občina Šentjur pri celji
Celje - skladišče D-Per
582/1989
1119900414,120
COBISS 0
J
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
IZ VSEBINE:
—	Svetovni dan zdravja
—	Kotiček za kmetovalce
—	Dežurni fotoreporter
—	Zaupanje J. Drnovšku
—	Prednostna lista
APRIL 1989
1. maj
Ob 1. maju — prazniku vseh delovnih ljudi je prav, da premislimo o delu, svojem in vseh nas, o delu v preteklosti, sedanjosti in o načrtih za prihodnost. Premislimo, kako delati, da bomo živeli bogateje in srečneje. Vrnimo spet delu čast in oblast, s pravičnejšo delitvijo ustvarjenega na podlagi dela in rezultatov dela. Kljub krizi, gospodarski in politični, ki jo občutimo vsi, še posebej pa zaposleni, ki s svojim delom komajda preživijo iz meseca v mesec, se vendar že kažejo perspektive za boljši jutri. Demokratičen razvoj in prenova gospodarstva, še posebej pa trg, konkurenca na vseh področjih, nas peljejo v pospešen razvoj in možnosti za bogatejše življenje brez ideoloških predsodkov in demagoških fraz. S prenovo, tudi kadrovsko, in z izkoriščanjem danih možnosti bomo ob 1. maju lahko zado-voljnejši. Danes in jutri.
Ob čestitki vsem delovnim ljudem ob '1. maju vas vabimo na tradicionalno srečanje vseh zaposlenih na Resevno, ki bo v nedeljo, 30. aprila ob 14. uri.	Občinski svet ZSS Šentjur
20 let glasbenega šolstva
Pred nekaj meseci je poteklo 20 let, odkar se je v Šentjurju začela uresničevati zamisel o ustanovitvi glasbene šole. Kot je znano, do tedaj mesto skladateljev Ipavcev ni poznalo glasbenega šolstva in so tisti redki glasbeni nadobudneži, ki so se hoteli ukvarjati z glasbo, obiskovali celjsko glasbeno šolo. Sicer pa o zanimanju za instrumentalno glasbo v Šentjurju pričajo mnoge predvojne in povojne glasbene skupine in godbe. Nekaj tradicije v negovanju instrumentalne glasbe je vendarle bilo.
Glasbeno šolstvo v Šentjurju se je začelo razvijati oktobra 1968 v prostorih takratne delavske univerze v zgornjem trgu. Pričeli so s poukom klavirja, harmonike in pozneje še kitare. Skoraj 40 učencev se je soočalo s prvimi koraki instrumentalnega pouka, kaj kmalu pa jih je bilo vse več.
Hkrati s praktičnim so učenci obiskovali tudi teoretični pouk. Glasbena šola je po dveh letih prešla pod okrilje osnovne šole, leta 1976 pa je postala samostojna ustanova, ki je sprva imela tri redno zaposlene delavce. Povečalo se je število instrumentov, ki so jih poučevali poleg rednih tudi honorarno zaposleni delavci. Začeli so poučevati trobila, pihala in violino. Kmalu so se v šoli začele razvijati tudi druge dejavnosti: pevski zbor, harmonikarski orkester, razni ansambli, ter študij glasbenih pravljic. S pridobitvijo prostorov v bivšem vrtcu, ki so bili pred nekaj leti obnovljeni, je glasbena šola zaživela polno življenje in njen utrip se je čedalje bolj čutil tudi v kulturnem življenju Šentjurja. Učenci so se začeli udeleževati nastopov na regijskih srečanjih glasbenih šol ter na republiških tekmovanjih. S teh nastopov imajo že precej priznanj in nagrad.
Prav gotovo pa je eden najpomembnejših dosežkov šentjurske glasbene šole posredovanje osnovne vzgoje bodočim glasbenim pedagogom, ki danes z uspehom poučujejo glasbeni pouk v osnovnih šolah in vodijo nekaj glasbenih skupin.
Delavci in učenci šole »Skladateljev Ipavcev« bodo dvajseto obletnico glasbenega šolstva v Šentjurju proslavili s prireditvami, ki se bodo ob koncu aprila zvrstile v dvoranah glasbene šole in kulturnega doma. Otvoritveni koncert bo v četrtek, 20. aprila, ko bo nastopil kvartet flavt Akademije za glasbo, naslednjega dne bodo nastopili dijaki srednje glasbene in baletne šole iz Maribora (nekdanji učenci šentjurske glasbene šole), v soboto, 22. aprila bo revija pihalnih orkestrov glasbenih šol celjske regije, v ponedeljek, 24. aprila pa bo zaključna slovesnost z nastopom ansamblov, ki delujejo v okviru šole.
Št. 120
Poleg teh koncertov bodo učenci glasbene šole nastopili tudi v vseh občinskih osnovnih šolah na posebnih glasbenih urah in seznanjali svoje vrstnike z različnimi instrumenti.
Tako bo ta obletnica z vsemi prireditvami prav gotovo novo potrdilo o potrebnosti in upravičenosti obstoja ne le šentjurske, temveč vseh glasbenih šol, ki zlasti v sedanjih kriznih časih vedno težje najdejo svoj prostor v sestavu celostne vzgoje.	E. G.
SREBRNI ZNAKI
ob obletnici ustanovitve OF in 1. maju
PRIZNANJA OF
Letošnja priznanja OF bodo podeljena na osrednji proslavi OF, ki bo v ponedeljek, 24. aprila 1989 ob 18. uri v kulturnem domu v Šenajurju. Prejeli jih bodo:
1.	Branka JELEN, učiteljica na OŠ Gorica pri Slivnici, za uspešno povezovanje šolske mladine z življenjem in razvojnimi prizadevanji kraja, posebno na področju kulturnega življenja.
2.	Stane STOJAN, iz Šentjurja, za večletno uspešno delo v vodstvu mladinske organizacije in dosežene uspehe pri organiziranju mladinskega prostovoljnega dela.
3.	Dr. Janez ŠMID, zdravnik splošne prakse na Planini, za prizadevanja in dosežene uspehe pri razvoju turizma ter za aktivnosti za ohranjanje kultumo-zgodovinskih spomenikov ter etnografske dediščine na širšem območju Planine.
4.	Anton RIJAVEC, upokojenec iz Šentjurja, za aktivno vključevanje v razreševanje problematike borcev ter za delo v delegatskem sistemu.
5.	ZGODOVINSKI IN TURISTIČNI KROŽEK PRI OSNOVNI ŠOLI FRAN MALGAJ ŠENTJUR, za raziskovalno dejavnost na področju ohranjanja kulturne dediščine in vključevanja mladih v razvoj turizma v Šentjurju in njegovi okolici.
SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV ZA LETO 1988/89
Predsedstvo Zveze sindikatov Šentjur je na 12. seji, 4. aprila 1989 sklenilo, da srebrne znake Zveze sindikatov prejmejo Janez GRAČNER, Oto PREBIL in DO ALPOS, kot priznanje za dosedanje delo in kot vzpodbudo za delo na sindikalnem področju v prihodnje.
Janez Gračner iz DO Potrošnik, Tozd Prodaja Šentjur: za večletno delo v Zvezi sindikatov. Janez Gračner je vseskozi prizadevno deloval v sindikatih in si s svojim delom prizadeval za enakopraven položaj sindikata v naši družbi in osnovne pravice zaposlenih. Med drugim je bil v prejšnjem mandatu tudi zelo uspešen kot neprofesionalni predsednik Zveze sindikatov Šentjur.
Oto Prebil iz DO Kmetijski kombinat, Tozd Lastna kmetijska proizvodnja: Oto Prebil je poleg svojega dela na strokovnem področju aktivno deloval tudi v sindikalnih organih in bil med drugim predsednik konference osnovnih organizacij v KK Šentjur.
DO AIpos Šentjur: za pomoč pri prezaposlitvi delavcev iz Pozda Orodje — Oprema. DO je priskočila na pomoč delavcem iz pozda, ki so se znašli skorajda na cesti. Delavcem je omogočila boljše pogoje za delo kot so jih imeli doslej in obenem večjo socialno varnost.
O k éLoaenàkem nae&dnetn p časniku, clneau uàianoaitae G&aobodiLne tconte 27. apcLLu, in mednacodnem pcasniku
deia 1. ma£u, i&kcena čestitamo!
^Òtiièbenopoliticne o cg a n iza cije, 6 kupici na občine
in ntecLni&too
Od tu in tam
Iz Šentjurja
6. aprila je bil v prenovljenih prostorih šentjurske občinske knjižnice literarni večer z naslovom Živeti po človeško. Svoje literarno delo je predstavil profesor Rafko Vodeb.
Krajani Hruševca so dobili trgovino z mešanim blagom. Dobite lahko skoraj vse, za nekatere stvari pa je treba malo počakati. Trgovino je odprla Zinka Pasarič, ki ima sedaj poleg frizerskega salona še trgovino. Če se želite izogniti čakanju pred zapornicami in če ste iz južnega dela občine, obiščite trgovino in salon Pasarič, kupite kruh v pekarni Jager in popijte kavico v bifeju pri mostu.
Še posebej živahno je bilo v Šentjur v soboto, 8. aprila:
—	Slovenska kmečka zveza in Zveza kmečke mladine sta na kmetijski šoli organizirali posvet. Udeležilo se ga je okrog 100 ljudi, med njimi so bili člani obeh zvez, kmetijski in drugi strokovnjaki ter predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. Zavzemali so se za temeljite spremembe na področju kmetijstva in kmetijske politike.
