelbert Turjaški gospodar mesta in Kočevske dežele. Bil je dedni komornik in glavar Kranjske. Umrl je v Ljubljani 1673. 1. Njegov čas ga je imenoval “očeta domovine.”
Ker ni bil oženjen, podedoval je nje gova posestva njegov brat Janez Vaj-kard. Bil je jako nadarjen, in odgoji-telj poznejšemu kralju Ferdinandu IV. tajni svetovalec, minister in dvorni knez. A ker se je zapletel z zvitim francoskim kraljem Ljudevitom XIV. v tajne obravnave, zameril se je pri cesarskem dvoru. Leopold I. je mogočnega ministra, ki je hrepenel tudi po kardinalskej časti, odpustil 1669. leta. Šel je v Wels, pozneje v svojo domačijo, kjer se je bavil na svojih posestvih z lovom, ribištvom in učen-
tla in pred njim je bila dekla, ki je j jem bogoslovnih in modroslovnih ved-imela gospejno obleko na sebi. Na j nosti. Umrl je v Žuženperku v 62. Ie-glavi je imela lasuljo. “Hvala lepa' vaši uljudnosti, da ste tako dolgo ča-
kali, sedaj je gospa že izven nevarnosti, ako je ni palica in otekla noga preveč ovirala.”
“Tristo zlodjev”, je začel detektiv in jo prijel močno za ramo, “Vi pravite, da —”
"Da to pravim”, mu je dekla odgovorila. “Vi ne bi mogli kaj tacega domnevati, da bi se lepa gospa mogla tako preleviti? Gospod detektiv, vi ste bili lepo za nos potegnem.”
Martin jo je pustil in dirjal v pritličje. Prodajalca, ki ga je tam naletel, je potegnil za sabo in hitel ven na cesto. Hitro je pogledal na cesto ali zaželjenega ni mogel videti. Nobenega sledu pi bilo za našemljenim pohabljencem. “Gospa Lorrison je ušla, imamo pa vsaj križec.” Pri teh besedah je izročil križec prodajalcu.
Ta ga je držal proti solncu in ga preiskoval.
“Križec je jako lep”, je rekel detektiv, ki mu je gledal čez rame.
“Da”, mu je pritrdil mladi njegov spremljevalec z žalostnim smehom. “Ti dijamanti imajo nenavadno bliščo-bo. Zares so nenavadno bleščeči za— ponarejeno kamenje. To je še najboljša ponaredba kar sem jih videl.”
“Ali ni to vaš križec?”
“Križec je naše delo, dijamanti pa niso druzega kot navadno brušeno steklo.”
Dalo se ni nič več storiti. Ubegla oseba jo je popihala z denarjem in z dijamanti in je bila bržkone že na varnem.
jih-v srce peče, ker mi očitno delujemo na pošten način, se ne skrivamo pod krinko socijalizma. Sploh pa nisem še nikdar povpraševal, če je ta ali oni član dobra ovčica i. t. d. To je laž onega izdajnega dopisovalca. Mi hočemo pošteno delovati po poštenih načelih. Naš namen ni hujskati proti nobeni stranki. Če pa kojemu naše delovanje ne ugaja, naj se ne vtika vmes ter naj ostane doma. Naš klub ni ničla proti drugemu, kateri se ne da na svetlo, ampak v skrivnem delovanju zvija svoja načela, podobno tistemu opazovalcu, kateri skriva svoje ime in ga ne da na dan, da si v svoji butici domišlja, da je ono vse pošteno, če koga okrca z neslanimi pone-umnjevalnimi izrazi, posebno dopisi. Če je Vaš namen pošten ter če Vi znate bolje od nas, zakaj vi ne objavite vašega imena v listu, pa bi šli vas za svet poprašat?! Ker Vi znate vse boljše od nas, zakaj se potem skrivate? Pridite in dajte svoje mišljenje na dan! Ne rujte zoper pošten narod, kateri ni zato v Ameriko prišel, da bi vaša rudeča povelja posnemal ter se skrivoma v rudeča društva zbiral. Naš klub šteje veliko več. Trdno bodemo stali ter delovali za dobrobit naroda vedno naprej, ne bomo se ozirali, če je ta komu na potu, naj brcajo kolikor morejo pod krinko opazovalca, ne ustrašimo se jih. Kar sem bral v št. 56 Proletarca, da sem jaz plačal $7.40, to je laž, to ni resnica; ako hitro ne ustaviš in ne prekličeš, se lahko drugače dožene.
