ŠTEV. 21. Poštnina plačana t gotovini. • «—imiMiwi J mm ' LJUBLJANA, dne 6. maja 1925. —B Mtva LETO vn. ilasllo ............................i*mm Maur^&sttaA IMMm jP^jggilBlrff .hiiiWW mi............ 9W ■BMMMBB '.'VRaNHaGEUBaMMBa mnUo fti ■rs,-« Din 80 — Din 15-— Din 7-50 Din !■— Isaerati i ffilt&L fll^i&ftl 9 Wlt •iftifiaiifi Bfltt taMratt »4 M vrat r.sprcf...... . I Ma Mite«, iajrro, pttS*M, rafalom« pctft Trata .... k Mi ftofetift**« '^itte« f* ▼ MtsMjaai, lfotodhrorok* ri&mm f, v MM JEfc——a*« ..... ------mrnzmmvmMmmmni ■ ■——......i......—........mmmamm^mummmmmmmmmmrn^mmmmmmmmmm zbor dne 3. a v Ljubljani. Oelepafi skupen fia§top Slovenije odobravajo delo stranke. Soglasen sklep za s Hrvatsko Seljačko Stranko oziroma z Slovensko stranko. Kmečka politiena organizacija se s tem utrjuje. V nedeljo, dne 3. maja je bil za našo strankr sijajen in važen dan. Na občnem zboru, ki se je vršil v Ljubljani, se je zbralo izredno veliko število delegatov in somišljenikov iz cele Slovenije. Že sama udeležba je dokazala, da se naši pristaši zavedajo važnosti shoda. Strankin predsednik, tov. Pipan, je ob 10. uri dopoldne otvoril peti redni občni zbor SKS in pozdravil prisotne. Dejal je med drugim: »Današnji občni zbor bo važen mejnik v zgodovini naše stranke. Političen položaj je tak, da zahteva največje pozornosti vsakega, ki mu je mar bodočnost naroda. Hrvatje, ki se dose-daj niso udeleževali v aktivni politiki, so odločili, da bodo zastavili vse svoje bogate sile v to, da uveljavijo svoj politični in gospodarski program. Uverjen sem, da je končna zmaga kmetske demokracije le takrat mogoča, če si bo srbska, hrvatska in slovenska kmetska demokracija podala v iskrenem bratstvu roke in šla z bratsko iskrenostjo v boj za seljačko pravo. Zdi se mi, da je sedaj prišel odločilni čas in zato želim, da nas ta čas najde vse v eni sami vroči želji, da v zvezi srbske, hrvaške in slovenske kmetske demokracije uresničimo svoje ideale. Spomniti se moramo ob tej priliki vseh naših pred letom umrlih tovarišev, ohranili jih bomo v častnem spominu. V znak žalosti vas pozivljem, da se dvignete s svojih sedežev. Iskrene simpatije pa izražamo bolgarskemu narodu, ki trpi neizrečene muke za svoje kmečke pravice. Smrtne grozote bodo temu narodu prinesle tem lepše vstajenje.« Med pozdravnim govorom tov. Pipana vstopita v zborovalno dvorano gg. narodni poslanec Kelemina in predsednik SRS Albin Prepeluh. — Zbor je oba gospoda prisrčno pozdravil, na kar se je javil k besedi g. poslanec Kelemina, ki je povdarjal potrebo združitve kmečkih in delavskih slojev. »Mi slovenski kmetje se moramo združiti, ker nismo nazadnjaki, kakor druge stranke.« Za njim je pozdravil zbor g. Prepeluh, kot zastopnik Slovenske, republikanske stranke. — Pravi, da bo .združitev kmetov v enotno stranko v kerist vsega kulturnega in gospodarskega razvoja med Slovenci. V naši državi mora priti do odločilne besede tisti, ki vstvarja in dela, a to sta kmetski in delavski stan. »Nima smisla, da bi se mi, ki imamo iste cilje, prerekali in medsebojno borili.« Govornik govori proti izrabljanju vere, a svari tudi pred iarško gonjo. »Težišče vsega razvoja leži danes na malem človeku, njega treba dvigniti. V skladu s tem je treba gledati, da pride vlada y njegove roke. Skupne interese imamo in zato se moramo tudi skupno boriti. Zato pozdravljamo občni zbor, ki zboruje v temu duhu.« (Odobravanje.) Na to je podal strankin glavni tajnik tov. Janko Bukovec sledeče tajniško poročilo: »Občni zbor je najvišji forum, pred katerim polaga glavni odbor in oba okr. odbora SKS račune svojega dela, da ga ta presodi, odobri ali graja. Okrožna odbora sta se shajala v preteklem poslovnem letu na seje pred vsakim važnim dogodkom političnega ali gospodarskega značaja ter sklepala o tozadevnih predlogih glavnega odbora in dajala smernice na podlagi našega kmetskega programa. Lansko leto je stala SKS pred celo vrsto velevažnih dogodkov, ker je m o- j ralo vodstvo stranke zastaviti vse svoje sile, da je ubralo pravo taktiko, ' uveljavljalo svoj političen, gospodarski in kulturni program, da je kon- . solidiralo strankin pokret v duhu kmetske zavesti in kmetskega osvo-bojenja. Lanske občinske volitve. Prvi važni dogodek v lanskem letu so bile občinske volitve. Vršile so se v mesecu juniju in juliju preteklega leta. Strankino tajništvo je za te volitve potom svojih krajevnih organizacij vse podrobno pripravilo. Pred volitvami je izdalo brošuro »Občinske volitve«, kjer so uvodoma podane smernice našim krajevnim organizacijam, kako postopati pri sestavi kandidatnih listin in o volitvah vobče ter nato v poljudni razlagi popisan zakon o volitvah v občinske zastope. Ta brošura je bila poslana vsem krajevnim organizacijam. Poleg tega je tajništvo imelo vrsto sestankov in shodov, v kolikor je imelo na razpolago moči in sredstev, kjer so se dajala potrebna navodila. V potrebnih slučajih so se sestavljali ugovori na okrajna glavarstva ter tožbe na upravno sodišče v Celju. Po volitvah se je skušalo napraviti čimtočnejšo statistiko zlasti o pripadnosti izvoljenih občinskih odbornikov. V to svrho so se razposlali na krajevne organizacije tozadevni formularji. Toda tu se je zadelo na velike težko-če, ker so bile vložene kandidatne listine poti najrazličnejšimi imeni, kjer je bilo težko ugotoviti točno strankarsko pripadnost. Vendar pa, v kolikor so bile listine vložene pod čistimi naslovi in v kolikor smo mogli po naši statistiki ugotoviti na podlagi poročil krajevnih organizacij, nam daje na Kranjskem strankarska pripadnost občinskih odbornikov to-le sliko: SKS 636 odbornikov, SLS 1502 odbornika, SDS in radikali 214 odbornikov, Soc. 149 odbornikov. Ako prav ni to popolna slika, vendar vidimo, da so naši pristaši odlični občinski gospodarji, katere tudi sicer po klerika-lizmu zaslepljeni kmetje, obrtniki, in delavci v občinskih zadevah upoštevajo in volijo. Pozivamo tem potom krajevne organizacije, kakor tudi vse pristaše, da se vsakokratnih občinskih volitev z največjim zanimanjem udeleže in že v občini odločno uveljavljajo našo kmetsko misel. Kajti tu je eden najvažnejših kamnov v zgradbi bodoče kmetske države. Kongres slovanske kmečke omladine. Drugo važno delo je bilo v pripravah za Prvi kongres vseslovanske kmetske mladine, ki se je vršil v Ljubljani od 4. do 8. septembra lanskega leta. Tega zgodovinskega kongresa se je udeležil zastopnik ponosne češke agrarne stranke kmetijski minister dr. Milan Hodža, ki je predaval 7. septembra v Narodnem domu o predmetu Agrarizem in Slovan-stvo. Njegovo krasno predavanje je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v posebni brošuri, ki tvori pri Slovencih edino knjigo o ideologiji kmetskega pokreta. Nadalje so se udeležili kongresa zastopniki mučeniškega kmetskega naroda bolgarskega bivši ministri Obov, Atanasov in Todorov, dalje zastopniki zemljoradniškega po-slaniškega kluba z bivšim poslancem Lazičem na