6 Prekmuriana Uvodnik Drage bralke in dragi bralci! Letošnje t. i. prekmursko leto je bilo odeto v prazno- vanje in obeleževanje 100. obletnice priključitve Prek- murja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob tem edinstvenem jubileju, ki mu je bila v letošnjem letu posvečena posebna pozornost in je bil počaščen s številnimi prireditvami ter spominski- mi znamenji na visokem kulturnem nivoju, se s prav takšnim zanosom spominjamo še drugih jubilejev. Ne- katere izmed njih tako v drugi številki revije Prekmu- riana tudi izpostavljamo in se kot knjižnica, kjer litera- tura in kultura zasedata ključno mesto, pridružujemo z zapisano besedo, ki ne le pregovorno, ampak tudi dejansko ostane. V drugi številki sledimo zastavljene- mu konceptu revije, kar pomeni, da podajamo izbrane literarne in kulturno-zgodovinske vsebine, v zadnjem delu pa se spominjamo osebnosti, ki so s svojim ne- utrudnim delom in ustvarjalno močjo zapustile trajne sledi, tako v knjižnici kot v lokalnem in nacionalnem prostoru. Zaključujemo pa s knjižnim izborom iz letoš- nje domoznanske zakladnice, kamor pravzaprav spa- dajo vse domoznanske izdaje. V literarnih utrinkih pričenjamo s pomenom pravljičnih in bralnih ur, s poudarkom na le-teh pri Slovencih v zamejstvu, zatem pa je pozornost namenjena še pra- vljičnim večerom za odrasle in razmisleku o motiviki devetega pravljičnega večera v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. V letošnjem letu je bila veliko bolj kot sicer izpostavljena tudi prekmurščina, ki se v zadnjih letih vse bolj tudi zapisuje in izdaja v tiskani besedi, s čimer se ne le ohranjajo prvine jezika, ampak 7 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino tudi kontinuiteta in jezikovna dediščina. Še posebej do- živeto to lahko spremljamo v pesniškem opusu Ferija Lainščka, ki je v letošnjem letu v prekmurščini izdal že tretjo pesniško zbirko oziroma pravzaprav dve. O leposlovnem navdihu sakralnega spomenika priča Se- lanska rotunda, vlogo knjige pri osebnem in duhovnem razvoju pa skuša približati kratka črtica Pod krošnjami. Med kulturno-zgodovinskimi utrinki zaseda posebno mesto Rastoča knjiga, projekt Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki je 100. obletnico priklju- čitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev poleg tega vseslovenskega izobraževalnega in kultur- nega projekta obeležila še s ponatisom dveh pomemb- nih izdaj iz prve polovice 20. stoletja (Matija Slavič, Prekmurje, 1921 in Vilko Novak (ur.), Slovenska kraji- na, 1935) in izdajo zbornika Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919, ki mu namenjamo pozornost v zad- njem delu revije Prekmuriana. Naslednje tri vsebine so vezane na jubileje, na 100. obletnico prve čitalnice v Murski Soboti, na 90. obletnico zgraditve Sokolskega doma in 120. obletnico začetka izhajanja koledarja Do- ber Pajdás Kalendárium v Monoštru. Kulturno-zgodo- vinski sklop sklenejo razglednice kot posebna drago- cenost neknjižnega gradiva, ki je v zadnjih letih postalo prava senzacija, saj nam prav te približujejo preteklo podobo okolja, v katerem živimo, rastemo in delujemo. V spominih se ob 90. obletnici rojstva spominjamo bibliotekarke in bibliografke prof. Nikice Brumen (1929-2001), ki je bila vrsto let nosilni steber Študij- ske knjižnice in kasneje, po preimenovanju, tudi seda- nje knjižnice. Ob 100. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti pa je spominski zapis namenjen še vsestransko dejavnemu in zaslužnemu dr. Vaneku (Ivanu) Šiftarju (1919-1999). Iskrena zahvala vsem sodelavcem Pokrajinske in štu- dijske knjižnice Murska Sobota, ki so s svojimi prispev- ki obogatili drugo številko revije Prekmuriana, vam drage bralke in bralci pa želim čim prijetnejše branje. Dovolite si, da vas zapisane vrstice odpeljejo od vsak- danjega delovnega ritma in naj tudi letošnja številka revije Prekmuriana najde mesto v vaši domači knji- žnični zbirki, h kateri se vedno znova radi vračate. Urednica