Pozdrav rojakom po Ameriki. Zopet kaj s polnim imenom
John Kuntar, 610 Market St.
KRANJSKA
MESTA.
XIV.
KOČEVJE.
(Konec.)
Friderikov naslednik Maksimilijan I. je potrdil mestu vse pravice, katere mu je dal njegov oče (1493. 1.). A grad Friderikštein in mesto je zastavil Juriju Turnu za 11,000 goldinarjev. A ta je zelo grdo delal se svojimi podložniki. Ko se je leta 1515. vnel po Kranjskem tako imenovani kmetski punt, bil je on prva žrtva tega upora Pozneje nahajamo Kočevskega lastnika. Franja Ursinija grofa Blagaja, ki je se svojim očetom pribežal pred Tur ki iz Slavonije (1547. 1.). Za tega časa je privolil Ferdinand I. mestu, da sme vsak četrtek imeti trg, ker je mč
tu svoje dobe 1677. leta pozabljen od sveta. Njemu je sledil njegov sin in nemški knez Ferdinand. Za njegovega vladanja je napravil ogenj zopet mnogo kvare mestu (v 12. dan julija 1684. leta.). V jednej uri je bilo mesto in grad v pepelu. Tudi cerkve so mnogo trpele. Mnogo prebivalcev se je izselilo na Avstrijsko, kjer je bilo dokaj sveta praznega.
Ko je po sedemletnej vojski Karol odstopil šlezki Munsterberg in Frankenstein pruskemu kralju Frideriku Viljelmu, odškodoval ga je cesar Leopold II. s tem, da mu dal naslov vojvode (1791. leta). Vsled tega je Kočevska dežela postala vojvodina, a vsak vladajoči knez vojvoda Kočevski. Prvi vojvoda Karol Jožef Turjaški je umrl v 2. dan okt. 1800. leta. Vojvodski klobuk je podedoval njegov dru-gorojeni sin Viljelm, oče sedanjemu vojvodu Kočevskemu, Karolu, ki je še slehernemu v spominu iz najnovejših časov avstrijske zgodovine. Od njega se nahajajo še tolarji od 1805. in 1806. leta.
Luteranske homatije, ki so po Kranj skem sploh vzbujale duhove, niso našle na Kočevskem podpore. Samo nekaj malo odpadnikov je bilo. Plemstvo je ostalo zvesto katoliške] veri. Leta 1761. in 1776. je po Kočevji hudo razsajala goveja kuga. Pa tudi ljudem je naredila kuga mnogo britkosti, vzlasti 1578., 1600. inl601. leta, ko je podavila najveljavnejše meščane, da je bilo mesto skoraj popolnoma prazno in brez brambe.