čelu. Težko »e je pogrešalo zastopnika največje in najstarejše kmetske stranke, hrvatske republikanske seljačke stranke. Na tem kongresu je Jt>ila ustanovljena »Zveza slovanske agrarne omladine« s predsedstvom v Pragi in tajništvom v Varšavi. Ta zveza ni samo idejnega pomena, da širi in uveljavi v svetu ideje agrarizma, ampak ima tudi velik praktični pomen s tem, da izmenjava kmetske fante iz posameznih držav, da se priuče naprednega kmetijstva in zadrugarstva. Za povorko v nedeljo dne 7. septembra so krajevne organizacije ljubljanske okolice organizirale konjenike, krasno okrašene vozove in narodne noše, kar je dalo mladinski prireditvi posebno lep izraz. Kmečki praznik na Bledu. Kongres agrarne omladine je bil spojen zadnji dan z našim vsakoletnim kmetskim praznikom na Bledu, katerega se je udeležilo do 20.000 ljudi. Kmetski praznik, ki je zavzel mnogo dela in časa, je bil vsestransko dobro pripravljen. Izposlovali smo pri vlakih vozove tretjega razreda, da se nismo vozili, kakor prejšnja leta, v živinskih vagonih. Živinska, kakor tudi sirarska, razstava sta bili skrbno pripravljeni ter sta povsem dobro uspeli. Vodstvo kmetskega praznika si je veliko prizadejalo, da pridobi za konjsko dirko čimboljše moči. Prišli so prvovrstni dirkači iz Št. Jerneja in Ljutomera, naših najboljših konjerej-skih krajev. Vodstvo se ni strašilo velikih stroškov za to prireditev, ker imajo te vrste prireditve velevažen pomen za napredek živinoreje, konjereje, sirarstva in sploh vseh panog kmetijskega gospodarstva. Prazniku je dala posebno lep sijaj divno prirejena kmetska ohcet, za kar gre posebna zasluga glavnemu odboru prireditve. Pri tej priliki moramo omeniti tudi Velikega župana, oddelek za kmetijstvo, ki je upoštevajoč pomen kmet-skih razstav po možnosti podprlo naše delo. Ne smemo pa pozabiti tudi na g. ministra železnic klerikalca Sušnika, ki nam do zadnjega dneva ni hotel dati polovične vožnje, ako-prav smo po zakonu upravičeni do nje, ker so priredile razstavo združene kmetijske podružnice gorenjske. Protestni shod proti dohodnini. Za 17. novembra prošlega leta je sklicala SKS protestni shod v Ljublja- ni zoper previsoko odmerjeno osebno dohodnino in zoper zavlačevanje pri-zivov. S tega zborovanja je bila odposlana k delegaciji ministrstva financ deputacija pod vodstvom tov. Puclja z resolucijo, kjer se odločno protestira proti strahovitim krivicam, ki se delajo kmetom in obrtnikom pri dohodninskemu davku. Delegat min. fin. je v bistvu odgovoril, da dela po zakonu in če je ta slab, ni njegova krivda. Da se temu trajno odpomore, treba predvsem premeniti zakon o osebni dohodnini iz leta 1896, k kateri je pripisan še vojni pribitek iz 1. 1916 in 30% iz leta 1923. To more storiti le vlada, oziroma parlamentarna večina. Dokler bodo zastopniki meščanstva in velekapitala klerikalci, kakor demokratji, imeli večino, tako dolgo ni pričakovati resnega davčnega olajšanja, ker ti valijo vedno breme na šibkejšega. Kmetijska družba. Kmetijska družba. Državni Svet je rešil 25. oktobra 1924. leta tožbo, ki jo je vložil podpredsednik Kmetijske družbe Ivan Pipan proti odloku ministrstva za notranje zadeve, s katerim je odložil občni zbor Kmetijske družbe za nedoločen čas. Na podlagi te razsodbe je bil odstavljen klerikalni komisar Jarc, njegovo mesto pa je zavzel g. dr. Spiller-Muys, ki je sklical občni zbor družbe 15. decembra s starimi delegati. Z veliko večino je zmagala na Kranjskem naša lista. Dobila je SKS 118 glasov, SLS 72 glasov. Na Štajerskem je dobila SKS lista 57 glasov, SLS 77 glasov. Klerikalno zmago so odločili na Štajerskem oni delegatje, ki imajo sicer polna usta naprednjaštva, a se občnega zbora niso udeležili. Dočim so prišli do zadnjega vsi klerikalci, je izostalo okrog 20 delegatov, med katerimi so bili nekateri znani demokratski prvaki. Za predsednika družbe je bil izvoljen g. Ivo Sancin, šef oddelka za kmetijstvo. Toda tudi, ako bi se občni zbor vršil z novimi delegati, je poskrbelo tajništvo, da ne bi dobili klerikalci večine na Kranjskem. Pri tej priliki moramo omeniti požrtvovalno delo tov. Vičiča. Volitve v narodno skupščino. Največje delo, ki je vpreglo ves strankin organizem in vse njene moči, pa je bilo v pripravah za državno-zborske volitve dne 8. februarja 1925. Izvrševalna odbora SKS sta sklenila na svoji seji dne 25. novembra 1924 leta, da gre SKS v volitve brez kompromisa na podlagi programa SKS. Vsakega pa, ki hoče pomagati pravici k zmagi, vabi k sodelovanju. Na podlagi tega sklepa je glavni odbor določil delo za volitve. Za skupni nastop pri volitvah so se vršila pogajanja med SKS in NSS, ki pa niso dovela do pozitivnih rezultatov radi dogodkov na Štajerskem. Za volitve so se izdale okrožnice, letaki, volilna brošura, čuvarjem skrinjic pa točna navodila. Okrajne in krajevne organizacije so delale s polno paro. Lahko rečemo, da so se v polni meri oddolžile najvišji dolžno- sti. Večina sestankov, zborovanj in druge agitacije so izvršile krajevne organizacije same. V izdatni meri k tem je pripomogla ljubljanska krajevna organizacija, ki je stavila na razpolago vse svoje moči. Vsak pristaš je delal po svojih močeh in le tako »mo zdržali divji napad klerikalcev in demokratov, ki so nas hoteli za vsako ceno udušiti. Demokratje so imeli odprte kase svojih bank in velepodjetij ter skušali z denarjem pokupiti naše volilce. Na Kranjskem je bil njihov nepošten napad po večini častno odbit, dočim sta na Štajerskem odpadla v nacijonalni blok Drofenik in Voš-njak. Klerikalci so se posluževali svojih običajnih sredstev. Svojo listo je postavil tudi prejšnji naš prekmurski kandidat Geza Hartner, kar je bil glavni vzrok, da nismo dobili na Štajerskem našega poslanca. Take ognjene preizkušnje, kakršne je prestala SKS pri teh volitvah, še ne zaznamuje v svojem političnem življenju. In ker v tej borbi ni klonila in ne nazadovala, temveč znatno napredovala na Kranjskem kakor na Štajerskem, smemo odločno trditi, da ni sile več, ki nas bi ugonobila. Na Kranjskem je dobila SKS 8720 glasov, napredek za 2500, na Štajerskem je dobila 3615 glasov, napredek 173, poleg tega Hartnerjeva lista 2000 glasov. Izvoljen je bil naš stari borec za kmetske pravice tov. Ivan Pucelj. Peti kongres Saveza zemljoradnika je bil 28. in 29. septembra prošlega leta v Beogradu. Vodstvo SKS je poslalo na ta kongres 5 člansko delegacijo. Kongres se je delil v dva dela, političen in gospodarski. Političen del je bil v glavnem namenjen sklepanju o volilni taktiki. Po poročilih in izjavah delegatov iz posameznih pokrajin je glavni izvršni odbor S. Z. sklenil, da gre samostojno v volitve. AJco presodimo ta sklep danes po izidu volitev, vidimo da ni bil faktično dober, ker so se zemljoradniki nahajali v sredi med dvema ognjema, na eni strani strahovito nasilje radikalov, na drugi strani opozicijonalna sila demokratov. Nahajali so se od prilike v istem položaju kakor mi. Srbska zem-ljoradnička