—	Delavci, skupaj z vodstvom Tozda Elegant, DO TOPER Celje, so slavili novo delovno zmago. Otvoritev nove proizvodne hale je pomembna pridobitev ne le za delavce tega tozda, marveč tudi za našo občino kot celoto. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki poslovnih partnerjev iz ZR Nemčije.
—	Zvečer istega dne je bila zaključna proslava revije pevskih zborov v občini. Sodelovalo je šest zborov s 180 pevci. Obiskovalci, bilo jih je veliko število, so izvajalce toplo pozdravili. Strokovna komisija, ki ocenjuje kakovost zborov in opravi izbor za Našo pesem v Mariboru, je predlagala, naj se te pevske prireditve udeležita moški in ženski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, pogojno pa tudi moški zbor iz Ponikve. V strokovni komisiji sta sodelovala profesor Kunej iz Celja ter profesor Vrbančič iz Maribora.
Na pomoč
Občinska gasilska zveza Šentjur je tudi letos na svojem občnem zboru na Kalobju 25. marca proučila realizacijo svojega dela.
Poročilo predsednika in poveljnika pravi, da je bilo leto 1988 plodno in ustvarjalno. Svoje delo so gasilci vseh dvanajstih društev v OGZ obeležili tudi z novimi pridobitvami in praznovanji:
GD Ponikva — prevzem novega orodnega vozila,
GD Dramlje — prevzem novega orodnega vozila in preurejene avto-cisterne s proslavo ob 60-letnici delovanja društva,
GD Šentjur — prevzem nove motorne brizgalne Ziegler 8001.
Gasilci v občini združno ugotavljajo, da največje težave povzroča financiranje in vrednotenje gasilskega dela v družbi, ter vse večji stroški vzdrževanja opreme in vozil, še zlasti ob prevozih pitne vode.
Gasilci so v svoj program za leto 1989 zapisali naslednje poglavitne dejavnosti:
—	redno izobraževanje poveljujočega in osnovnega kadra, mladine in žena
—	občinsko gasilsko tekmovanje za pokal Matevža Haceta, ter druga športna tekmovanja za popestritev dejavnosti
—	srečanje slovensko-hrvaških pionirjev, letovanje pionirjev na morju in njihov prispevek k literarnim in likovnim predlogom za mesec požarne varnosti
—	obisk pobratene OGZ Užička Požega
—	nabava komandnega vozila
—	izvajanje redne dejavnosti vseh izvršilnih in operativnih organov in komisij
Občnega zbora so se udeležili predstavniki sosednjih OGZ, predstavnik republiške zveze, občinskega štaba CZ in SIS za varstvo pred požari občine. Žal, kot po navadi, gasilci na svojem občnem zboru niso bili vredni niti besede v pozdrav ali zahvalo za opravljeno delo na področju požarnega varstva. Nihče s strani vabljenih občinskih struktur se ni oglasil.
Gasilci so vedno pripravljeni na požar. O tem priča tudi akcija gašenja travniškega požara v KS Breze, ki so ga nekateri tudi v »slovesnih uniformah« pogasili kar med občnim zborom, ki pa zaradi tega ni izgubil na svoji konstruktivnosti in udeležbi.
Janko Cerkvenik
Vabilo na proslavo
24. aprila ob 18. uri bo v kulturnem domu v Šentjurju osrednja kulturna prireditev ob 20-letnici delovanja in razvoja glasbenega šolstva v naši občini, združena z osrednjo proslavo ob prazniku OF in počastitvijo praznika dela.
Ob tej priložnosti nam bo spregovoril predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole.
Vabljeni!
Šentjurski portret
Področje njegovega delovanja je široko: v društvih, v družbenopolitičnih organizacijah in gospodarstvu. Povsod se vključuje z njemu lastno doslednostjo in žarom, ki mobilizira za akcijo tudi okolico. Spada med tiste redke ljudi, ki jim tudi razočaranja in nerazumevanje okolice niso nikoli jemala volje in moči za cilje, ki prinašajo napredek in razvoj. V zadnjih letih je Vinko Jagodič opravljal odgovorno funkcijo direktorja ZS Triglav za območno skupnost Celje.
Čeprav ni zaposlen v naši občini, je ves čas dejaven tudi v vsakdanjem utripu domačega kraja Ponikve in občine. Njegovo delo in bogate izkušnje so nam vedno koristile in nam bodo tudi naprej dobrodošle.
Na letošnji osrednji proslavi ob dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda bo Vinko Jagodič za svoje delo prejel visoko družbeno priznanje, zlati znak OF, za kar mu iskreno čestitamo. Želimo, da ostane trdnega zdravja tudi kot upokojenec, ter še naprej aktiven v naših skupnih prizadevanjih za boljši jutri.
Uredništvo
Obisk v Alposu
V zadnjih letih se le poredko zgodi, da pride v Šentjur tudi kakšen zelo visok predstavnik Jugoslavije. V petek, 10. marca je obiskal sindikalne aktiviste v DO Alpos predsednik sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen. Navzoči so bili tudi številni sindikalni delavci celjske regije in občinskega sindikalnega sveta Šentjur.
Marjan Orožen je udeležencem, bilo jih je več kot 70, spregovoril tudi o prenovi sindikata, ki ne more biti izjema. Zavzel pa še je za takšen sindikat, ki bo resnično v delavčevih rokah.
Že v uvodnem govoru je predsednik medobčinskega sindikalnega vodstva tovariš Kramer govoril o konkretnih nalogah osnovnih organizacij sindikata. Poudaril je, da delavci za svoje dobro opravljeno delo ne morejo dobiti manj denarja kot je določeno z zagotovljenim najnižjim osebnim dohodkom. V celjski regiji je zaposlenih okoli
100.000	delavcev. Lani pa so v OZD, kjer je zaposlenih 9258 delavcev, ustvarili kar 94 milijard din izgube.
Marjan Orožen se je zavzel, da tudi sindikati v prihodnje izdelajo program s tehničnimi nalogami, ki so za delavce najpomembnejše. V njih pa mora biti prostor tudi za vprašanja pluralizma, demokratizacije itd. V svojem razgovoru je Orožen spregovoril tudi o vprašanjih in problemih na Kosovu. Dejal je, da smo se spričo drame na Kosovu vsi zamislili o socialnem in gospodarskem položaju. Če pa hočemo biti kos vsem težavam, je treba čimprej odpraviti politična nasprotja in se začeti pogovarjati o ekonomiji.
Predstavniki gostitelja, sindikata Alposa, so udeležencem spregovorili o vlogi sindikata v DO Alpos. Menili so, da je osnovna funkcija sindikata skrb za nadzor nad poslovodnimi delavci in skrb za dobro počutje vseh zaposlenih.
Vinko Jagodič
Le redki šentjurski občani ne poznajo Vinka Jagodiča, krajana Ponikve, našega bivšega župana in uglednega družbenopolitičnega delavca.
Lani je dopolnil 60 let. Že kot mladinec je v povojnih letih delal na progi Šamac—Sarajevo, kjer je postal udarnik. Vse od takrat se razdaja za dobro sočloveka in za napredek družbe.
Drago Slakan
Svetovni dan zdravja
7. april — svetovni dan zdravja — smo želeli v šentjurski občini čimbolj široko in konkretno obeležiti.
Pod geslom svetovne zdravstvene organizacije GOVORIMO O ZDRAVJU, smo želeli v to razmišljanje vključiti vse starostne skupine prebivalcev v občini. Želeli smo poudariti misel na nenehno skrb za lastno zdravje. Več naj bi se pogovarjali o zdravju in ne le o bolezni.
Na pobudo šolskega dispanzerja zdravstvenega doma Šentjur smo v sodelovanju z DO VIZ Šentjur razpisali nagradni natečaj za najboljša literarna dela na temo o zdravju. Učenci so v svojih spisih razmišljali o naslednjih temah: o zdravem načinu življenja, o rekreaciji, o skrbi za lastno zdravje, o preprečevanju alkoholizma in škodljivosti kajenja, o prometni varnosti in preprečevanju nezgod v prometu, o vplivih okolja na zdravje in podobnem. V natečaju so sodelovale vse šole v občini, komisija je pregledala izbrana dela in določila nagrade. Prvo nagrado — športno kolo — je podelila športna hiša TRIM iz Celja. Nagrado je dobil Jernej Košak, učenec 8. razreda osnovne šole Ponikva. Ostale nagrade so prispevale različne delovne organizacije v Šentjurju in RK Šentjur. V kategoriji spisov od 5. do 8. razreda so nagrade prejeli še Jana Golob, Aleksandra Delibašič, Miran Kladnik, Simon Leskovšek in Lidija Bolha iz OŠ Šentjur ter Irena Mlakar iz OŠ Planina in Urška Podčedenšek iz OŠ Dramlje.
Za spise učencev od 1. do 4. razreda pa so bili nagrajeni Špela Zupanc iz OŠ Dramlje, Jerica Kolar iz OŠ Šentjur, Saša Teržan iz podružnične šole Kalobje, Urška Fendre iz podružnične šole Blagovna in Maja Jazbec iz OŠ Ponikva.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Ob svetovnem dnevu zdravja so na vseh šolah posvetili tudi učne ure tej temi. Po literarnem natečaju so predstavili učencem najboljši nagrajeni spis in učence obvestili o ostalih dvanajstih nagrajencih.