Začetek 19. stoletja je bil za Kranj- ! sko deželo jako nevaren in žalosten. Vže 1797. leta je došlo povelje, da morajo med Kočevskim in Ribnico, na tako zvanem “Schweinbergu”, napraviti šance, ki se v razvalinah baje še danes vidijo. Nad 4000 ljudi iz Kočevja in okolice je delalo in naredilo pet trdnjav, katere so zasedli vojaki. Ali vse to ni dosti pomagalo. Francozi zasedejo deželo 1809. leta in gospodarijo v njej do srede 1814. leta. Kočevarji so brž osnovali črno vojsko, da bi razpodili sovražnika iz dežele. Tudi so se ustavljali,plačevati kontribucijo, katero je Napoleon naložil deželi. Francoski vojaki so prišli nad upornike in dokaj kvare naredili deželi. V 16., 17. in 18. dan oktobra 1809. leta so plenili in požigali po mestu in okolici, in naredili nad 80,000 gld. kvare. Vendar to še ni izpame-tovalo ljudi; še le vnelo jih je k večjej grozovitosti proti Lahom in Francozom. Pomorili so vse, kar jim je prišlo v pest. Slednjič so se duhovi vender pomirili in udali novemu gospodarju. Kočevska vojvodina je posta-1a kanton Novomeškega okraja. Po odhodu Francozov je cesar Franc po-
Zahvala.
Št ejeva si v dolžnost izrekati našo najiskrenejšo zahvalo g. Geo. Flajni-ku (Kralju), soprogi in družini za prijaznost in izborno postrežbo ob priliki najinega bivanja ob času zborovanja v Pittsburgu.
Gostoljubnost in prijaznost jim poplačaj Bog!
Jos. Klepec in B. J. Čulik,
delegata Vit. sv. Jurija, štev. 3.
Pittsburg, Pa. — Ker so se čislani člani gl. odbora in delegatje X. glav. K. S. K. J. na naš poziv tako polnoštevilno udeležili blagoslovljenja nove zastave K. S. K. J.; in ker so se tako povoljno odzvali našemu povabilu na veselice,, katere so tukajšna društva potom pripravljalnega odbora priredila, za to si štejemo v dolžnost se istim najiskrenejše zahvaliti.
Vsaka slovenska naselbina si šteje v čast, ako jo poseti zbor K. S. K. J., za to smo si svesti, da nas slavna konvencija spet kmalu počasti. Zagotavljamo, da se bomo v prihodnje še bolj potrudili.
Pripravljalni odbor:
Jos. Pavlakovič, predsednik, Rud. Požek, podpredsednik, Geo. Veselič, tajnik,
Geo. Flajnik (Kralj), blagaj.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno 9veže pivo, fino kal ormjsko vino, dobro žganje m trio lajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki preroot
TELEFON 7612.
on N. Broadway....JOLIET, ILI
if*************************
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada po* polnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebli* no Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500, Pri naročbi blagovolite denarje p« Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio
J**************************
Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretoiiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2073.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago
dobie konje in kočije po zmernih cenah Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza
1	priVatna AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N W Phone 344
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRJ
910 N. Chicago Sfer JOLIET, ILI.,
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa r tr stro-padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing: Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Rojaki, o priliki obiščm
Uovegskijom
kjer se toči vedn« sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
WAWAVY.VYA*!
W.*AVAV^.V^^^.V.VAW.V/.’.VA-.V.^V.V.W.,AV»V.V.SS\WAW.‘.,
Največja in naj starejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta »907. nad 68 milijonov kron-Rezervni skladi znašajo 9,33/,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam	...»....... 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji.......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .......... • • 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
.YAW/AV.V.V/.,.V.,.V.V.V.,.V.,.V.V.,.V.'
V.'.V.V.V.V.V.WV.WA
Emil Bachman
580 South Centre Avenne.
Chicago, lil.
Slovanski tvorničar druitvenih od makov (badges), regalij, kap, baadei in zastav. Velika zaloga vseh po Irebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. Ki tolog na zahtevanje zaston.i.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
priporočata rojakom fino “Elk Brand’' pivo, dobro importirano žganje in ka lSfornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše portirjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N, W. Phone 825.	Joliet, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
”THe D. S” \k. in "MeerscnaBi” 5c,
Na di Arno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street
Joliet 111
Wfl/WVWIÄWUVVWWWVVL
Blassen & Sienta
Sobe 201 in 202 Barbee Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI
1NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. do-škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko au oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
(Nadaljevanje zapisnika s 4. strani.)
delegatje rnajke Jednote. Da bi bil časten in slavljen Vaš X. glavni zbor, naj Vsemogočni podeli svoj neskončen blagoslov.