stranka je dobila, kljub temu 121.000 glasov, a pri vsem tem le 4 poslance. Ako primerjamo klerikalce, ki so dobili 105.000 glasov, a dobili 20 poslancev, vidimo kako krivičen volilni zakon je napravila gospoda. Kmetijska tiskovna zadruga. V okvirju stranke se je osnovala »Kmetijska tiskovna zadruga« z namenom izdajati kmetijsko-strokovne knjige, a poleg tega tudi lepo knjigo. Tiskovna zadruga je zasnovala po vzorcu Mohorjeve družbe Kmetijsko Matico v svrho rednega letnega izdajanja knjig in velikega koledarja. Ker je izobrazba osnovni pogoj našega na predka, se tem potom naprošajo vsi pristaši, da se čimbolj zavzamejo za to prekoristno ustanovo. Organizatorno delo. Splošno delo tajništva je bilo vedno pod budnim očesom tov. inž. Zupančiča, poslovodečega podnačelnika. Vsak pristaš krnska »tsH mn biti Um >K»atijeke tiskarna »druge«! Kmet in obrtnik delata največ, a imata najmanje! Za glavno nalogo si je stavilo tajništvo, v prošlem letu oživeti delo po vseh strankinih organizacijah ter jih sprovesti po vsej deželi, kjer je še ni bilo. Z rednim delom so pričele okrajne organizacije v Bohinju, Radovljici, Kranju in Kamniku in pod nj-ihovim vodstvom vršijo svojo dolžnost tudi krajevne organizacije in za-upništva. Hočemo, da potom krajevnih organizacije širom Slovenije prihaja pravo narodovo mišljenje in hotenje in da, ne odvisen od katerih koli činiteljev, izraža svojo voljo, ki mora biti prva in edina oblast v državi, ostalo pa naj se podredi njegovi službi. Tajništvo je napravilo kolikor je bilo v njegovi moči. Manjka še mnogo. Poziva s tega mesta vse tovariše in pristaše brez izjeme, da pomagajo v svojem lastnem interesu širiti našo kmetsko misel in strankino organizacijo. Nobenega kota ne sme biti v Sloveniji brez naše krajevne organizacije, ali brez našega zaupnika. Pri tem moramo opozoriti pristaše še na eno poglavitno stvar. Mi smo stranka po-delskega kmetskega naroda, stranka poštenja in pravice, toda svojega cilja orez dela in požrtvovanja ne bomo nikdar mogli doseči, zato je potrebno, da izbirate za strankine funkcijonarje delavne, vnete in požrtvovalne pristaše, ki se nikakor ne smejo braniti tega dela. Za vse organizacijsko delo je tukaj na razpolago tajništvo, na katerega se obračajte po navodila, informacije in pomoč. Tovariš Pucelj je imel vsega skupaj 109 shodov, kjer ga je poslušalo 12.400 ljudi. Od tega odpade na predvolilno dobo 55 shodov in v volilno kampanjo 64 shodov. Pri organizato-ričnem delu so opazili naši poročevalci in govorniki sledeče pomanjkanje v vrsti naših pristašev. Premalo odločnosti. Kadar ste v razgovoru s političnim nasprotnikom o našem kmet-skem programu, o naši kmetski misli, o naši politični poštenosti in neodvisnosti, tedaj ne smete poznati nobenega umika in ne popuščanja. Kadar prevzamete zaupno mesto v strankini organizaciji, ne smete imeti nikdar izgovor, kaj bo ta rekel, ampak vedno kako ga boste pridobili za našo misel. Tajništvo je izvršilo vse intervencije, ki so prihajale od pristašev, važne zadeve je izročilo tov. poslancu Puclju, za katere je bilo treba intervencije v Beogradu. Dajala so se tovarišem zahtevana pojasnila in navodila, delale prošnje in pritožbe zlasti v davčnih zadevah. Tisk. Najvažnejše in najjačje orožje stranke je tisk. Tega se zavedajo najbolj meščanske stranke, ki preplavljajo Slovenijo z »Jutrom«, »Domovino« in »Domoljubom« in »Stražo« ter žrtvujejo za to milijonske vsote. Na ta način hočejo laž razširiti med kmetski narod, ga zapletiti in tako spravi- | ti v svoje vrste. Istotako se moramo i tudi mi zavedati velevažnega pomena » tiska. Zato je prva dolžnost vsakega s pristaša, da se naroči na »Kmetijski list« in ga širi z vso svojo močjo. S tem razširimo našo idejo pravice in poštenja in se najuspešnejše borimo proti lažem nasprotnikov. Močno nam primanjkuje dnevnika, da bi se uspešno borili proti nasprotnim dnevnikom, ki nas napadajo vse po redu. Edini dnevnik, ki piše simpatično o naši stvari, je »Narodni Dnevnik«. Mladinske organizacije. Mladina je naša bodočnost. Tega si moramo biti svesti in tajništvo stranke je bilo vedno na razpolago za pomoč Zvezi društev kmetskih fantov in deklet. Podrobno poročilo o tem bo podal zastopnik mladinskih organizacij. Koliko izobraževalnega dela so že ta društva napravila, — tovarši sami dobro veste. Obdržavali so se gospodinjski tečaji, predavanja itd. Zveza društev kmetskih fantov in deklet izdaja svoj mesečnik Grudo, katerega priporočamo, da čimbolj razširite. Gospodarska organizacija. Temelj našega dela so gospodarske organizacije. Ako hočemo voditi neodvisno kmetsko politiko, se moramo tudi gospodarsko osamosvojiti od ve-lekapitala. Ta svoj namen dosežemo v glavnem potom naših zadružnih organizacij. 0 stanju in delu gospodarskih organizacij vam bo izčrpno poročal tov. inženjer Zupančič. Ljubljanska krajevna organizacija. Največjo poro pri svojem delu je imelo tajništvo v ljubljanski krajevni organizaciji pod odličnim vodstvom tov. dr. Marušiča. Ta je imela redne tedenske seje, ob važnih dogodkih pa celo 3 do 4 tedenske sestanke. Tu so se obravnavala vsa vprašanja, ki so se tikala naše stranke, vsestransko pretresal vsakokraten položaj in delali na podlagi tega dobro pretehtani predlogi, ki so se stavili načelstvu in okrožnim odborom na reševanje. Mnogo pobude so dajali naši visokošolci in v najresnejših stvareh se je vprašalo za nasvete in mnenja našega odličnega pristaša vseučiliškega profesorja g. dr. Tasiča. Ob tej priliki je tajništvo dolžno opozoriti na eno najvažnejših strani v strankinem življenju, brez katere se naš pokret ne bo mogel nikdar razviti tako, kot bi mi radi in kakor hočemo. Ta bistvena stran, ta duša vsakega pokreta, vsfake stranke, vsake organizacije je inteligenca. Krvavo občutimo potrebo po oni plemeniti, pošteni in nesebični inteligenci, ki je izšla iz kmečkih hiš, a je ohranila kmetsko srce in kmetsko dušo in ki daje vse svoje duševne sposobnosti v službo našemu kmet-skemu gibanju. Rabimo jih kot predavatelje, kot buditelje, kot organizatorje. Čimbolj raste naš pokret, tembolj čutimo potrebo po njej. Malo je onih plemenitih mož v vrstah inteligence, ki nesebično in požrtvovalno služijo naši pošteni stvari, a kar jih je, jih naš kmetski narod visoko ceni in spoštuje. Mi ne pridobivamo inteligence s podkupovanjem in nasiljem, ker ta veza ne drži dolgo, hočemo ono inteligenco, ki jo veže z našim pokretom njihova duša in srce. Tovariši! Končam svoje tajniško poročilo s kratkim načrtom za bodoče leto. Delo, ki ga moramo storiti v prihodnjem letu, izhaja samoobsebi iz mojega poročila. Ustvarjenje novih političnih, gospodarskih mladinskih organizcij, širjenje naše ideje, pridobivanje prepotrebne inteligence. Vi pa, tovariši, katerih voljo mi izpolnjujemo, nam pomagajte v tem delu in Bog bo z nami. Živela SKS! Živel ves kmetski narod naše države.