Za ostale občane šentjurske občine pa smo vsi delavci zdravstvenega doma v nedeljo dopoldne organizirali po vseh krajevnih skupnostih akcijo merjenja krvnega pritiska. Ljudi namreč želimo motivirati za kontrolo svojega zdravja. Akcija je potekala v Šentjurju, Jakobu, na Blagovni, v Dramljah, na Ponikvi, Kalobju, Prevorju in na Planini. Udeležba je bila presenetljivo dobra, zato želimo podobne akcije še organizirati, s tem pa pomoč zdravstvenih delavcev še bolj približati občanu in ga pridobiti za sodelovanje pri ohranjanju zdravja.
Pri merjenju pritiska so zdravstvene ekipe tudi svetovale preventivne ukrepe; navodila za preprečevanje pojava zvišanega ali znižanega pritiska pa so dobili tudi v pismeni obliki.
Letos smo temu dnevu posvetili več pozornosti kot v preteklih letih. Predvsem zato, da ob nenehnem hitenju delovnega dne ljudi spodbudimo in opozorimo na pomen ohranjanja zdravja in lastno skrb zanj.
dr. Draga Kovač dr. Ivan Moser ZD Šentjur
Brez naslova
»Groza! Zopet v šolo ...«
Na pol zaspan si malo zmočim lica, podrgnem oči... Zobno ščetko samo pogledam. »Zvečer!« ji rečem in odhitim v šolo.
Prva ura... Zaspana kot po navadi. Ko samo pomislim na toplo posteljo, se zazibljem v lahen spanec...
Tovarišica tiho obstane pred mano. Sosed me zbode pod rebra. Počasi obrnem glavo navzgor. »Po uri v kabinet!« zagrmi od zgoraj.
Samo pokimam. To jo je spravilo v bes. Vsa penasta je skakala in kričala okoli mene. Kakšen cirkus!
»To ji bo poživilo krvni obtok,« sem si rekel in pomislil na bolnike, ki bolehajo za boleznimi srca in ožilja ...
Zvonec je odbrenčal in moral sem na pot proti kabinetu. Ob vstopu sem se skoraj zadušil. Po dimu sem se malo razgledoval, da bi zagledal tovarišico. Ko sem jo končno uzrl, me je začela gnjaviti s klasičnimi ceremonijami. »Zakaj se nisi poboljšal?« je zavpila z vreščečim glasom, in nadaljevala: »Obljubi, da se boš poboljšal! Slabo vplivaš na druge« ... in tako naprej, do opomina in ukora. Pokimal sem ji in lahko sem zapustil to »zelh-kamro«.
Začela se je druga ura, pretekla je mirno. Motilo me je samo
to, da sem sedel na okroglem stolu brez naslonjala in me je potem bolela hrbtenica. Malica — slaba: mlečni ali bolje vodeni riž in izsušeno jabolko.
Tretja ura, govorimo o kajenju ... Učitelji v razredih razlagajo: »Ena cigareta vsebuje najmanj sto strupov ...,« v kabinetu pa jih pokadijo več tisoč.
Ob vprašanju »Zakaj pa vi kadite v zbornici, tukaj pa nas prepričujete naj ne kadimo,« so odgovorili različno:
Eni se zgovarjajo na doktorje, ki kadijo celo v zdravstvenih domovih, drugi pa ti z lepimi besedami povedo, da se brigaj zase. Tretji samo skomignejo z rameni.
Rekreacija — le nekaj zdravega v šoli. Žal pa se tega vsi učenci ne zavedajo. V času rekreacije se skrivajo po razredih in še oken ne odpro, da slučajno ne bi zadihali svežega zraka.
Četrta ura. Moramo nazaj v razred. Pri morali govorimo o političnih dogodkih in beseda nanese na ustavne amandmaje. »Ubogo zdravstvo!« sem pomislil. Vse manj denarja in vse bolj potrebna draga oprema. Sredstva zbirajo s samoprispevki. Bolnišnice so v težavah ...
Še zadnja ura. In konec muk bo za danes.
Odhitim domov. Doma sedem na odprto okno in premišljujem
o ničemer. Temu bi lahko rekli sprostitev. Pride oče z dela in mi pravi: »Malo dela ti ne bo škodilo,« mi da lopato in naroči: »Skoplji teh nekaj jam.!«
Zvečer se utrujen peljem malo naokoli. Prijatelj me povabi na biljard. »Še malo manj zdravja in malo več strupa bom imel,« sem pomislil in mu sledil.
Ob vstopu v igralnico mi je kar odleglo. Samo dva sta igrala in še ta dva sta bila nekadilca. Prav z veseljem sem odigral
igro in kljub temu, da sem izgubil, sem bil vesel, da nisem vdihoval cigaretnega dima. Prijatelju sem to povedal in tudi on se je s tem strinjal. Od tedaj igrava samo takrat, kadar v igralnici nihče ne kadi. Tako tudi zvečer prispevam delček svojemu zdravju. Preden sem šel spat, sem pozdravil zobno ščetko, ki sem jo zjutraj slabe volje zanemaril.
Jernej Košak, 8. r.
OŠ Ponikva
Skrb za človeka
Akcije higienizacije in varstva okolja
Prebuja se narava in z njo človek. Pomlad je prišla v našo deželo. Ne dopustimo, da bi bila ta pomlad, ki je globoko zasidrana tudi v naših srcih, umazana in nečista. Ne dopustimo, da se v naši neposredni in širši okolici valijo kupi nesnage in umazanije, ki povzročajo kopičenje raznih bolezenskih bakterij, ki prinašajo zdravju škodljive posledice.
Vsi skupaj hočemo živeti v čistem, lepem in zdravem okolju, zato skušajmo storiti več, da bi to tudi zares dosegli. Ozrimo se okoli sebe, temeljito uredimo in počistimo svoje bivalne in druge prostore ter svojo okolico. Počistimo okrog hiš, stanovanjskih blokov in naselij, zelenice, okolico šol, kulturno zgodovinskih spo-
Brezhibno vozilo
23.	marca letos je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Šentjur pri Celju med 9. in 15. uro izvedel preventivno akcijo »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO«. V akciji so sodelovali delavci postaje milice Šentjur, AMD Šlander Celje, ZŠAM Celje in mladinci OŠ Franjo Malgaj Šentjur pri Celju. V akciji so pregledali 83 vozil, vozni-
kom pa so dali zloženke »DA BO ČLOVEK NA CESTI ZARES ČLOVEK« in nalepke, ki opozarjajo voznike na pripenjanje z varnostnim pasom. Vozniki, ki so imeli brezhibna vozila, so dobili tudi nalepke »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO«.
Pri akciji je bilo ugotovljeno, da je bilo od 83 pregledanih vo-
menikov, okolico tovarn, vodotokov, počistimo gozdove, steze in poti, javne površine itd. Odpeljimo razno navlako in nesnago na primerno mesto. Spodbujajmo (in opozarjajmo) lastnike ter uporabnike javnih in drugih površin, naj se pridružijo naši akciji za zdravo in čisto okolje.
Občinska organizacija RKS Šentjur pri Celju kliče k sodelovanju vse nosilce zdravega, kulturnega in čistega okolja, vse krajevne organizacije RK z aktivisti RK, vzgojno izobraževalne in vzgojnovarstveno organizacijo, krajevne skupnosti, delovne organizacije, DPO in še posebej mladinsko organizacijo, planinska društva, turistična društva, DPM, telesno kulturne organizacije in druge odgovorne dejavnike, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju in v kakšnih zdravstvenih razmerah živimo.
je varno vozilo
zil brezhibnih 39, vsa ostala vozila pa so imela večje ali manjše napake. Najpogostejše napake so:
1.	oporečna svetlobna telesa —
35 primerov
2.	izrabljene gume—11 primerov
3.	karoserija in drugi za varnost pomembni sklopi vozila — 15 primerov
4.	zavorni mehanizem — 1 primer
Še posebej je zaskrbljujoče, da je bil od štirih pregledanih avtobusov brezhiben le eden, pa tudi to, da od 73 voznikov varnostnega pasu ni uporabljalo 32 voznikov, in od 39 sopotnikov le 19.
V času akcije so voznikom izdali 44 pismenih opozoril, zoper tri voznike pa bodo kljub preventivni akciji delavci PM podali predloge za uvedbo postopka o prekršku, saj so bile kršitve hujšega značaja.
Hkrati s preventivno akcijo »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO« je istega dne med 11. in 13. uro potekalo tudi merjenje hitrosti v naseljih Šentjur in Trnovec pri Dramljah. Dovoljeno hitrost je prekoračilo 23 voznikov. Največja prekoračena hitrost je bila 48 km v naselju Trnovec pri Dramljah.
SPV
/Q ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Matiček za kmeta&aLce
Setev koruze
Koruza je rastlina, ki jo lahko 2 do 3 leta zapored sejemo na isto njivo, vendar ne smemo pretiravati, ker bi tako preveč razširili nekatere bolezni (bulava smet), škodljivce (koruzna vešča) in pleveli (kostreba).
Težja tla je treba preorati pred zimo, le na lažjih tleh lahko orjemo zgodaj spomladi. Če koruzi gnojimo s hlevskim gnojem (25 do 30 t/ha), moramo vsaj na težjih tleh zaorati že jeseni. Najkasneje 2 do 3 tedne pred setvijo pa lahko uporabimo večje količine gnojevke (30 do 35 m3 na hektar).
Ko se spomladi njiva primerno osuši, z brano razbijemo grude. Nekaj dni pred setvijo s pred-setvenikom pripravimo setveni sloj (4 do 6 cm). Tako bo zemlja v ornem sloju primerno sesedena, v setveni plasti pa rahla — kar omogoča najugodnejše razmere za kalitev semena.