Mich. Mayerle, tajnik dr. št. 38.
Chicago, 111., 4. okt. 1908. — Mir Vam bodi uradniki in delegatje K. S. K. Delujte v prospeh vere in slovenskega naroda v Ameriki.
Na veselo svidenje na XI. gl. zborovanju v Chicagi. Martin Kremesec.
J-

Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.
Seja zaključena z molitvijo. Zapisnik prečitan in potrjen.
JOS. JARC, zapisnikar.
JOHN R. STERBENZ, predsednik.
ANT. NEMANIČ, I. podpredsednik.
FRANK BOJC, II. podpredsednik.
Lastnoročni podpisi.
III. SEJA.
Dne 6. oktobra 1908.
Nadaljevanje prizivnega odbora.
Prošnja od društva 79 zavržena.
Prošnja od društva 41 radi umrlega člana Jernej Božič sprejeta in določilo se je, da se dedičem izplača popolna usmrtnina; druga prošnja istega društva radi pohabljenega člana I. Lukman, dovoljena vsota $500.00 in sicer od njegove usmrtnine.
Za ostalih $500.00 se mu mora izdati novi certifikat za vsoto $500.00 in on plačuje v prihodnje za zavarovalnino vsote $500.00.
Na prošnjo Anton Fabčiča od društva št. 70, konvencija pooblasti delegata Čulika, kateri naj ob priliki, ko ide na konvencijo v St. Louis, Mo., tega člana obišče, njega pregleda in rezultat nato naznani glavnemu uradu. Ako delegat Čulik pripozna, da je on vreden podpore in ako bode dovolj dokazov, se mu izplača vsota $125.00.
Na prošnjo Gregor Petrovčiča od društva sv. Jožefa št. 2 sklenila je konvencija, da se mu izplača vsota $250.00 pod pogojem, da si nogo, katera mu sploh nič ne rabi pusti odrezati.
Na prošnjo društva št. 96 radi člana Franc Recelj, dovoljeno, da se mu izplača četrtina zavarovalnine.
Odmor 10 minut.
Nadaljevanje seje.
Prečital se je cirkular Dr. Ivca.
Predlog. — Nobenemu uradniku K. S. K. Jednote ni dovoljeno privatno zlorabljati (samega sebe priporočati) ime naše organizacije.
Na prošnjo člana A. Kalčiča od društva št. 12, dovoljeno, da se njemu izplača vsota $500.00, za ostalo vsoto $500 pa se mu mora izdati novi certifikat za $500.00 in on plačuje v prihodnje za zavarovalnino vsote $500.00.
Na opomin druzega podpredsednika Frank Bojc-a so uradniki in delegatje pričujočemu članu Kalčiču darovali vsoto $23.69.
Določilo se je, da se društvu št. 119 povrne preveč vplačana vsota.
Seja zaključena z molitvijo.
Seja otvorjena
Dne
z molitvijo.
IV. SEJA.
6. oktobra 1908.
JOS. JARC, zapisnikar.
Predlogi.
Da se predsedniku Rooseveltu pošlje udanostna brzojavka, sprejeto.
Predsednik imenuje za izpisanje iste duh. vodjo Rev. John Kranjca in gl. tajnika Jos. Dunda.
Da se odpošlje udanostna brzojavka mil. gg. škofom Trobec in Stariha.
Predsednik poroča o slučaju umrlega člana M. Tomaca od št. 103.
Predsednik poroča o slučaju glavnega tajnika Jos. Dunda in izrazi željo, naj bi sobrat glavni tajnik Josip Dunda preklical besede o predsedniku, da je njega zakotno napal.
Glavni tajnik Jos. Dunda prekliče besede v zadovoljnost predsednika in cele konvencije.
Da se sporoči pozdrav Slov. Hrv. Zvezi zborojuči v Calumet, Mich.
