List 23.
Politiški oddelek.
Po državnem zboru.
V soboto imel je državni zbor svojo zadnjo sejo v tem svojem zasedanji. Njegovo delovanje se pač ne more imenovati posebno vspešno. Pričakovali bi bili, da bode zbor dosegel vse drugačne vspehe, ko so se zjedinile tri velike stranke in torej ne more nobena močna opozicija ovirati njih delovanja. Razen proračuna zbor v tem zasedanji ni rešil nobene večje stvari, ako morda nečemo Plenerjevih valutnih predlog šteti mej velike parlamentarne naloge. Te predloge bode pač prebivalstvo še čutilo, ali konečnemu rešenju valutnega vprašanja se pa ž njimi nismo nič približali. Baš te predloge so najboljši dokaz, da od sedanje vlade in od sedanjega državnega zbora ni mogoče pričakovati. Posebno iz srede koalicijskih strank ne izide več nobena plodovita misel, ki bi naš parlament prerodila in preživela.
Dolga vrsta govorov je bilo ob proračunski debati, ali če beremo govore vodij koalicijskih strank; reči moramo, da vlada mej njimi veliko uboštvo novih idej, da jim manjka pravega zmisla za velike naloge sedanjega časa.
Pri tacih razmerah se ne čudimo, da še reforma kazenskega zakona, davčna reforma, razne socijalne reforme, volilna reforma še vedno čakajo rešitve. Nobenega teh velicih vprašanj se ni še lotil državni zbor. Po židovskih listih se res veliko piše o plodovitosti parlamentarnega delovanja, ali to je vse le pesek v oči. Ko liberalci zopet vladajo, biti mora seveda vse dobro in lepo, vsaka najmanjša stvar se razkriči za velik vspeh.
Naši slovenski poslanci so zlasti pri budgetni debati tudi letos povedali naše želje. Oni, ki so v koaliciji, so bolj zmerno in rahlo omenjali naše težnje in zlasti tiste zamolčali, katere so liberalni stranki najbolj zoprne, drugi so pa seveda bolj odločno se postavili. Pteči moremo, da je v nekem oziru dobro, da se vsi slovenski poslanci   niso dali zmašiti v koalicijo,  ker sicer  bi bilo
kmalu le malo čuti o naših težnjah v državnem zboru, in svet bi mislil, da se nam najbolje godi. Tako pa vendar še vnanji svet izve, da mi s tem, kar je za nas storila koalicijska vlada, še nismo zadovoljni. O kakih pozitivnih pridobitvah skoro govoriti ne moremo, ako mej take pridobitve ne štejemo kranjske gimnazije in pa slovenskih paralelk v Celji, kar je nam že vse bilo zagotovljeno pod prejšnjo vlado. Sicer pa še ni gotovo, če se paralelke v Celji še otvore, je še vedno mogoče, da se stvar še odloži. Govori se, da so o tej stvari že bile pozneje v ministerskem svetu burne razprave. Grof Wurm-brand je baje z vso odločnostjo se ustavljal tem para-lelkam. Govori se, da so se drugi ministri izrekli proti njemu, ali tacim govoricam ne smemo preveč zaupati.
Stvar najbrž še ni končno rešena. Nikakor še ni gotovo, da se otvorijo paralelke že letošnjo jesen. Če se odloži otvoritev, potem se pa lahko še marsikaj zgodi. Za osebo grofa Wurmbranda liberalcem samo na sebi ni dosti. Morda bi se ga še jako radi iznebili, ker mož v gospodarskem oziru ni njih pristaš; ali ž njim bi šli v opozicijo vsi štajarski in koroški liberalci. Te že sedaj težko drže pri koaliciji. Tem se namreč zdi, da sedanja vlada vse premalo stori za germanizacijo. Pričakovali so namreč, da z nastopom Plenerjevim kar nastopi doba Auerspergova. To se pa sedaj jim uresničiti ne more, ker nemški liberalci sami nimajo večine, Poljaki pa že v lastnem interesu ne morejo dovoliti, da bi Nemci povsem neomejeno gospodovali v Avstriji. Na konservativce se pa tudi vlada mora nekoliko ozirati. Govori se, da so v levičarskem klubu bile zadnji čas burne seje, koroški in štajarski poslanci so pretili, da izstopijo. Pogovorili so jih, da še ostanejo, za kakšno ceno, mi ne vemo.