Koruzo sejemo, ko se zemlja v setvenem sloju tal (4—6 cm) ogreje vsaj na 10° C. Za naše območje je najugodnejši čas setve od 25. aprila do 5. maja.
Naj naštejemo sorte koruze, ki so primerne za silažo in zrnje in ki jih je možno kupiti tudi v trgovinah:
BC 312: rodoviten hibrid iz začetka razreda 300, dvolinij-ska zobanka BC 318: kot BC 312 OSSK 247: dvolinijska zobanka, hibrid iz sredine razreda 300, primeren za zrnje
Gnojenje travnikov
Kmetje gnojijo vinograde in njive, manj pa travnike. Zato dajejo travniki iz leta v leto zelo skromne pridelke.
Gnojenje je osnova za povečanje količine in kakovosti pridelkov na trajnem travnatem svetu. Gnojenje morajo spremljati tudi nekateri drugi ukrepi: zgodnejša raba, več paše, boljše spravilo — sušenje na sušilih ali v kozolcu, prevetravanje, siliranje, selekcija živine, pravilno sestavljen krmni obrok.
Trajne travnike in pašnike lahko izboljšamo z gnojenjem v dveh stopnjah:
1.	s PK gnojenjem povečamo pridelek v povprečju za 2500 do 3000 kg mrve na ha.
Primer:
1.	zgodaj spomladi
po vsaki rabi
ali
DEA 3839: zelo rodovitna dvolinijska poltrdinka, s konca razreda 200
EVA 3901: zelo rodovitna dvolinijska zobanka s konca razreda 300
ZP 42: ta hibrid je primeren samo za silažo, sejemo ga na toplih območjih.
Gnojenje pri koruzi
Ob uporabi 25 do 30 t/ha hlevskega gnoja ali 35 m3/ha gnojevke dodamo v obliki mineralnih gnojil še:
120 do 160 kg/ha N 80 do 100 kg/ha P_> Or,
100 do 140 kg/ha Ki O Če koruzi ne gnojimo z organskimi gojili, znašajo skupne potrebne količine rudinskih hranil: 180 do 220 kg/ha N 100 do 140 kg/ha Pi Os 200 do 240 kg/ha KiO
2. z NPK gnojenjem, to je z vključitvijo dušika (80 do 200 in več kg/N ha, kar ustreza 300 do 750 in več kg KAN/ha) pa povečamo pridelek še za dodatnih 1000 do 3000 kg mrve/ha. Obvezno pa preidemo z 1 do 2 košenj na 3 do 6 rab (paš, košenj).
Potrebe po hranilnih snoveh iz organskega gnoja in mineralnih gnojil glede na stopnje intenzivnosti
GVZ/ha	1,5	2,0	2,5
Dušik (N), kg/ha 200 260 350 Fosfor (PiOs), kg/ha 80 100 130 Kalij (KiO), kg/ha 200 250 320
Pri določanju odmerkov in vrste gnojil moramo upoštevati analizo zemlje in količino hranilnih snovi, ki jih s pridelki odvzamemo.
NPK 13:10:12	400—600 kg/ha
NPK 18:9:9	200	kg/ha
urea	150	kg/ha
Gnojenje s fosforjem in kalijem smo gnojili z gnojevko (25 do opravimo ponavadi zgodaj spo- 30m3/ha), moramo prilagoditi mladi, odmerek dušikovih gnojil gnojenje z mineralnimi gnojili, pa delimo na več obrokov. Če
Dognojevanje ozimnih
Ker je bila prezimitev izredno dobra, prvo dognojevanje pa ste verjetno že povsod opravili, moramo dognojevanje opraviti še v dveh obrokih, da tako dobimo predvideno skupno količino N/ha (160 do 180 kg):
Drugo dognojevanje opravimo zaradi gostih posevkov z manjšo
žit
dozo N/ha (50 kg), tretje dognojevanje pa v začetku klasen j a foliamo do 15-odstotne koncentracije. Ker ima vsak kooperant škropilnico in že vozne poti na njivi, je ta ukrep povsem smiseln.
Mija Roženičnik, dipl. ing. agr.
Vino potrebuje skrbno nego
Letošnje leto so se že osmič po ustanovitvi društva Vinogradnikov in sadjarjev zbrali člani na letnem zboru. Društvo je bilo nujno ustanoviti, kar kažejo dosedanji rezultati kakovosti pridelanega vina, kakor tudi pri skrbni pripravi posode, pri kletarjenju in negi vinske trte.
Društvo ima več kot dvesto članov. Vsako leto organizira strokovna predavanja, strokovne ekskurzije in praktične prikaze obrezovanja in nege vinske trte. V širjenju pridelave vina se kaže gospodarski učinek, ki je za proizvajalca in celotno dmžbo velikega pomena. Pridne roke vinogradnikov so v teh osmih letih razširile vinogradniške površine in iz nerodovitnih in z grmovjem zaraščenih površin so nastali lepo urejeni mladi nasadi.
Z nadaljevanjem tradicije pridelovanja vina je nujna strokovna pomoč vinogradnikom, zato društvo že vrsto let vabi enologa dr. Jožeta Protnerja iz Maribora, da poda karakteristike pridelanega vina, ga pokusi in poda svoje strokovno mnenje. Splošna ugotovitev dr. Protnerja je, da kakovost pridelanega vina raste, pojavljajo se celo zelo kakovostna vina, ki so glede na geografsko okolje redkost. Iz predavanja dr. Jožeta Protnerja si velja zapomniti naslednje nasvete in priporočila:
Za vse, ki se nameravate lotiti vinogradništva in kletarjenja, velja nasvet, da ne morete vplivati na podnebje, geografsko okolje in vremenske razmere. Zato pa je važno, da veste na kaj lahko vplivate. To je: na izbor sort cepljenk, pravilno podlago in vzgojo, ter pravilno gnojenje in škropljenje.
Škropljenje je priporočljivo enkrat pred cvetenjem, enkrat po cvetenju in trikrat proti gnilobi, vendar 5—-6 tednov pred trgatvijo groz-dja.
Grozdje mora biti v času zorenja ozračeno in osončeno, kar dosežemo z vršičenjem v avgustu.
Trgatev grozdja bomo opravili pozno. Zgodnje sorte (silvanec, ru-landec) 5. oktobra, rizling in šipon pa okoli 10. oktobra, S pozno trgatvijo ne bomo pridobili sladkorja, dobili pa bomo kislino, ki je nujno potrebna za obstoj in trdoto vina.
Predavanje dr. Jožeta Protnerja člani skrbno poslušajo, da bi si obogatili svoje znanje.
Pri pripravi posode moramo predvsem paziti na čistočo. Suho žveplane sode moramo teden dni pred nalivanjem namakati in izpirati. Mokro konzervirane sode (z žvepleno kislino) pa izpiramo s tekočo vodo dva dni. Sode žveplamo tik pred nalivanjem, en trak na 100 1.
Ob trgatvi pazimo, da grozdja ne poškodujemo. Grozdje ne sme priti v stik s kovino. Če je grozdje zdravo, ga ni potrebno posipavati z vinobranom; to počnemo le pri precej gnilem grozdju, in potem mošt tudi razsluzimo.
Poskrbeti moramo, da bo kletna temperatura v času vrenja od 16 do 17 stopinj. Če je temperatura nižja, mošt ne bo odvrel do konca in ga bo treba segrevati v sodu z grelcem.
Konec vretja nam vrelna veha ne pokaže, to ugotovimo po okusu mošta — okus po kvasovkah in zmanjšana motnost mošta.
Po končanem vretju je vino nezaščiteno, saj je izgubilo žveplo. Dožveplamo ga ob pretoku, ki naj bi bil brezzračen, dožveplamo pa ga z enim trakom na 100 litrov vina.
Pred stekleničenjem vino ohladimo ali filtriramo, odvisno od količine.
F. Š.
ZA RAZMIŠLJANJE
Na klopci sedi mlada bodoča mamica. Videti je, da je njen rok že zelo blizu. Sedi s cigareto v roki in puha. Pristopim in jo opozorim glede kajenja. Hladno in odločno me zavrne, češ, kaj je komu mar. To je njena stvar. Ostala sem brez besed in odšla.
Krajanka
Kulturni dan za nižje razrede osnovne šole F. Malgaja v Šentjurju smo zasnovali na izhodi-
šču za 1. in 2. razred z lutkovno igrico Račka, ki jo je oblikovala mentorica Marta Korošec,
za 3. in 4. razred pa s filmom Robinson Crusoe. Po ogledu so sledile dejavnosti v zvezi z lutkovno igrico in filmom: recitatorska, likovna, novinarska, ritmična, pravljična, lutkovna, modelarsko tehnična, turistična, pevska in knjižničarska. Vanje so se učenci vključevali po svojih interesih. Učiteljem so bili v veliko pomoč učenci višjih razredov, ki so nastopili kot asistenti. Za res uspešno izvedbo kulturnega dne se moramo zahvaliti vsem mentorjem prostovoljnih dejavnosti na šoli.
Po končanih dejavnostih, ki so trajale uro in pol, smo se zbrali na skupni prireditvi v telovadnici, kjer so učenci prikazali in poročali o delu tega dne.
Na višji stopnji smo organizirali kulturni dan po interesnih dejavnostih brez skupnega izhodišča. Zato si je vsaka dejavnost že prej načrtovala program dela.