Društvo sv. Jožefa št. 53 želi poročila o izplačanju posmrtnine po pokojnem sobratu Fr. Kozjeku.
Predsednik sporoči, da je posmrtnina izplačana po odloku Circuit Judge Dibell v Joliet, 111. in da ima blagajnik postavno pobotnico.
Postavi naj se odbor, ki naj celo zadevo preišče. Zbran za to preiskavo gl. tajnik in delegat Mike Wardjan.
Delegat Zalar želi poročila o zadevi pokojnega člana John Vrbajsa od št. 8.
Del. Kambič prečita pismo od John Kralja, kateremu je pokojni brat zapustil okoli $700.00, da si ni bil njegov sorodnik. Glavni tajnik Josip Dunda pojasni stvar, kolikor je njemu znanega.
Zadeva se je izročila pooblaščencu v oslybo.
Delegat Klarič naznanja, da ima društvo št. 15 jednega člana, ki si je hotel zapustiti vsoto $200.00 za pogrebne stroške.
Glavni tajnik pojasni celi konvenciji, da je stvar, si zapuščati preveliko vsoto, sploh vsoto od usmrtnine za pogrebne stroške protipostavna.
Konvencija pa je nato sklenila, da vsaki član Jednote ima prosto voljo si zapustiti vsoto za pogrebne stroške kakoršno si on hoče.
Med sejo obiskal je slavno konvencijo g. Stjepan Rebrovič, glavni tajnik Narodne Hrvatske Zajednice, in v kratkem govoru nagovarjal gg. delegate in odbor, da naj delujejo v prospeh K. S. K. Jednote.
Brzojavi in pisma.
Allegheny, Pa., 5. okt. — Glavni odbor N. H. Zajednice smatra si dužnoš-cim i ljubave bratinske napram jednokrvne bračo slovenskoga naroda čestitati Vam i Vašem desetem glavnem zborovanju K. S. K. Jednote pa dao sv< Višji Bog, da Vaše današnje zasedanje desete konvencije usplodi najboljirr plodom Vašega dela (rada) na dobrobit svih članova K. S. K. Jednote u ovo velikoj koloniji, kao i na čast diku i slavo celega Slovenskoga i ostaloga Slo vanskoga naroda.
U ime glavnog odbora N. H. Z.	Stjepan Rebrovič, gl. tajnik.
Newburgh, O., 5. okt. 1908. — Srčno pozdravljam uradnike in delegate n« X. gl. zborovanju K. S. K. Jednote. Bog daj, da bi naša slavna Jednota p« X. glavnem zborovanju krepkeje rastla in še lepše cvetela.
John Lokar, član društva št. 63.
Forest City, Pa., 5. okt. 1908. — Uradniki in delegatje K. S. K. Jednote na stopajte složno v edinosti za nado, vero in napredek. Naj cvete naša slavn,-Jednota. Na svidenje v našem gozdnem mestu.	J. Dečman.
La Salle, 111., 6. okt. 1908. — Bog živi zbrane delegate. Prihodnjo gl. zbo rovanje želi La Salle.	Math. Urbanija, Frank Strehar.
Chicago, 111., 6. okt. 1908. — Vihraj zastava K. S. K. Jednote in zbira okrog sebe verne sinove in hčere slovenskega kat. naroda v Ameriki. Naprej z Bogom za narod.	V imenu društva sv. Štefana, John Žefran, preds.
La Salle, 111., 6. okt. 1908. — Sloga in zdravje delegatom. Prihodnje zbo rovanje izvolite La Salle.
La Salle, 111., 6. okt. 1908. — Želimo gospodom delegatom najlepše vspehe blagor in razvoj Jednote. Živeli na mnoga leta. Prihodnje zborovanje L; Salle, 111.	Matt Skeftan, podpreds., Jos. Berglez, tajnik.