Pa ne le v narodnem, tudi v gospodarskem oziru nam koalicija ni naklonjena. Prijatelji koalicije so nam obetali, da se bode kdo ve kaj vse v gospodarskem oziru za nas storilo. Mi smo se že izjavili, da v tem oziru ne gojimo nobenih nad. Kako prav smo imeli, pokazale so zadnje seje državnega zbora. Razpravljalo se je o lokalnih železnicah. Pri tej priliki je poslanec Klun predlagal, da
se gradi   pred vsem   železnica iz Tržiča v Kranj,   da se
v
potem napravi iz Skofjeloke po Poljanski dolini nova železniška zveza s Trstom, in da se dolenjska železnica podaljša z normalnim tirom v Belo krajino; poslanec Voš-njak je pa predlagal zvezo kamniške železnice s štajar-skimi železnicami. Državni zbor je odklonil vse te resolucije. To je jako pomenljivo za vpliv naših slovenskih poslancev v koaliciji. Sevede nasvetovane železniške zveze
v
niso povsem ugajale židovskim liberalcem. Škodovale bi pred vsem južni železnici, katera je pa v židovskih rokah. To glasovanje je torej pokazalo, da koalicija opravlja posel v prvi vrsti le za Žide.
Vzrok neplodovitosti parlamentarnega delovanja v koalicijski dobi je največ strah, da ne bi se koalicija razdrla. Stranke, ki so v koaliciji so le v ten? jedine, da se volilna pravica ne sme tako razširiti, da bi mandati sedanjih poslancev kako prišli v nevarnost, v vseh dru-zih vprašanjih so si pa nasprotne. Koalicija bode pač le tako dolgo životarila, da bode prisiljena se lotiti kakega večjega političnega ali pa gospodarskega vprašanja. Nevarnost, ki se v tem oziru preti koaliciji, pa ne tiči toliko v poslancih, kakor v volilcih samih. Člani Hohen-wartovega kluba sami bi še zatajili to ali ono načelo na ljubo liberalcem, ali z volilci je težava, ti se ne dado kar prepričati o blagodejnem vplivu liberalne politike. Najhujše je pa to, da je zadnji čas krščanskosocijalna stranka začela gledati konservativcem na prste in skrbi, da prebivalstvo prav spozna delovanje svojih poslancev. Od tod prihaja tisto dvoumno postopanje konservativnih poslancev, ki smo jo videli ob valutni debati. Že v sedanjem zasedanji je koalicija večkrat visela že na tanki niti, koliko je imel truda sam grof Hohenwart, da bi jo obdržal. Dvomljivo je pa, če se obdrži še v drugem zasedanji. Predsednik zbornice je omenil ob sklepu zasedanja več važnih stvarij, ki pridejo na vrsto. Ako se to res zgodi, more vsekako priti do popolnega razpora mej koalicijskimi strankami. Mogoče je pa, da se vsa ta velika vprašanja odlože, ko bodo posvetovanja v klubih pokazala, da se sporazumljenje doseči ne da. Tako se koalicija utegne vleči do novih volitev.
Te volitve jej bodo naredile konec. Prinesle bodo namreč marsikako presenečenje. Marsikak poslanec se več ne povrne v zbornico, če tudi se volilni red ne premeni. Posebno nemške konservativce utegne zaradi njih skrajno neznačajne in omahljive politike zadeti jednaka osoda, kakor je Staročehe. Na njih mesto pridejo drugi možje, ki bodo bolje poznali duh in potrebe časa in ne bodo le gledali, kako si ohranijo svoje mandate, pa tudi mnogo liberalcev ne bode več v novo zbornico, ker so liberalni volilci že tudi jeli spoznavati, da levica zastopa le interese židovskega kapitala. Od novih volitev zatorej pričakujemo rešitve iz sedanjih nezdravih parlamentarnih razmer.
220