Kulturni dan je potekal takole:
Ob 8. uri so vsi učenci imeli malico s poudarkom na kulturnem uživanju hrane.
Od 8.30 do 10.30 so se učenci vključili v interesne dejavnosti, kjer so aktivno delovali na tistem področju, ki jih zanima.
Ob 10.30 so z delom zaključili in se vrnili v učilnice, kjer so skupaj z razrednikom poslušali plenarni del tega dne. To je bila proslava recitatorskega krožka, sledila so poročila o delu posameznih dejavnosti.
Ob 11.30 je v avli šole nastopil MPZ in s tem odprl razstave, ki so jih oblikovali člani krožkov. Zgodovinsko-raziskovalni krožek je pripravil razstavo Šentjur
skozi čas, gospodinjski krožek razstavo jedi in pogrinjkov, knjižničarski krožek razstavo o delu in življenju Franceta Prešerna, likovni je razstavil ilustracije Povodnega moža, vezilni krožek pa je predstavil svoje izdelke. Vse oddelčne skupnosti so si ogledale te razstave, ki so bile izredno skrbno in lepo pripravljene.
Pri pripravi na kulturni dan je računalniški krožek teden dni prej izdal program z navodili za pripravo in izvedbo tega dne. Tehnično-modelarski krožek je pripravil panoje za razstave, elektronski pa je pomagal pri uporabi video in avdio tehnike.
Sprotno delo v interesnih dejavnostih sta spremljala novinarski in foto krožek. Izvedla sta anketo o delu učencev, novinarski krožek pa je pozneje izdal glasilo z enotno temo Kulturni dan na naši šoli.
Člani turističnega krožka so vodili skupine učencev po Šentjurju. Ogledali so si muzej skladateljev Ipavcev in obiskali občinsko knjižnico.
Drugi krožki so se posvečali strokovnim temam, za katere so se odločili učenci sami in so svoje znanje poglabljali z uporabo dodatne literature.
Dve skupini učencev sta si ogledali filma Cvek in Idealist.
Tak celostni kulturni dan smo letos izvedli prvič.
Bilo je tudi nekaj manjših pomanjkljivosti, ki j£h bomo skušali v prihodnje odpraviti. Pa nič zato! Tudi učenje ob napakah je pot h kulturnemu napredku.
Kolektiv OŠ Šentjur
Za razvoj turizma
ČE ŽELITE PO UTRUDLJIVEM VSAKDANU PREŽIVETI PRIJETEN DAN V TIŠINI NARAVE, PREIZKUSITI RIBIŠKO SREČO, ČE SE ŽELITE REKREIRATI IN SI PRIDOBITI NOVIH MOČI ZA DELO, OBIŠČITE SLIVNIŠKO JEZERO IN RIBIŠKI DOM TRATNA.
Ribiški dom Tratna leži ob severni obali Slivniškega jezera in je oddaljen od Šentjurja pri Celju 4 kilometre.
Dostop:
—	z avtobusom do kraja Črnolica in nato peš 500 metrov po asfaltirani cesti do pregrade, potem pa še 400 metrov po gozdni poti ob jezeru;
—	z vlakom do Grobelnega in nato peš 2000 metrov skozi naselje in gozd Tratna;
— z osebnim vozilom prav do ribiškega doma, kjer je urejeno parkirišče za 20 vozil.
Delegacija zdravilišča iz Rogaške Slatine je pokazala veliko zanimanje za ribiški dom in njegovo okolico.
Voznikom priporočamo, da svoja vozila parkirajo na parkirišču pod pregrado Tratna in pot nadaljujejo peš po gozdni poti. »Napor« bo trajal le dobrih deset minut, obenem pa ne bodo prikrajšani za lepote okolja.
Ribiški dom je na gozdni jasi ob jezeru. Obdan je z mešanim gozdom in tudi okolica je lepo urejena z množico najrazličnejših vrst avtohtonega drevja ter cvetja. Dom ima bife, kuhinjo, zunaj je 250, notri pa 40 sedežev, ima skupinska in individualna — družinska kurišča z vsemi pritiklinami za organizirane piknike, na voljo pa sta tudi dve dvoposteljni sobi za letovanje. Okolica je izredno bogata z gobami, v neposredni bližini pa je možen ogled ribogojnice za vzrejo krapovcev in obisk kmečkih turizmov, kjer vam bodo radi postregli z domačo hrano ter pijačo. Jezero naseljujejo v velikem številu vse naše avtohtone ribe, kar vam omogoča uspešen ribolov. Ribiški dom vam omogoča čolnarjenje, jadranje na deski, kegljanje, igre z žogo, namizni tenis in druge rekreativne športe.
Gostinska ponudba morebiti ni prav hotelska, vedno pa boste postreženi s svežimi sladkovodnimi ribami ali drugim mesom na žaru, ribiško klobaso in narezki ter pijačo po vašem okusu.
Ribiški dom Tratna vam svoje gostinske storitve nudi od 1. maja do 15. oktobra, na jezeru pa je ribolov dovoljen od 1. aprila do 15. oktobra.
Za organizirane skupine — piknike sprejemamo pismene rezervacije na naslov »Ribiška družina Voglajna Štore«, oziroma naročila po telefonu 27-411 ali 28-411 (interna 141 ali 542), najmanj 7 dni pred nameravanim obiskom.
Dnevne turistične ribolovne dovolilnice lahko kupite na naslednjih prodajnih mestih:
—	Glavna recepcija Železarne Štore — Štore
—	Gostišče »Mulej — Gologranc« — Prožinska vas pri Štorah
—	Motel »Merx« Šentjur — Šentjur pri Celju
—	Gostišče »Pri mostu« — Šentjur pri Celju
—	Gostišče »Hvalec« — Nova vas, Šentjur pri Celju
—	Milan Kokošar — Gorica pri Slivnici
—	Ignac Holcinger — Rakitovec, Gorica pri Slivnici
—	Ribiški dom Tratna — Slivniško jezero
ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE OB JEZERU IN DOBER PRIJEM RIB!
Ribiška družina Voglajna
Naš kulturni dan
Kultura živi med ljudmi že od takrat, ko je človek prvič zarisal s kredo po steni in prisluhnil ptičjemu petju, valovanju morja in se ozrl proti sončnemu zahodu.
Marec-mesec potrošnikov
Potrošniški svet krajevne skupnosti Šentjur — center je razpravljal o programu za izvedbo akcije marec — mesec potrošnikov, o problemih na področju preskrbe in o pobudi za uvedbo dežurne trgovine ob sobotah.
Potrošniški svet se je zavzel predvsem za pestrejšo izbiro mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, pri čemer bomo potrošniki pozornejši in zahtevnejši glede kakovosti.
Potrošniški svet je razpravljal o predlogu odbora za preskrbo pri Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini, o uvedbi dežurne trgovine ob sobotah z delovnim časom do 17. ure. Predlog je bil utemeljen z zahtevami občanov te občine in s tem, da je moč računati še z več naključnimi kupci, ki se bodo v turistični sezoni zadrževali v Šentjurju.
Predlog je bil s stališča trgovskih organizacij označen kot ekonomsko neopravičljiv. Analiza je pokazala, da je količinski promet v nekaj mesecih padel za 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu.
Potrošniški svet je v zvezi s tem ocenil, da potreba ni dovolj pretehtana in da v tem trenutku predstavlja le željo posameznikov, da bi mu bila trgovina vselej na razpolago. Ob tem pa ni mogoče zanemariti ekonomskega učinka. S strani trgovine so bili dani tehtnejši razlogi proti uvedbi dežurne trgovine, s čimer pa seveda ni zaprta pot, če se bodo potrebe pokazale. Predvsem v tej smeri pričakujemo pobudo zasebne trgovine.
Kaj napraviti za potrošnika v marcu kot mesecu potrošnika? V razpravi o pobudi Republiške konference SZDL Slovenije o uvedbi poskusnih svetovalnih mest, kjer bi potrošnikom brezplačno svetovali poznavalci različnih področij in predvsem predpisov, v kateri so zapisane pravice in obveznosti potrošnika kot kupca, so prevladovala različna mnenja navzočih, od takšnih na primer, da potrošnik nima nikakršnega vpliva na oblikovanje ali rast cen in na druge negativne pojave v družbi, do tistih tehtnejših, ki pa so bila vseeno proti uvedbi svetovalnega mesta, češ, naj se prizadeti občani — potrošniki v primerih zaradi reklamacij za kupljeno blago obrnejo na pristojne inšpekcijske službe, ki jim primer pomagajo reševati ali jih napotijo na pot, kjer ga bodo lahko rešili.
Ko nam je Radio Šmarje ponudil svoj studio za razgovor in svetovanje potrošnikom, nismo več oklevali in 15. marca je bila zveza vzpostavljena. Oglasili so se potrošniki, celo iz Maribora, Poljčan, Rogaške Slatine in Šmarja, ki so nam postavljali različna vprašanja. Skratka: za začetek vzpodbudno, ker smo spoznali, da so potrošniki potrebni pomoči in da jim lahko pomagamo, ter v pouk trgovini, da bo imela opravka z osveščenim potrošnikom, ki se ne bo zadovoljil z vsem, kar mu bo ponujeno, pa naj bo reklama še tako bleščeča!