« Sledila sta pomembna, izvrstna govora tovarišev drja. Marušiča in poslanca Puclja o političnem položaju. Oba govora prinesemo prihodnjič dobesedno. Občni zbor je oba govornika navdušeno pozdravljal in odobraval poročila, ki so govorila za združenje vseh kmetov v Sloveniji v enotno stranko ter za skupen nastop slovenskih in hrvatskih kmetov. V razpravo, ki je sledila tem poročilom, so posegli razni tovariši (Mrmolja, Kušar, Marušič in drugi), na kar je ob velikem navdušenju bila soglasno sprejeta sledeča važna politična resolucija: »Na občnem zboru v Ljubljani, dne 3. maja 1925 zbrani delegati SKS sprejemajo sledečo resolucijo: 1. Občni zbor izjavlja, da vidi rešitev sedanjega neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije, do katerega je privedlo šestletno vladanje kapitalističnih strank, edino v lojalnem bratskem sporazumu vseh jugoslovenskih plemen in veroizpove-danj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanje zakonov ter priznanje absolutno narodne suverenitete in široke zakonodajne samouprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin. Smatra, da je verska in plemenska nestrpnost največja zapreka za konsolidacijo države in glavni vzrok sedanje gospodarske krize. 2. SKS izjavlja, da hoče spoštovati in čuvati verski čut našega naroda, zato odklanja izrabljanje vere v strankarske in politični namene. Narodno mišljenje mora biti prosto vsakega vpliva. 3. Povdarja potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji združijo v enotno fronto za dosego skupnega cilja — vlade kmetske demokracije ter pozdravlja vsled tega z zadovoljstvom resolucije zborov zaupnikov Slovenske republikanske stranke mariborskega in ljubljanskega okrožja, v ka- terih le-ti povdarjajo potrebo sodelovanja. 4. V ta namen se izvoli danes šestčlanski odbor, kateremu se daje popolno pooblastilo, da stopi v stik v svrho sodelovanja z vsemi onimi strankami in grupami, ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji. 5. Poživlja delavno ljudstvo Slovenije, da se združi v vrstah SKS, ki je vedno in povsod zastopnica političnih, gospodarskih, socialnih in naprednih kulturnih njegovih interesov. Ona tvori močan socialen pokret ter hoče v svojem boju za dobrobit malega človeka delovati v popolnem skladu z načeli splošnega sodobnega socialnega gibanja. V državi, zgrajeni v duhu sporazuma, bratskega sožitja, enakopravnosti in kmetske demokracije, vidimo našo boljšo bodočnost in zgradbi take države hoče posvetiti vse svoje moči.« Gospodarsko poročilo je podal strankin podpredsednik tov. inž. Zupančič. Objavimo dobesedno v prihodnjih številkah našega lista. K temu poročilu je bila sprejeta sledeča gospodarska resolucija: »1. Naša država je 80% kmetska. Vsled tega bi logično morala vlada v prvi vrsti upoštevati pri trgovskih pogodbah z inozemstvom, pri carinski in tarifni politiki, zahteve kmetijstva, kar pa se ne godi in je kmetijska produkcija popolnoma zapostavljena. Tudi pri carinski in tarifni politiki je zapostavljena kmetijska produkcija tako, da so naša živina, naši prašiči, mleko in vsi poljski pridelki že popolnoma izpodrinjeni iz vseh svetovnih tržišč. Vsa ta politika pa je direkten vzrok, da bo v nekaj letih ves narod, ki živi od kmetijstva, obubožal in propadel, s tem pa tudi obrt in trgovina. Vsled tega zahtevamo: Ustanovi naj se takoj kmetijska zbornica za Slovenijo, ki bo pri vseh gorenjih važnih gospodarskih panogah zastopala interese kmetijstva. Dokler. 6e to ne zgodi, naj vlada uvažuje vse predloge, ki jih stavlja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. 2. Vse slovensko gospodarstvo propada vsled davčne preobremenitve. Posebno ovira in upropašča slovensko kmetijo, obrt in trgovino osebna dohodnina, ki se pobira samo v Sloveniji in Dalmaciji. Zakon o pobiranju osebne dohodnine je star in ne odgovarja današnjim razmeram. Prikrojen je za one čase, "ko je vse gospodarsko življenje temeljilo na zlati valuti. Zakon o taksah je prirejen brez poznanja gospodarskih razmer. Takse za prenos zemljiških posestev v slučaju smrti, podedovanja ali prenosa, so tako visoke, da je vsled teh taks propad vseh zemljiških posestev siguren. Novi 2% davek na fizično delo je skrajno krivičen, ker se pobira samo v prečanskih krajih, v Srbiji in Črni gori pa ne. S tem je onemogočena go- £ | . Listek., | j Zdražbarji. f Kmečka povest iz predvojne dobe. ''". Spisal Metod Dolenc. (Nadaljevanje.) Te besede so Baniča strašno pogrele. Kar sapa m« je zastajala. »Ko bi bil ti previden, Banič, pa se lahko obrišeta za stroške tvoj odvetnik in Andrejčičev, pa še kdo drugi!« Trček je počakal, da vidi, kako bodo vplivale njegove besede na Baniča. Ta pa je le tiho stopal. Le z roko si je tupatam segal po laseh. Boril ae je sam s seboj. »Vsaj bi ne bilo treba nobenemu vedeti! Se ženi bi se lahko zamolčalo...«, pravi skrivnostno Trček. »Kako neki? Ona mora vendar dati dovoljenje za intabulacijo!« reče Banič, češ, to on bolje razume. »Tisto že vem sam. Ampak, če imaš pooblastilo od žene, ona že ne bi izvedela ničesar!« odvrne Treek in pomežikne svojemu drugu. »Pa to ne bi bilo prav!« reče Banič odločno. »Kakor misliš,« pravi Trček. »Ampak, ako bi se premislil, jaz grem kmalu ven in bi ženi lahko naročil, naj pride sem zaradi pooblastila.« Banič molči. »Saj boš morda tudi zastran drugih reči potreboval ženino pooblastilo. Ti boš še dolgo tu, ona pa ne more vedno sem hoditi,« nadaljuje Trček. »Tisto je že res! Za kaj druzega bi že lahko napravili pooblastilo,« pravi Banič sam zase. Izprehodu je bil za tisti dan konec. Prihodnji dan je jemal Trček slovo od Baniča. Popoldne pojde domov na Celino. Vprašal ga je, ali naj ženi naroči, da pride. Banič mu je rekel, da bo težko prišla, ker ima dete pri prsih ... »Pa naj pride!« pravi nazadnje. »Seveda pride!« reče veselo Trček. »In zaradi pooblastila bom govoril z Mencejem, da bo ceneje!« Trček se zasmeje posmehljivo. Banič je zardel. Dala sta si roko in Trček — je šel od njega. Baniču je bil odslej v ječi zelo dolg čas. Na de- lo z drugimi jetniki ni hodil, ker ga je bilo sram. Včasih se mu je pridružil na izprehodih po dvorišču tisti »dolgin«. Povedal mu je, da je Šimen Kra-gelj, doma iz Sirčne gore. Na gosposke je bil strašno hud. Ko pride domov, je dejal, bo že še pokazal, kdo je on. Baniču je bil zoprn, ampak semintam ga je le rad poslušal, če je pravil, kako si je zavaroval pred dolžniki posestvo. Čez štirinajst dni je bil razpravni dan za tožbo dr. Kropivnika. Moral se mu je zavezati s poravnavo, da mu plača do srede grudna dvesto kron. Banič se je prijemal za glavo, ko je sedel popoldne sam zopet v svoji celici. Dvesto kron! Pa kaj mu je odvetnik pomagal?! Dvakrat je bil že prej zaprt, sedaj mora spet sedeti, čeprav mu je odrinil naprej 60 kron! In še ni konca plačil. Ko bi pravdo z Andrejčičem izgubil? To bi bilo strašno. Moral bi prodati njivo. Kaj poreče žena.. ? Mislil je in zdajci mu zazvene po ušesih Trčkove besede: »Ko bi bil ti previden, pa se lahko obrišeta za stroške.. 