Joliet, 111., 4. okt. 1908. — Slava Vam in pozdravljeni bodite delegatje X gl. zborovanja K. S. K. Jednote. Voščim Vam obilo vspeha in sloge, ker i slogi je moč. Složno za našo slavno Jednoto in mili nam narod slovenski.
John N. Pazderc in soproga.
Ely, Minn., 6. okt. 1908. — Iskreni pozdrav delegatom Jednote, prihodnji zborovanje v La Salle, 111.	Urbanija Brglez.
Joliet, 111., 5. okt. 1908. —- Srčen pozdrav in obilen vspeh delegatom z< bodočo trdnjavo K. S. K. Jednote.	Rev. A. M. Krašovec.
So. Chicago, 111., 5. okt. 1908. — Kar za narod deluje, Tega se vsak raduje. Pozdravljeni uradniki in delegati. Prihodnje zborovanje v So. Chi-ca8°-	Jakob Kovač.
So. Chicago, 111., 5. okt. 1908. — Naj Vas delo navdušuje — Da nam Jednota napreduje. Živeli delegati.	Odbor društva sv. Florjana.
Little Falls, N. Y., 6. okt. 1908. — Pozdrav zbranim delegatom. Z ustanovitvijo bolniške blagajne je zagotovljena bodočnost in procvit Jednote.
Društvo štev. 118.
Waukegan, 111., 6. okt. 1908. — Združeni delegatje! Delujte v korist slavni naši materi K. S. K. Jednoti v pomoč vdov in sirot. Vse za vero in narod.
John Umek.
Joliet, III., 6. okt. 1908. — Najprisrčnejši pozdrav bratom delegatom in celemu zboru, ter najboljši vspeh in procvit naše mile matere Jednote.
Društvo sv. Jožefa štev. 2.
Waukegan, 111., 6. okt. 1908. — Bog Vas živi, delujte v korist Jednote, društev in posameznih trpečih sobratov.	Barle.
Cleveland, Ohio, 6. okt. 1908. — Delujte za vero in narod!
Fr. Škull, blagajnik dr. sv. Vida štev. 25.
Calumet, Mich., 6. okt. 1908. — Zbrani uradniki in delegatje na petem gl. zborovanju S. Hrv. Zveze v Calumet, Mich., Vam želimo dober uspeh in Vam podamo bratsko roke.	Odbor.
Duluth, Minn., 6. okt. 1908. — K S. K. J. uradnikom in delegatom želimo najboljši uspeh. Delujte za narodni napredek in korist članov.
Frank Virant, Geo. Brožič.
Cleveland, O., 6. okt. 1908. — Naj K. S. K. Jednota raste in napreduje.
Jak. Grdina. JOS. JARC, zapisnikar. JOHN R. STERBENZ, predsednik. ANT. NEMANICH, I. podpredsednik. FRANK BOJC, II. podpredsednik. (Nadaljevanje zapisnika sledi.)
Seja zaključena z molitvijo. Zapisnik prečitan in sprejet.
Potres.
Salt Lake City, Utah, 13. okt. — Potresomer vseučilišča države Utah je kazal sinoči hud potres. Doslej ni nobenih poročil o kaki nezgodi.
WWWWWWWWWWWVWWWWWWWWWWVWVUW
¡Kje ie najbolj varno naložen denar?
350,000,000 ton premoga se izkoplje vsako leto v Združenih državah; ako bi se ta premog nakopičil skupaj v kocko, bi imela ta 714 jardov dolge strani.
Žrtev loterije. V Lvovu so zaprli ravnatelja nekega ondotnega kreditnega društva Jakoba Weissmanna, ki je poneveril 80,000 kron. Ves ta denar je tekom 15 let zaigral v mali loteriji- ___________________
Najboljše na svetu.