P. Žmahar
Dežurni fotoreporter
V našem glasilu Utrip je bilo že precej napisanega o varstvu okolja. Tudi na sejah skupščinskih zborov smo obravnavali to problematiko in kot preventivno dejavnost sprejeli odlok o varstvu zraka. Razmišljamo, ali je treba sprejeti tudi kakšen občinski predpis za prepoved za odlaganje odpadnih snovi, ko te predpise vendar že poznamo. Nekateri občani ali krajani pa, gotovo v veliko veselje samim sebi, odlagajo odpadni material (ostanki od proizvodnje, starih avtomobilskih gum, zidnega ometa, kovinskih predmetov itd.), pred drugi prag, oziroma na zemljišče, ki za odpadke ni določeno.
Dežurni fotoreporter pa je v veselje našemu glasilu in občinskim inšpekcijskim službam prispeval svoj delež k varstvu okolja. Nekaterim »grešnikom« smo že na sledi, na vrsti bodo tudi drugi. Posnete slike so dober dokaz, kakšen odnos imamo do zdravega in čistega okolja. Sodeč po slikah, si pred svojimi stanovanji ne bi želeli smeti, oziroma bi celo grajali odlagalca odpadnega materiala, v mraku in ponoči pa svoje smeti in odpadni material odlagamo na sosedovo zemljišče.
Če hočemo ohraniti zdravo in čisto okolje, odlagajmo odpadni material in smeti na za to določeni prostor. V okviru KS ali VS se dogovorimo za potrebno število primernih zabojev ali kontejnerjev in uredimo organiziran odvoz.
Želeli bi, če bi dežurni reporter že v prihodnji številki našega glasila ugotovil v našem okolju takšno stanje, ki bi nakazovalo in pokazalo načine in možnosti reševanja tega vprašanja.
Odlagalce odpadnega materiala in smeti na nedovoljena mesta bomo odkrili in predlagali za kaznovanje.
J. P.
Dežurni fotoreporter tokrat ni »pritisnil« onesnaževalca, pač pa občinskega inšpektorja, ki brska med odpadki, da bi našel dokaze o njihovem lastniku.
Hitijo z gradnjo trgovine
Delavci velenjskega Vegrada hitijo z gradnjo trgovskega centra v coni C-10-R v Šentjurju. Z gradnjo so pričeli že ob koncu lanskega leta, z deli pa so zaradi mile zime lahko nemoteno nadaljevali.
Z izgradnjo trgovskega centra ne bo pridobil le kmetijski kombinat v Šentjurju, ki je tudi investitor, temveč predvsem potrošniki (v prvi vrsti so to kmetje). Do sedaj so namreč lahko kmetje kupovali re-promaterial le v manjših poslovalnicah, raztresenih po vsej občini. Za nakup večjih strojev ter druge opreme pa so morali hoditi v druga večja središča regije. Spričo tega so se v Šentjurju odločili, da bodo zgradili sodoben poslovni trgovski center, kjer bodo prodajali repromaterial za kmetijstvo, stroje in rezervne dele ter gradbeni material. Objekt, ki bo zgrajen ob izteku polletja, bo imel površino 2200 m2, po predračunu pa naj bi veljal okoli 5 milijard dinarjev. V prostorih trgovskega centra bo prostor tudi za službo za hranilno-kreditne namene ter za temeljne organizacije kooperantov.
Z gradnjo tega centra bo Šentjur veliko pridobil in želeti je, da bi tudi v drugih organizacijah združenega dela podobno razmišljali.
Odbor skupnosti borcev Kozjanskega odreda in skupščina KS Sromlje
vabita
nekdanje borce na proslavo 45-letnice ustanovitve odreda. Proslava bo na praznik OF, 27. aprila v Sromljah, program pa se bo pričel ob 10. uri. Pripravili smo razstavo z mnogimi še neobjavljenimi fotografijami in zanimivimi dokumenti o delovanju odreda. Po programu bo dovolj časa za tovariško druženje in razgovore z gostoljubnimi domačini. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo in razvedrilo.
Ob 9. uri bo z železniške postaje Brežice urejen brezplačen prevoz z avtobusom v Sromlje. Povratek bo v popoldanskih urah. Prireditev bo v domu Kozjanskih borcev, zato naj vas vreme ne skrbi.
Odbor skupnosti Brežice
Inovator 87, 88 ...
Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju nas je v februarju prosila za objavo seznama nagrajencev »Inovator 87, 88«, »Mladi za napredek Šentjurja 87, 88« ter za objavo izida razpisa za sofinanciranje razvojno raziskovalnih nalog za leto 1988.
V februarski številki nam je za objavo kljub dodatni prilogi zmanjkalo prostora. Smatramo, da je vsebina še vedno aktualna, zato ji v tej številki namenjamo te vrstice.
Uredništvo
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU
A.	Inovator 87 Priznanja in nagrade
1.	Milan Agrež, Aero Celje, Tozd Kemija, obrat Loka pri žusmu, za dva koristna predloga in tehnično izboljšavo v obratu Loka pri 2usmu.
2.	Miro Ojsteršek, DO EMO Celje, Tozd Kotli Šentjur, za več koristnih izboljšav in novosti v tehnološkem procesu ter za delovanje v tako imeno-vanem krožku za inovacije.
3.	Ivan Jesenko, LI Bohor Šentjur, za korekcijo transportnega traku in vozičkov v furnirnici DO Bohor.
4.	Tomislav Tatarevič, TOLO Šentjur, za preureditev stroja za oblikovanje opeti in izboljšava optičnega točkovnika na pnevmatskem tsroju za luknjanje.
5.	Ferdinand Frece, TOLO Šentjur, za stalno skrb za tehnično in tehnološko izboljDevanje postopkov v proizvodnji.
B.	Mladi za napredek Šentjurja 87
1.	Osnovna šola Šentjur, zgodovinski krožek za raziskovalno nalogo »Začetki NOB v Šentjurju«.
2.	Osnovna šola Blaž Kocen Ponikva, za raziskovalni nalogi »mehanizmi — kulisni pogon« in »gonila zobniki«.
3.	Danica Brečko, Gorica pri Slivnici, za raziskovalno nalogo »možnosti turističnega razvoja«.
A.	Inovator 88 Priznanja in nagrade
1.	Peter Cerkvenik, Martin Gajšek, Stanko Gobec, Rudi Mestinšek, Zdenko Verdinek, Marjan Gradišnik, za inovacijo »elektronska Newtonova miza ENEM 6«.
2.	Srečko Bizjak, Matjaž Jošt, Bojan Pinter, Rafko Kitak, za inovacijo »digitalni telefonski odzivnik DITO in DITO/S«.
3.	Stanko Belak, EMO Celje, Tozd Tovarna kotlov Šentjur, za štiri inovacijske predloge, ki omogočajo koristne tehnološke rešitve.
4.	Popoldanski obrtnik Darko Mavrič, Šentjur, za inovacijo »zložljivi objekt MD 777«.
5.	Boris Križmančič, DOPS Šentjur, za organizacijo dveh teamov, ki sta razvila pomembna inovatorska dosežka, projekt »DITO in ENEM«.
B.	»Mladi za napredek Šentjurja 88«
1.	Osnovna šola Blaž Kocen Ponikva, klub mladih tehnikov in njihov mentor Stanko Gobec, za raziskovalno in inovativno dejavnost na šoli ter za dosežene uspehe na tekmovanjih mladih tehnikov.
2.	Srednja kmetijsko živilska šola Šentjur, skupina učencev 2. b razreda, za njihove aktivnosti na področju raziskovanja problematike kmetijstva.
C.	Sofinanciranje razvojno raziskovalnih nalog
ORS Šentjur je v letu 1988 sofinancirala razvojno raziskovalne naloge tem delovnim organizacijam v občini Šentjur:
1.	Kmetijskemu kombinatu Šentjur, za nalogi »program vzdrževanja melioracijskih sistemov« in »potencialne možnosti razvoja mlečne proizvodnje v govedereji občine Šentjur«.
2.	DOPS Šentjur za tri razvojno raziskovalne naloge DITO in DITO/S in Newtonovo mizo za pouk fizike.
3.	EMO Tozd Tovarna kotlov Šentjur, za nalogo »izkoriščanje odpadne toplotne energije dimnih plinov«.
4.	Alpos Šentjur za nalogo »izdelava razvojnega načrta tovarne Alpos — Tozd Oprema za obdobje 1987—2000«.
5.	DO Tajfun Planina, za nalogo »razvoj lesnoobdelovalnega stroja skobel-nik A 300 in razvoj stabilnega vrtalnega stroja s pomikom VS-20«.
6.	Zdravstveni dom Šentjur, za nalogo »razvojne možnosti občine Šentjur glede na njen delovni potencial«.
Poleg sofinanciranja raziskovalnih nalog delovnim organizacijam pa je ORS namenila sredstva tudi:
1.	VIZ Šentjur za izvajanje fakultativnega pouka računalništva na vseh . petih centralnih šolah VIZ Šentjur.
2.	Odbor skupnosti Kozjanskega odreda Za monografijo Kozjanski odred za leto 1988.
3.	Osnovna šola Ponikva za dve nalogi, »Zgodovina domačega kraja od nekdaj do včeraj« in »Kako so živeli ljudje v kraju med obema vojnama«.
4.	VIZ Šentjur, Osnovna šola Šentjur, zgodovinski krožek za nalogo »Šentjur skozi stoletja«.
Hvala za pozornost!
Letos sva praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ob tem sva bila deležna velike pozornosti tako s strani Skupščine občine Šentjur, kjer so nama pripravili lepo matično slovesnost, kakor tudi s strani najinih sorodnikov, znancev in sosedov. Zato bi se vsem skupaj zahvalila za vse čestitke, darila in dobre želje.