1« — Jezilo ga je, da bi se on po Trčku ravnal. Ali kar ubraniti se ni mogel misli, da bi nekaj napravil, sicer mu vzamejo — vse. XII. Nekateri ljudje imajo neutešljivo poželjenje, kjer le mogoče kršiti postave, božje in človeške. Takih ljudi ne izpametuje nobeni kazen. To so hudodelci iz nagona. Prav bi bilo, da bi jih poslali za vedno v samoto, kjer bi ne mogli učiniti nobenega kaznivega dejanja več, niti ne sprijati drugih. Blaž Trček ni imel pričakovati prav ničesar od tega, ko bi se Banič v resnici polotil njegovega sveta in ukanil svoje resnične upnike na korist kakšnega izmišljenega. Ali bil je Trček brez posla in imel je dosti časa razmišljati, kako bo — Baniču »pomagal«, kakor si je sam pri sebi zatrjeval. Bil je pri Baničevi ženi Mici in ji izročil moževe pozdrave. Mico je veselilo, da je mož zdrav. Rekla je, da ga gotovo obišče kmalu, ali trda gre za delo in — otroka ima. Svojemu hudodelskemu nagonu sledeč je iz-praševal Mico po tem in onem. Izvohal je, da imata mož in ona tudi Klemenčiču vrniti nekaj posojila in že je bil njegov sklep gotov. H Klemenčiču pojde in ga pregovori, naj si da svoj dolg in-tabulirati... Njemu se prilizne — morda mu odpad© kakšna kronica za dober svžt in trud — in Banič bo gledal, kako hitro najde priliko »grunt zavarovati pred sitnimi upniki.« — Kmalu je bil Trček pri Klemenčiču. Dobil ga je kakor nalašč na samem. Valentin Klemenčič je bil mal kmet, obenem viničar mestnega posestnika Jožefa Koračina. Za oskrbovanje vinograda je imel prosto stanovanje v zidanici, kravo, dva prašiča, pa dvojno dnino, kadar so bili delavci najeti. On in žena sta si nakupila sčasoma na Dobravi, par streljajev od zidanice, posestvice in ga marljivo obdelovala. Živela sta mirno, brigala sta se malo za druge ljudi in bila srečna med svojimi otroki. Zlobni ljudje so sicer govorili, da je v hiši žena Meta gospodar, ne pa Tine. Prišlo mu je to do ušes, pa Tine Klemenčič se je le smejal, češ, moja Meta je bolj prebrisana ... in rad jo imam! — Tudi Klemenčiču je prinesel Trček pozdrave — Martina Baniča. Klemenčiča je to veselilo in spustil se je z neznanim mu možem v pogovor „. Trček je znal zasukati pogovor na dolg pri Baniču. Klemenčič niti ni mislil na to, da bi zahteval posojilo nazaj. Posodil je denar sicer težko, ali — svoji rodni sestri. Kadar bo imela denar, vrne ga gotovo; pa tudi plačala bo, kar ji je v mestu nakupil iz svojega. Trček se je za vse zavzemal. Govoril je tako, kakor bi mu bila prva skrb varnost Klemenčičevega posojila. Klemenčič pa v svoji dobrodušnosti še slutil ni, kaj hoče Trček- Ali ta ga je začel strašiti... Pogubiti utegne denar na-nagloma —. Vzbudil mu je skrb za svoj denar in že ga je vprašal Klemenčič za svet: Kaj bi pač naredil, da trdo prisluženi denar ne pojde po zlu? — Trček je skušal napeljati vodo na svoj mlin. Čisto lahko se to zgodi. Intabulirati naj se da. Banič in njegova žena mu dovolita to gotovo prav rada... Klemenčiču je misel zelo ugajala. Kar k ženi ga je peljal. Meta ni bila sicer nič kaj vesela možakarja z rdečim nosom. Ko pa je čula, za kaj gre, velela mu je sesti in ga poslušala. Trček je bil na konju. Dobil je naročilo, naj gre v mesto in pove Baniču, da zahteva Klemenčič intabulacijo. Seveda stori to, in prav rad! Kaj bo zahteval za pot? Nič, prav nič, se odreže Trček. Samo iz prijateljstva do Baniča in do Klemenčiča stori to. Klemenčiču so Trčkove besede ugajale, Meti pa so se zdele čudne: Prvič je pri njih, pa govori že o prijateljstvu. Pa reči ni hotela ničesar. (Dalje prih.) spodarska konkurenca prečanskih krajev. Je pa naravnost nemoralen, ker se pobira od gospodarsko najbolj šibkega stanu. Ako k vsemu temu pripomnimo se to, da sistem, ki se poslužuje in upošteva samo denuncijacije tajnih davčnih zaupnikov, izsesa iz Slovenije še veliko več, kakor že itak davčni zakoni predpisujejo, potem je jasno, *a-kaj je danes že vsak kmetski posestnik, obrtnik in drugi podjetnik take zadolžen, da stojimo v Sloveniji tak pred veliko gospodarsko katastrofo. Zato zahtevamo: da se takoj vsa davčna bremena izenačijo. Dokler pa to ne bo izvršeno, naj se novelira sa-kon o osebni dohodnini, pri čemur naj se upošteva eksistenčni minimum, ki mora znašati najminj 40.000 dinarjev in pa davčne stope. Dalje zahtevamo, da se takoj pristopi k reviziji taksnega zakona, pri čemur je upoštevati predloge notarske zbornice in Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. 3. Agrarno reformno vprašanje stoji na mrtvi točki. Ukinili so se agrarno reformni odbori in vsled tega je odpadla vsaka iniciativa za izvedb« tega važnega gospodarskega vprašanja. Zahtevamo: narodna skupščina naj takoj pristopi h končni ureditvi agrarne reforme z zakonom, ki naj s« ne izvaja v korist ene ali druge stranke, ampak po načelih gospodarske in socialne politike in po principu »zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje«. 4. Ker je naša država izrazito kmetijska, moramo skrbeti za dobro na-obrazbo kmetijskega naraščaja. Le z naobrazbo bomo povzdignili kmetijsko produkcijo do onega viška, na katerega je že prispela Holandska čn Češka. Vsled tega zahtevamo, da vlada posveča osobito pažnjo kmetijskemu »ol-stvu, za Slovenijo pa naj se ustanovi že dolgo obljubljene kmetijske Sol* za Gorenjsko in Prekmurje ter mlekarsko in sirarsko šolo za Gorenjsko. 5. Da se pa more gospodarstvo Slovenije vzdržati, je nujno potrebna ie-lezniška zveza z morjem. Slovenija j« vsled neugodnih mej zgubila zveie s Trstom in Reko. Vsled tega zahtevamo, da se čim-preje pristopi k že uzakonjeni zverf z morjem po Klodič-Hrovat-Kavčičevem skupnem projektu, to je iz Kočevja in Črnomlja preko Lukov dola z obstoječo progo Zagreb-Sušak, in k zgraditvi tudi že uzakonjene proge Št. Janfi-Stevnica. am> .. 6. Kot glavno sredstvo v dosego oea-mosvojitve kmetijstva in obrtniit*« smatramo zdravo in pošteno zadrnf-ništvo. Zato naj vlada posveča poglavitno pažnjo zadrugarstvu v sporazumu z Zadružnimi zvezami. 7. Zahtevamo, da se vprašanje gie-de kmetijskih kreditov ne zavlačuje in da se čimpreje izvede. Nikakor pa se ne strinjamo, da bi se v ta namen od države ustanavljale posebne oblastne, občinske ali druge kreditu« zadruge, ki bi bile odvisne od državne oblasti in bi morale razdeljevati kredite po volji vsakokratne vladne večine in ne po faktični potrebi. Raa-delitev državnih kmetijskih kreditov naj se prepusti obstoječim zadružnim zvezam in njihovim članicam. Od vlade v to svrho določena sredstva niti izdaleka ne odgovarjajo kreditni potrebi in naj se vsled tega izdatno povečajo. Isto velja tudi za obrtne kredite. 8. Novi zakon o občinah naj zagotovi občinam samoupravo, zato naj s* sprejme v sporazumu z zastopniki naših občin. 9. Slovenija plačuje visoke doklade za vzdrževanje cest. Zahtevamo, da e« ves denar, ki ga Slovenija plača m svoje ceste, uporabi za vzdrževanje istih. Ceste Slovenije so kljub tema, da dosti plačujemo, že popolnoma propadle.