Gosp. Frank Pelinka, Owatonna, Minn, piše: “Smelo rečem, da so Se-verovi Praški zoper glavobol in nev-ralgijo najboljše zdravilo nasvetu. Pomagali so skoro vsi naši družini in jaz bi ne mogel biti brez njih.” Prodajejo se v vseh lekarnah. 12 praškov v škatljici 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Slovencem naznanje.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical nstituta: —
Jaz se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ker ste mi zares dobra posijali, da se sedaj čisto zdravega počutim, če prav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan, da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatoraj rojaki, ako ste bolni, obračajte se le na Collins Medical Institute, ker tam bodete gotovo popolno zdravje zadobili.
Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim ostajajoč Vam vedno hvaležni.	Johan Bajt,
Box 160, Oregon City, Ore.
Resni slučaji.
Dostikrat nahajamo tako resne slučaje želodčnih bolezni, da bolnik ni vstanu prebavljati nobene hrane in da njegov želodec zavrača tudi zdravilo. V takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno uspešno, ker ga vsak želodec rad sprejema. To zdravilo brž izleči vneto mrenico želodčno in krepi njegove mišice. Potem bo želodec sposoben sprejemati in prebavljati vsako hrano in podpirati njeno vsrkovanje.To vince je zelo koristno pri vseh boleznih želodca, črevesja in krvi, a uživalo naj bi se ve vseh slučajih, kadar želodec ni vstanu redno delovati ter ve vseh slučajih slabosti, nervoznosti, neod-'očnosti, nespečnosti, onemoglosti. V 'ekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Zdravniški svet zastonj.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, 111.
Pozor slovenski lastniki kmetij v Ripley Co., Mo.
Jaz podpisani opozarjam več rojakov Slovencev, kateri ste kupili obdelane kmetije in še niste naseljeni, naznanite mi obratno vsi kateri se ne bodete naselili, da oddam kmetije v najem za leto 1909.
Dalje tudi naznanjam, da vsi Slovenci, kateri bi se radi naselili in imajo vse plačano naj mi naznanijo takoj kateri so, kajti v novembru pride na noje vabilo agent velike družbe iz Mew Yorka pregledati svet in da po-;ojilo za več let z 5l/i obresti na po-?estva. Nobeden mi naj ne nozabi pisati takoj, kajti jaz nimam časa vsakemu posebe pisati.
Naylor, Mo., oktober 1908.
F. Gram, oskrbnik zemlje.
Priporočila.
Rojakom v Pittsburgu priporočamo lašega zastopnika g. George Wese lich-a. On sme prejemati naročnino n izdajati pobotnice.
— Rojakom v Willard, Wis. priporočamo pa g. Ig. Česnika.
Uprav. “A. S.”
POZOR, SLOVENCI
Rojakom priporočam svojo
Edino SLOVENSKO BRIVNICO V J0LIET, 1LL.
Delo jamčim.
Jolm Svsir
1005 N. Chicago St
Hraniinih ulog je:
32 milijonov kron.
Rezervne«»» »sklada je 860,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
j« največji in najmočnejši denarni zavod te vrate po veem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vtem tvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs država a posebnim zakonom,in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-i^alii otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poe jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost aa vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
N“ irrr.f’" FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
VVWYW1AAWVWVWWWWhV.AVWUWWVWVWV\ftMJVWWW
VWČWW/AW.mYW.VA ,AVAl,/WAAWAAWAiWAAA
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Oh Bedeljth N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v ■steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
WV.,.VAVVAVA,.,.V.’AY.VA,.V,,AVAV.,AV.,.V.VWAWA
< •	»♦»♦❖♦»♦.»♦❖♦»♦»♦»♦»»♦fr»»:.
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
¡¡vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
AAAAAAAA.4.A-«.A-*.A-».A.».A.».Aj>. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA a. a a
W V f V f '* f ^ • VVV V VTVyVvV v VVP	v v • v v V T v w v w ■/▼v W V W V W '/▼VT
John Siefanic
na voglu Scott In Ohio cest, Joliet, DL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno zveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo priletno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
JOUCT.UJL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. #*
Amerikanski Slovenec
je najstarejš' slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.