Ivanka in Martin Vizjak Efenkova 4, Šentjur
KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNE DRAŽBE objavlja
na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni Est SRS, št. 31/76)
JAVNO DRAŽBO Za prodajo naslednjih najdenih stvari:
—	koles in koles z motorjem
—	avtoradia
—	ročnih ur
—	raznega orodja
Javna dražba bo potekala v sredo, 10. maja 1989 od 13. do 14. ure za vse družbene pravne osebe, od 14. ure dalje pa za zainteresirane občane.
Seznam najdenih stvari z ocenjeno vrednostjo je na oglasni deski Skupščine občine Šentjur pri Celju, informacije pa zainteresirani dobijo po telefonu 741-200, int. 61.
In memoriam
Ljubo Bohorič
Poti življenja so različne, toda vsaka ima svoj konec. Tako nenadoma nas je tudi zapustil naš dobri in ugledni občan Ljubo Bohorč.
Pokojni Ljubo se je rodil 14. septembra 1925 v ugledni družini Bohorč na Botričnici. Že kot otrok je bil izredno marljiv in delaven in to je bilo njegovo življenjsko vodilo.
Že mlad je okusil vse zlo vojne in tako spoznaval raznoliko-
sti življenja. Iz nemške vojske, kamor je bil mobiliziran, se je vključil v osvobodilno gibanje v Franciji, odkoder je šel v Italijo, se vključil v osvobodilne sile, od tam pa v tretjo prekomorsko brigado, kjer je bil vse do osvoboditve. Po vojni se je vrnil v rodni Šentjur in takoj pričel ustvarjati na Botričnici.
Svoje znanje, ki ga je vedno izpopolnjeval, je pričel koristno uporabljati na različnih področjih. Skoraj vse življenje je bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju, kjer je imel odgovorne in zahtevne funkcije. Vsestranska prizadevnost in široko poznavanje skoraj vseh področjih ekonomike ga je uvrstilo v vrh strokovnjakov v naši občini. Marsikateri viden napredek in uspeh gre njemu v zahvalo.
Kljub zahrbtni bolezni vse do konca ni omagal. Še nekaj dni pred smrtjo je opravljal zahtevne finančne, računovodske in druge posle na področju ekonomije. V prelepi Botričnici je bil tudi glavni pobudnik vsega napredka.
Delavnost, vitalnost, ter neprestana skrb za prihodnost, velika ustvarjalnost, hkrati pa tudi dostopnost so vrline, ki so ga odlikovale. Takšen nam bo vedno ostal v spominu.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Na podlagi 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Šentjur in v skladu s sklepom skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 10. aprila 1989 Samoupravna stanovanjska skupnost objavlja
PREDNOSTNO LISTO
pričakovalcev solidarnostnih stanovanj:
I. PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV NOVEGA ALI STAREGA IZPRAZNJENEGA STANOVANJA
število točk
1.	JAKOPIN STANKO
2.	ISKRAC KAROLINA
3.	DRAME MARIJA
4.	SKALE MARIJA
5.	BRILEJ MARIJA
6.	PETANJKO ZLATKA
7.	HROVATIČ FRANCI
8.	LUBŠINA MARIJA
9.	MLAKAR BRANKO
10.	BRAČIČ KATARINA
11.	OJSTRŠEK ALOJZIJA
12.	FILIC JOŽICA
13.	ESIH JANEZ
14.	ARLIC JANKO
15.	ŠTANCER LIDIJA
16.	NOVAK TONKA
17.	LEBAN JOŽICA
18.	KOPINŠEK STANISLAVA
19.	TOPLAK FANIKA
20.	OZIS BRANKO
21.	ŠTIGLIC NADA
22.	AVŽNER MATILDA
23.	NOVAK CVETKA
24.	CREP SLAVICA
25.	STRAŽE FRANC
26.	HLADIN ANDREJA
27.	ZAVRŠEK LEOPOLDINA
28.	VODEB HELENA
29.	SAJNKAR IVICA
30.	MASTNAK DANICA
31.	BRAČKO FRANČIŠKA
32.	KONČAN MILAN
33.	VRAČKO MARJANA
34.	GRAČNER ANICA
35.	MATUŠ DANILO
36.	FIDLER SUZANA
37.	DRAME ZDENKA
38.	JURGEU SILVA
39.	JAGODIC LEON
40.	VOJSK OLGA
41.	GRAČNER NADICA
42.	ŠAKUŠIC KASIM
43.	ZUPANC CVETKO
44.	ŽAGAR CVETKA
45.	GRADIŠNIK SONJA
46.	GAJŠEK CVETKO
47.	ŠKORJAK MILENA
48.	ROBIČ JANKO
49.	GAJŠEK ZDENKA
50.	DEBELJAK JOSIP
51.	DEŽELAK VLASTA
52.	GABER ALOJZIJA
53.	DREMELJ FRANC
5.	ZEMLJAK ANDREJA
6.	MAVRIC BREDA
7.	ZAJC LJUDMILA
8.	ŽALER MARIJA
9.	HVALEC BOŽA
10.	CERNOŠA MARTINA
11.	TANŠEK ZVONKA
12.	GUČEK ŠTEFKA
13.	KOPINŠEK KSENJA
14.	VOJSK BOGDAN
15.	SKAMEN DANIELA
16.	MLINARIC IRENA
17.	JAHIRI TATJANA
18.	MARKOVIČ LILJANA
19.	RAHTEN MARIJA
20.	MARTINOVIC MARTIN
Planina 35, PLANINA Dušana Kvedra 24, ŠENTJUR Dobrina 7, LOKA PRI ŽUSMU Na Lipico 1, ŠENTJUR Ipavčeva 30, ŠENTJUR M. Zidanška 9 a, ŠENTJUR Gorica 72, GORICA Planina 76, PLANINA Dramlje 9 b, DRAMLJE M. Zidanška 10, ŠENTJUR Dramlje 9 b, DRAMLJE Dobrina 7, LOKA PRI ŽUSMU M. Zidanška 9 a, ŠENTJUR Na Lipico 1, ŠENTJUR D. Kvedra 24, ŠENTJUR M. Zidanška 8 b, ŠENTJUR
305
300
295
290
275
270
255
250
245
240
240
225
220
210
210
160
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR ŠENTJUR PRI CELJU
OBJAVLJA
razpis za sofinanciranje razvojno raziskovalnih nalog za leto 1989
1.	ORS Šentjur pri Celju razpisuje natečaj za izbor razvojno raziskovalnih nalog v letu 1989.
2.	ORS Šentjur pri Celju bo financirala naloge s področij, ki so opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana ORS Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1990 in sicer:
—	raziskave surovinskih virov in zajetij pitne vode,
—	raziskave v zvezi z dolgoročnimi prostorskim planom občine,
—	raziskave s področja kmetijstva,
—	razvojno raziskovalne naloge, ki omogočajo uvajanje novega proizvodnega programa ali razširitev sedanje proizvodnje, da bi tako povečali število zaposlenih,
—	raziskave s področja družboslovnih ved.
3.	Na razpis se lahko prijavijo znanstveno raziskovalne organizacije, OZD in posamezniki preko institucije iz občine Šentjur.
4.	Prijave morajo vsebovati:
—	naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo,
—	naslov raziskovalne naloge,
—	naziv nosilca in izvajalca in sodelavcev raziskovalne naloge,
—	izhodišče, cilj in namen naloge,
—	uporabnost rezultatov ali predvideni ekonomski učinki naloge oziroma programa,
—	predvideni začetek in zaključek naloge — finančni predračun (s sofinancerji).