« Tov. Josip Blaž je poročal o društvih kmečkih fantov in deklet. Poročilo je pričalo o veliki važnosti tek društev in bomo o istem istotako v listu še govorili. Tov. Černe je podal blagajniško poročilo ter je pri tej priliki pozival ▼«* somišljenike k požrtvovalnosti, a y imenu nadzorstva je poročal tovariš Alojz Tršan, ki je obenem predlagal razrešnico, ker so računi v redu. Pred prehodom k slučajnostim se izvoli šestčlanski odbor v smislu politične resolucije in načelstvo ter okrožni odbori SKS. • Pri slučajnostih so se javili tovariši Kušar, Ažman, inž. Debelak, Tomšič, Mrmolja, Novak, Blaž, Ivanjšič ia drugi v zadevi spremembe organizacijskega reda, tiska, davkov, strankinega imena itd. Ob 3. uri popoldne je bil lepo uspeli zbor zaključen, a vsi udeleženci so odhajali prepričani, da pomenja ta dan važen mejnik v razvoju slovenske kmečke politične organizacije, žen mejnik v težkem boju za prariee in koristi podeželskega ljudstva. Naročajte »Kmetijsko Matico«! 18 milijard in dr. Kulovec v »Domoljubu" »Domoljubu« je bilo postalo dolgčas po teh preklicanih samostojne-žth in ker od samega zabavljanja proti demokratom ne more živeti, je čutil nerodno potrebo pri dvanajstinah pasti tudi po naši stranki. »Kmet. list< je v svoji 19. številki gospodom za »Domoljubom« odgovoril tako, da je čutil sam gospod veleučeni doktor Kulovec potrebo napisati uvodnik pod svojim podpisom v zadnjega »Domoljuba«. G. dr. Kulovec je veljal do nedavna v klerikalni stranki za veliko »jačino« in namigavalo se je, da bo dr. Korošcev naslednik. Že pri prvem njegovem govoru v parlamenta so bili močno presenečeni vsi oni, ki jim je bila ta stvar znana, kdor pa ni imel prilike čuti in videti tega prvega nastopa, naj . prečita članek •ospoda veleučenega doktorja v 17. številki »Domoljuba«. Zlasti vsem pristašem naše stranke topio priporočam ta članek, ker se morejo iz njega Marsičesa naučiti. Veleučeni gospod dr. Kulovec je bil do volitev 1923. tajnik SLS in je v tej lastnosti preromal vsako slovensko vas. Sam se je nekoč hvalil koliko je imel eestankov in shodov in koliko tisoč ljudem je obrekoval našo stranko. Uspeh njegovemu prizadevanju ni izostal. In po vseh teh nastopih in delu in uspehu ni čudno, če je končal svoj dolgovezni in dolgočasni članek z obi-iajno retoriko vseh »Domoljubarjev«. »Po tem, kar smo povedali, je pač za vsakega jasno, kaj je z onimi 18 milijardami, s katerimi šarijo gospodje samostojni po deželi. To je čisto navadna laž, to je čisto navadno po-tverjanje dejstev, to je čisto navadno inpeljavanje ljudstva. Ta način političnega boja prav radi prepustimo vernikom SKS, saj vemo, da ne more-]• in nočejo drugače delati.« Veleučeni gospod doktor! V celem članku niti na enem mestu ne posku-šavate dokazati te svoje trditve. Stoji torej in ponavljam, da je vlada, v kateri ste sedeli vi s tremi tovariši iz klerikalne stranke: to je z gospodo dr. Korošcem, Sušnikom in Vesenja-kom, sestavila in predložila proračun za leto 1925/26 v znesku 18 milijard ; dinarjev. Nikjer na svetu pa ni mini- i stra, da sestavlja proračun za to, da mu ga drugi brišejo in manjšajo, ne- j go zato, da bo sprejet. Ta nov argu- i ment je torej za otroke! Nadalje pra- ; vite, da ima končno odločitev skupšči- j na. To stoji. Ali vsaka vlada ima v i skupščini večino. Zato večino se sestavlja proračun in ministri zahtevajo od svoje večine, da jim dajo zaupanje, i kredite in torej proračun. Skoro ni- j koli se še ni zgodilo, da bi skupščina i dala večje kredite, nego so jih mini- ; stri zahtevali. Vi pa uporabljate stav-ke a la: »Če pristane vlada na prora- j čun, kakor ga je sprejela večina, pre- \ vzame zanj tudi odgovornost. Če se j ne sklada s proračunom, sprejetim od večine skupščine (?), mora tudi pre- j vzeti nase posledice in oditi.« Tu ste ! hoteli »Domoljubovim« backom pu- j stiti upanje, da bi vi v vaši skromno- j sti odklonili tako visok proračun od- j nosno odobrenje skupščine, kakor pa j ste stavili predlog in zahteve. To pa je — in morate dovoliti, da j se poslužim vaših izrazov — čisto navadna laž, to je čisto navadno potvar- j janje dejstev, to je čisto navadno za- j peljavanje ljudstva. Vi, gospod dr. j Kulovec ste odgovorni za predlog proračuna v znesku 18 milijard dinar- ; jev z ostalimi tedanjimi ministri, j skupščina pa bi bila prevzela soodgovornost šele z izglasovanjem. Da tudi do tega ni prišlo — ker bi bilo potem izbito vsako slepomišenje iz rok — močno obžaluje IVAN PUCELJ. »NARODNI DNEVNIK« IN »JUTRO«. Somišljeniki! Čitali ste zadnje dne »Jutro«, glasilo demokratarjev, in sami ste se mogli prepričati, kako ostudno ta list napada našo stranko in našega odličnega poslanca tov. Puclja. Pokažite temu listu hrbet in naročite »Narodni dnevnik«, ki sicer ni naše glasilo, a vendar iskreno podpira naše delo in nepristransko poroča v našem pokretu. DROFENIKU so samostojni demokrati obljubili, da bo prav gotovo poslanec, zato bi bilo prav, če bi sedaj držali besedo. Odstopi naj dr. Pivko, dr. Lipold naj se mandatu odpove, pa bo Drofenik poslanec. DR. BOGUMIL VOŠNJAK je bil prejšnji teden imenovan za poslanika v Pragi, isti dan pa stavljen na razpoloženje ministru za zunanje zadeve. Dr. Vošnjak je tik pred zadnjimi volitvami prestopil z Drofeni-kom v narodni blok. Dr. Vošnjak, ki dosedaj ni dobival nobene državne plače, bo od sedaj vlekel visoko mesečno plačo iz državne kase, a službe ne bo odpravljal, dokler bo na razpoloženju. LISTI nam nasprotnih strank pišejo obširno o našem sklepu za združenje vseh kmetskih strank. Povdariti treba, da najneumnejše pišejo, kakor po navadi ata »Narod«. I Shod; in razne prireditve. Fiorijanu Zorkotu ob osemdesetletnici, (Dopis.) Inmed najlepših dolenjskih pokrajin je gotovo prijazna dolina ob levem bregu reke Krke od Novega mesta tja 4o Bele cerkve in šmarjeških toplic. Od strani na levi Te razveseli po-^ed na cvetoče vinske gorice z belimi zidanicami, najprej lepa Trška gora, katere »sadko vince« opeva že •tara narodna pesem, za njo strmi boki grčevja s ponosnim Starim gradom •b vznožju, v daljavih Te miče starodavna Bela cerkev z Vinjim vrhom. Za Sv. Petrom Te očara krasen po-jied: sredi Krke, ki se med polji, travniki in ob pasu bujno-zelenih bukovih gozdov kot zeleni trak vije ob Troji desni, stoji s stolpi obdan slikoviti, starinski grad Otočec, za njim te pa v senci stoletnih bukev pozdravlja jrad Struga. Gotovo je ta krasni pogled dal povod našemu, žal že umrlemu pesniku ia pisatelju dr. Tavčarju^ ki je kot dijak novomeške gimnazije cesto meril tod korake k stricu na Rako, da je •vekovečil ta kraj s svojo ljubko pripovedko »Otok in Struga«. Po dveurni hoji prideš v prijazno vasico Kronovo, kreneš na levo proti šmarješkim toplicam in že Te iz zelenja ob žuborečem potoku pozdravlja prijazna hiša z gospodarskimi poslopji, s klopotom mlina in gaganjem in igro rac in gosi na čisti bistri vodi. Stojiš pred hišo — mlinom in go-»ttlno — Florijana Zorkota, v kateri rod Zorkotov kraljuje že nad tri stoletja. Stopiš v hišo ali na prijazen, hladen vrt in že se Ti prikaže visoka, krepka postava moža-korenjaka, Bta-re dolenjske grče — Florijana Zot-kota. Prav rad Ti postreže s fino vinsko kapljico iz svojih vinogradov in njegova kot čebelica pridna, pa prijazna gospodinja z dobrim prigrizkom. Z neodložljivo smodko v ustih se Ti prisede gospodar k mizi in se Ti s svojim odkritim značajem, s svojim samorastlim, pristnim dolenjskim humorjem in s svojo šegavostjo prav kmalu prikupi. Še bolj pa ga boš čislal, če ga spoznaš bliže. Vsaj ga kot moža poštenjaka, narodnjaka in naprednjaka »od rojstva do smrti« čisla malodane vsa Dolenjska. V soboto, dne 2. t. m. se je na njegovem domu zbrala vsa njegova ljubljena, številna družina k redkemu in lepemu domačemu slavlju, da proslavi osemdeseti rojstni dan svojega dobrega in skrbnega očeta, svaka, strica itd. Prihiteli so njegovi prijatelji in čestilci od blizu in daleč, da mu k temu leepmu dnevu iskreno čestitajo. Mi se slavlja vrlega narodnjaka, naprednjaka in nosilca napredne kmetske misli Florijana Zorkota tem raje spominjamo in mu iz dna srca želimo, da ga Bog poživi še mnogo in mnogo let čilega in zdravega do skrajne meje človeškega življenja. Živio Florijan! Še mnoga leta! Razne politične vesti. Škoija Loka. Občni zbor krajevne organizacije škofjeloške okolice se je vršil ob obilni udeležbi dne 26. aprila. Poročal je tov. Bukovec o političnem položaju in živo očrtal smernice današnjega političnega življenja, drugih in SKS stranke, za kar mu najsrčnejša hvala. Ob tej priliki je bil tudi predložen račun bivše podružnice »Ekonoma«, kateri je izkazal precej čistega dobička, za kar se je predvsem zahvaliti g. Hajnriharju in njegovi požrtvovalnosti. Končno je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik Andrej Hafner, Dorfarje; podnačelnik Valentin Hafner, Žabnica; tajnik, blagajnik Franc Kalan ml., Suha. Odborniki: Anton Hafner, Žabnica; Matevž Kuralt, Žabnica; Franc Bernik, Vir-maše; Franc Lukančič, Godešič; Franc Jenko, Pevno; Peter Berčič, Trata; Luka Krek, Stari dvor; Franc Trilar, Stara loka; Jože Ziherl, Suha; Jože Svolšak, Godešič; Jakob Dolenc, Virmaše; Janez Cegnar, Žabnica; Anton Kovač, Grene. Krško. Na zadnjem občnem zboru kraj. org. SKS je bil izvoljen sledeči odbor: preds. Anton Grebene, Brezje 13; podpreds. Alojz Pire, Zadovink; tajnik Franc Žnideršič, Leskovec; blagajnik Vinko Pire, Leskovec 56; odbornika Vinko Butkovič, Anton Žagar, Leskovec. Odposlanec v izvrše-valni odbor Anton Grebene, delegati za strankin občni zbor: Fr. Butkovič, Alojz Pire, Anton Grebene. Selca. Na odborovi seji kraj. organizacije SKS za Selško dolino, dne 26. aprila sta bila izvoljena za delegata na občnem zboru SKS tov. Ivan Dolenc, Praprotno 28 in Ivan Prevč, Studeno 5. V izvrševalni odbor Matevž Dolenc, posestnik, Praprotno 2, Franc Benedik, Dolenja vas. Krajevna organizacija SKS v So-dražiči. V nedeljo dne 26. aprila se je vršil prvi občni zbor naše mlade organizacije v lokalu pri g. Koprolu. Da je zanimanje za SKS tudi pri nas, smo videli, ker je prišlo nad 50 somišljenikov iz raznih vasij naše občine. Zborovanje je otvoril tov. Kovačič iz Sodražice ter dal besedo tov. Puclju, ki je s svojim jedernatim govorom podal situacijsko poročilo in naglašal, kako važni in zgodovinski so bili dnevi, ko je Radičeva stranka spremenila svojo taktiko. Posebno je povdar-jal, kakšne važnosti je SKS za podeželsko ljudstvo. Vsi zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali ter odobravali politiko vodstva SKS. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Ivan Kovačič, Sodražica; podpredsednik Ivan Cvar, Zamostec; odbor: Iv. Fajdiga, posestnik, Sodražica; Ivan Oblak, posestnik, Sinovica; Ivan Cvar, posesnik, Jelovec; Mihael Lovšin, posestnika sin, Žimarice; Rudolf Lovšin, posestnik, Sodražica; Jože • V Kovačič, posestnik, Žimarice; Jože Bertoncelj, živinozdravnik, Vince; Alojz Petrič, posestnik, Sodražica; Rudolf Hudolin, posestnik, Sodražica; Jože Cvar, posestnik, Sodražica; Franc Čampe, posestnik, Žimarice; Ivan Stare, posestnik, Sinovica. Podzemelj. Tudi pri nas se je začelo prosvetno gibanje. Den 10. t. m. prirede domači kmečki fantje in dekleta pod vodstvom gosp. nadučitelja na novo zgrajenem šolskem odru igro v štirih dejanjih »Divji lovec«. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice. Oder nam slika gOsp. Ogrin z Vrhnike. Za započeto delo se najtopleje zahvaljujemo gosp. nadučitelju ter mu želimo obilo uspeha. Ob enem vabimo k obilni udeležbi. — Podzemeljčani. Prostovoljno gasilno društvo v Obrežu pri Središču ob Dravi priredi dne 28. junija t. 1. veliko veselico s srečolovom v Vrbančič-Vavpotičevem gaju. Opozarjamo in vabimo celo okolico na to prireditev že danes. — Odbor. V nedeljo 10. maja vsi v Žab nico! Godbeni odsek prostovoljnega gasilnega društva v Žabnici proslavi v nedeljo dne 10. maja 1925 slavnosten nastop svoje nove godbe z mnogovrstnim sporedom. Dopoldne praznovanje Florijanove nedelje ob 9. uri s sv. mašo. Svira godba. Ob 15. uri sprejem bratskih društev pred gasilnim domom. Pri tej priliki bo nagovor, pozdrav in otvoritev godbe. Nato velika vrtna veselica s plesom, srečolovom itd. Sodeluje društvena godba. Vstopnina za osebo 5 Din, za člane v kroju 3 Din. V slučaju neugodnega vremena slavnost teden dni pozneje. K obilni udeležbi vabi odbor. »Na Poljanah.« Prosvetni odsek sokolskega društva »Bohinj« vprizori na novem odru hotela »Sv. Janez« ta Špicarjev romantični igrokaz iz tihotapskega življenja v nedeljo 10. maja ob pol 8. uri zvečer. Sodeluje društveni tamburaški zbor. V nedeljo 17. maja ob isti uri se igrokaz ponovi. Vstopnina obakrat: Sedeži I. vrste po 10 dinarjev, sedeži II. vrste po 8 in stojišča po 5 Din. Uspešno pokončavanje poljskih škodljivcev. Opozarjamo na to važno in zanimivo predavanje, kateremu slede na to praktični poizkusi in ki se vrši na Bistrici v nedeljo 10. maja popoldne ob 3. uri. Predava g. okr. ekonom Sustič iz Radovljice. Tečaj se vrši ob vsakem vremenu. Udeleženci se zberejo točno ob 3. uri na Konjar-jevem dvorišču. Teoretično predavanje ob lepem vremenu na prostem, ob slabem vremenu v Konjarjevem gospodarskem poslopju. Eksperimentiranje na okoliških travnikih in njivah. KRALJEVIČ DŽORDŽE BOLAN? Listi poročajo, da je stavila vlada kraljeviča Džordža pod zdravniško nadzorstvo, češ, da je bolan na umu. Odpeljali so ga na drž. posestvo Be-lje v Baranji, kjer ga čuvajo v neki vili. Uradno poročilo pravi ob enem, ia so hoteli nesrečnega kraljeviča izkoristiti neki političari iz vrst komunistov in republikancev za svoje namene. Kaj je na teh poročilih resnice, •e danes še ne da ugotoviti. DELOVANJE DR. KOROŠCA. Vodja klerikalnih tigrov Korošec še nikdar ni govoril v naši nar. skupščini. Je kakor mutast. Toda vendarle »deluje«. Iz Beograda poročajo, da je bil nad vratmi sobe