5.	Rok prijave je 30. maj 1989 na naslov OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU, Titov trg 5, Šentjur.
Laze 2, DRAMLJE	570
Podlešje 14, KALOBJE	565
Dobrina 52, LOKA PRI ŽUSMU	540
Tratna 9, GORICA PRI SLIVNICI	530
Presečno 29, DOBJE	520
Kolodvorska 7, ŠENTJUR	515
Loka pri žusmu 117, LOKA PRI ŽUSMU 505 Gorica pri Slivnici 43,	500
Zlateče 10, ŠENTJUR	500
Luterje 12, PONIKVA	500
Hruševec 40, ŠENTJUR	490
Dobovec 18, PONIKVA	475
Ponikva 25, PONIKVA	470
Šibenik 18, ŠENTJUR	470
Rakitovec 12 a, GORICA	455
Slivnica 26, GORICA	450
Suho 14, DOBJE	450
Jazbine 15, DRAMLJE	450
Crnolica 28, ŠENTJUR	445
Gorica 32, GORICA	445
Suho 15, DOBJE	440
Srževica 7, PONIKVA	440
Primož 50, ŠENTJUR	430
Ponikva 48 a, PONIKVA	430
C.	na brdo 8, ŠENTJUR	425
Podlog pod Bohorjem 25, PLANINA 410 Javorje 32 c, GORICA	405
Kameno 5, ŠENTJUR	405
D.	Kvedra 24, ŠENTJUR	405
Planina 52, PLANINA	405
Dramlje 9 b, DRAMLJE	400
Boletina 33, PONIKVA	390
Ulica Talcev 2, ŠENTJUR	375
A. M. Slomška 6, ŠENTJUR	375
C. Kozjanskega odreda 82, ŠENTJUR 375 Na Lipico 1, ŠENTJUR	375
Javorje 35, GORICA	365
U. Franja Žagarja 6, ŠENTJUR	365
Pod Rifnikom 10, ŠENTJUR	355
Gorica 72, GORICA	355
Lažiše 57, DOBJE	355
Gorica 29, GORICA	350
Kameno 10, ŠENTJUR	345
M. Zidanška 10, ŠENTJUR	325
Ponikva 46 b, PONIKVA	310
Na Lipico 1, ŠENTJUR	260
M. Zidanška 8 b, ŠENTJUR	255
Planina 76, PLANINA	245
U. skladateljev Ipavcev 21, ŠENTJUR 235 C. na kmetijsko šolo 9, ŠENTJUR	210
Na Lipico 3, ŠENTJUR	210
Svetelka 3 b, DRAMLJE	195
Ljubljanska cesta 18, ŠENTJUR	195
[zleti planinskih društev
DRAMLJE
II. PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENČEV DO ZAMENJAVE STANOVANJA
1.	KLADNIK SONJA	Gorica 30, GORICA	355
2.	STOJAN MIRA	D. Kvedra 35, ŠENTJUR	330
3.	JAZBEC ALOJZ	Ipavčeva 17, ŠENTJUR	325
4.	RATKOVICA MILOMIR	Gorica 29, GORICA	320
Planinci PD Dramlje delujemo že 9 let. Leta 1982 smo organizirali pohod po delu poti XIV. divizije od Dramelj do Stranic. Pohod je postal že tradicionalen, saj je udeležencev vsako leto več. Letos jih je bilo več kot dvesto. Pohod je februarja, v spomin na pot slavne XIV. divizije skozi naš kraj. Imamo tudi markacijski odsek, ki skrbi za markiranje in vzdrževanje planinske spominske poti XIV. divizije od bolnice Zima do ceste Špitalič—Črešnjice. Osnovna šola ima planinsko sekcijo s šestdesetimi člani planinci — pionirji. Trenutno je vseh planincev 130.
V društvu imamo tri vodnike, ki skrbijo za varno vodenje planincev v gore. Udeležujemo se tudi spominskih pohodov po poteh NOB, ki jih organizirajo druga planinska društva. Prirejamo izlete, vsako leto smo navzoči na dnevu slovenskih planincev, in še bi lahko naštevali.
Izleti — pohodi:
April: Dobrovlje, Veliko Kozje — Lisca, Boč
Maj: Resevna, Stol, Blegoš Junij: po poti Celjske čete, Donačka gora, Kopitnik — Gore Julij: Vršič — Jalovec Avgust: Okrešelj — Kamniško sedlo, Triglav
September: Vogar (dan slovenskih planincev 89)
Oktober: Uršlja Gora November: Izlet v neznano December: Tišje, predavanje z diapozitivi.
SLIVNICA PRI CELJU
April
—	Jezikova nedelja na Bohorju
—	Dobrna — Paški kozjak — Titovo Velenje
Maj
—	Prvomajski izlet
—	Pohod na Peco Junij
—	Pohod v Matkov Škaf
—	Golte — Smrekovec — Travnik — Raduha Julij
—	Solčava — Olševa —
Logarska dolina
—	Planina — Lisca — Sevnica Avgust
—	Triglav (za starejše krajane in pionirje)
—	Izlet v neznano September
—	Triglav
—	V. Planina — Presedlaj — Korošica — Ojstrica — Logarska dolina Oktober
—	Kostanjev piknik
—	Pohod na Uršljo goro November
—	Dan republike
—	Golte — Smrekovec —
Sleme — Šoštanj December
—	Zaključni izlet
—	Planinsko silvestrovanje
Komisija za izlete si pridržuje pravico do spremembe načrta! Datum izleta in druga obvestila bodo objavljena na oglasni deski v Gorici pri Slivnici.
Varen korak vam želi
Komisija za izlete
ZAupanje Janezu Drnovšku
Občani šentjurske občine, ki so z visoko udeležbo na glasovalnih mestih dokazali, da podpirajo odločitev, da najodgovornejše funkcionarje izbiramo z neposrednim izjavljanjem, so svoje zaupanje izrazili Janezu Drnovšku. Zanj se je odločilo 56,9 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je Marku Bulcu dalo svoj glas 40,9 odstotka občanov z volilno pravico.
Na 63 glasovalnih mestih (od dveh v KS Blagovna in KS Prevorje do štirinajstih v KS Šentjur — okolica) je skupaj glasovalo 12.557 volilnih upravičencev, ali 89,5 odstotka.
Najvišja udeležba na glasovalnih mestih je bila v KS Ponikva, kar
94.2	odstotka, najnižja, pa vendarle še visoka pa v KS Blagovna, in sicer 84,5 odstotka. V drugih KS se je udeležba gibala od 85,1 do
91.3	odstotka.
Večina občanov je svojo volilno pravico uveljavila že do 14. ure, saj je bila udeležba do tedaj že 81-odstotna.
Kljub izredno kratkemu času od razglasa do izvedbe neposrednega izjavljanja, ki je od odgovornih aktivistov SZDL in drugih zahtevalo veliko aktivnosti, je med drugim tudi visoka udeležba pokazala, da je bilo tako po politični kot po administrativno-tehnični plati storjeno vse, kar je bilo v časovni stiski možno, tako da je bilo neposredno izjavljanje izpeljano brez večjih težav.
Občanom, ki morebiti niso osebno prejeli vabil za udeležbo na glasovnih mestih (do tega je prišlo izključno zaradi objektivnih razlogov) se opravičujemo v upanju, da so vseeno oddali svoj glas za tistega kandidata za člana predsedstva SFRJ, za katerega so se osebno odločili.
S.	G.
K5-U/J/IML1I.;
H Ks^anvjiif
57^5 a-NTKij,

ojepS.
UOHJK
IKi-PHK’
fC-PI.ANINrt
.EGKNDA
-Km-j.HHU;
'hnrr. MNOVSKK
(/)€ep&&edanG cti&&
Šentjurčani zelo odločno zanikajo, da bodo v 650 letih od nastanka kraja Šentjur spremenili svoje poreklo. Nekateri novinarji jih hočejo vztrajno in načrtno preimenovati v bambusar-je. Resnica pa je, da je prav novinar, ki je to pisal, čisto navadno olesenelo steblo (beri: bambus-ar).
Občinska konferenca ZSMS Šentjur je prva postavila pod vprašaj in pod lupo predvidenega kandidata, ki naj bi postal predsednik komiteja za družbeno planiranje in razvoj. Sedaj pa se bo tudi prva zavzela, da po 10 letih ponovno oživi mladinsko organizacijo v Šentjurju. Iz poročila o delu OK ZSMS je bilo namreč moč zaslediti, da delo šepa, oziroma, da ne delajo osnovne organizacije na terenu in
v delovnih organizacijah. Kaj pa jim še od vsega tega ostane?/?!
Odkar je na predvideni lokaciji v KS Prevorje določeno, kje se smejo graditi zidanice in objekti za rekreacijo, ni bilo zgrajenega nobenega novega objekta. Morda je bila izbrana napačna lokacija, morda pa interesenti čakajo, da bo na to območje speljana železnica.
V nekaterih soseskah Šentjurja bi posamezniki želeli čimprej priti do kabelske televizije. Pravijo, da se zelo mudi, saj so že v letih in bi potrebovali kaj osvežujočega (oh, ta impotenca).
Letošnje leto tudi ne bo zvezne niti republiške mladinske delovne akcije Kozjansko, pa čeprav žiro računi še delujéjo in je formiranih 5 brigad v našem Šentjurju in to na Zavodu za zaposlovanje.
Prizadevna sekcija društva
Šentjurska sekcija celjskega društva za pomoč duševno prizadetim osebam je bila ustanovljena decembra leta 1988. Ob ustanovitvi je bilo 22 članov, ob
gostilno Salobir v Jakobu, kjer smo jim pripravili kulturni program, predavanje dr. Kovačeve ter jih obdarili s skromnimi darili, ki so jih izdelali delavci ke-
praznovanju 8. marca letos pa že 93 članov in 51 prizadetih.
Vse prizadete v šentjurski občini, ki jih imamo evidentirane smo že obiskali in se delno seznanili z njihovimi problemi. Evidentiranje prizadetih občanov poteka še naprej, saj želimo vključiti vse prizadete v naši občini. Nekaj se jih je v sekcijo včlanilo tudi iz Šmarja.
Ob dnevu žena smo povabili matere in skrbnice prizadetih v
ramične industrije Liboje ter učenci osnovne šole Šentjur. Po kulturnem programu smo pripravili še družabno srečanje.
Zveza društv iz Ljubljane bo za starše prizadetih organizirala enotedenski seminar v Dobrni ali na Pohorju. Seminar je namenjen celi družini, sodelujejo pa strokovnjaki iz Slovenije.
Nadaljujemo z zbiranjem finančnih sredstev. Za pomoč bomo zaprosili tudi obrtnike.
HVALA ZA ORGANIZACIJO PROSLAVE
Tudi v delovni organizaciji Bohor smo letos lepo proslavili osmi marec, za kar se posebno zahvaljujem tovarišici predsednici sindikata. Hvala tudi govorniku za tople in vzpodbudne besede ter ostalim sodelujočim pri organizaciji proslave. Pri nadaljnjem delu jim želim še veliko uspeha.
Delavka
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo Žagar. Člani uredniškega odbora: Janko Cerkvenik, Mirko Čander, Slavica Gosar, Anita Koleša, Hinko Pap, Drago Slakan in Franc Škoberne.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana.
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Rokopisov in fotografij ne vračamo.