klerikalnega kluba v skupščini napis v latinici in cirilici, kar je čisto pravilno, kajti v skup-sčino prihaja mnogo ljudi iz naroda, ki poznajo ali samo latinico ali samo •irilico. Torej je potrebno radi ljudstva, da so napisi v obeh pisavah. Korošcu pa ni za ljudstvo, zato je šel in )e lastnoročno odstranil napis v ciri-tfei. Razume se, da Srbi, ki se poslu- žujejo cirilice, vidijo v tem Korošce-vem dejanju nov dokaz za njegovo sovraštvo napram Srbom. In ker je Korošec na žalost Slovenec, mislijo Srbi, da so vsi Slovenci tako besni na Srbe, kakor je Korošec, pa potem radi nesposobnega Korošca vračajo milo za drago vsem Slovencem v obliki davkov in drugih prijetnosti. Korošec res imenitno zastopa koristi Slovencev! Skrajni čas je, da ta nesposoben politik izgine iz površja! NAPREDNA FRONTA. Žerjavovci so svoj čas na ves glas vpili, kako potrebna je Slovencem napredna fronta. Seveda žerjavovci niso bili sposobni vstvariti tako politično skupino. Pač pa so možje iz drugih naprednih strank brez krika začeli vstvarjati napredno fronto. Prvi korak je storjen z združenjem SKS in SRS. Toda kaj vidimo na svoje največje začudenje? Vidimo, da žerjavovci kar rjovejo od jeze. Poprej se zavzemajo za napredno fronto in ko se le-ta začne vstvarjati, pa se jezijo. Čudakil Novice In razno. Mnogo dopisov je moralo danes iz-ostati radi pomanjkanja prostora. Umrl je v Središču ob Savi po daljši bolezni ugledni in obče priljubljeni naš tov. Franc Žnidarič, posestnik in oče našega odličnega tov. Jakoba Žni-dariča, inšpektorja poljedelskega ministrstva v p. Naj v miru počiva! Preostalim naše odkritosrčno so-žalje! Umrl je v Šiški g. Josip Seidl, posestnik, mesar in gostilničar. Seidl je poznan po celi Sloveniji, ker je v prejšnjih časih pokupil mnogo živine. Tihotapci saharina prijeti. Prejšnji teden so prijeli deloma v Škofjiloki, deloma v Medvodah večjo tihotapsko družbo, ki je spravljala iz Avstrije saharin. Blaga so oblasti pri tej priliki zaplenile za stotisoč dinarjev. Vodja te družbe je bil baje bivše lesni trgovec Stare. Silna nevihta je bila v petek zvečer v Rogaški Slatini in Ptuju. Vihar je napravil veliko škode. Sadno drevje je močno polomljeno. j Električni tok je ubil v Št. Janžu na ; Dravskem polju nekega hlapca, ki je j pasel živino in splezal na drog dalj-S nogleda. Ko se je dotaknil voda, je j padel mrtev na tla. Roko je imel po-I polnoma ožgano. 1 V Žombolju v Vojvodini so zaprli ! družbo ponarejevalcev naših stodinar-\ skih novčanic. Sodijo, da je ta družba ? spravila v promet za pol milijona di-! narjev ponarejenih novčanic. I Strašen vihar je divjal v Teksasu v severni Ameriki. Mrtvih je bilo nad 30 oseb, ranjenih 60. Velika železniška nesreča se je zopet pripetila blizu Gdanskega v Nemčiji. Brzovlak je skočil iz tira in je več vagonov padlo preko nasipa. Mrtvih je 25 potnikov, ranjenih pa nad 20. »Naša Micka se je pošteno odrezala« je rekel sosed sosedu. »Tako pa sedaj kuha, da je veselje in kdo bi si mislil, da je vse to našla v »Kuharskih bukvicah za kmečke žene in dekleta«, ki stanejo samo 6 Din. Naročajo se pri Kmetijski tiskovni zadru- gi v Ljubljani. Podeželski trgoveš, naročite!« Prepir radi zemlje. Do kak® nesreče lahko privedejo med sosedi prepiri radi zemlje, kaže sledeči slučaj: Nedavno se je odigral v selu Odžak pri Nevesinju krvav dogodek, ki je zahteval dve človeški žrtvi. O dogodku, sporu med dvema rodbinama radi zemlje, poročajo: Nekako okoli 19. je bila orožniška postaja v Nevesinju obveščena o krvavi bitki, ki se je vršila v selu Odžak. Orožniki so takoj odšli na lice mesta, kjer so našli na sredi ceste dva mrtva človeka, bila sta po-| sestnik Rade Stipovac in njegov sin ' Ante, drugi sin Gjoko pa je ležal v nezavesti. Čim je bila temu nudena pomoč, je izpovedal, kako se je vse do-! godilo. On je šel nekoliko pred oee-i tom in bratom, katerima je sledil po-S sestnik Janko Gluhovič s sinovi. Me-i nadoma je nastal med obema druži-! nama prepir. Gjoko je čul krik svo-S jega očeta na pomoč, nakar je takoj ! tekel nazaj. Našel je očeta že mrtve-! ga, dočim je brat Ante umiral. Medtem se je bližal Gluhovič in zakričal nad Gjoko: »Zaklal sem ti starega psa in brata, a sedaj si ti na vrsti k Nato je pobral težak kamen in ga vrgel Gjoki v glavo. Gjoka se je onesvestil in ko se je zopet zavedel, s« Gluhoviči že izginili. Splazil se je do svojega brata Anta, ki mu je fidih-nil na rokah. Orožniki so takoj »a-sludovali Gluhoviče in jih prijeli. Izročeni so bili državnemu pravdnik* v Mostarju. Povratek mrtveca. Pred deželni« sodiščem v Brnu se je vršila zanimiva razprava. Na zatožni klopi sta sedela Františka Hortova in Jan Ryzak, ki sta se poročila, misleč da je mož Hor-tove padel na bojišču. Josip Lehkjr, prvi soprog Hortove, je odšel 1. 1914 na bojišče v Karpate, kjer je bil lete 1915 vjet. Lehkova je mirno živela v Brnu in skrbela za dvoje dece. O svojem možu ni vedela nič. Koncem lete 1920 se je seznanila z J. Ryzakom. invalidom in trgovskim uslužbencem, poštenim in marljivim fantom, ki ji je nekega dne izjavil, da bi se nd oženil. Zglasila sta se na magistratu ter zahtevala, naj proglasijo Lehkega, o katerem ni bilo že osem let sluha no duha, uradno za mrtvega. Sodišče jo res izdalo mrtvaški list, v katerem navaja, da Lehkega pogrešajo že na<£ dve leti in da ga je torej prištevali med mrtve. Zakonska zveza med Josipom Lehkym in Františko, rojen* Hortovo, je bila s tem razveljavljena. Zaročenca sta predložila mrtvaiki list župniškemu uradu ter prosila as oklic. Ali tik pred tretjim oklicem sta se zglasila pri nevesti dva nečaka njenega prvega moža ter ji zročila moževo pismo, v katerem sporoča Lehky svoji materi, da je živ in zdrav te« d* se kmalu vrne. Lehka se je te vosU prestrašila, začela je plakati in je obvestila o nepričakovani novici svojega ženina. Navzlic temu sta se kmalu poročila. Živela sta srečno in zadovoljno, imela sta že drugo dete, ko 00 j# lepega dne nenadoma pojavil v Brnu prvi mož. Takoj po povratku je zahteval preklic mrtvaškega lista in dosegel tudi razveljavljenje Ryzakovega zakona z njegovo ženo. Oba je tožil radi dvoženstva. Obtoženca sta se nagovarjala, da je bila prva zakonska zveza sodnim potom razveljavljena in da torej nista kriva. Sodišče ju jo oprostilo. Moč malih živali. Moč majhnih živalic je v primeru z njihovo velikostjo večkrat naravnost presenetljiva. Tako se je ugotovilo, da keber sorazmerno s svojo velikostjo lahko vleče 21 krat večjo težo kot konj, čebela pa kar 30 krat večjo. Silno m o* ima ostriga, ki lahko zapre svojo oklopnice s silo 15 kg. Če bi hotel torej človek izvršiti sorazmerno svoji velikosti enako delo, bi moral dvigniti v zrak 80 lokomotiv. Tudi muha ima izredno moč. Ona dvigne s svojimi nogami brez vsake težave n. pr. vžigalico, kar bi odgovarjalo pri človeku, upoštevajoč njegovo velikost, 8.50 metrov dolgemu tramu. Bolha lahko poskoči, kakor znano, 200 krat tako visoko, kakor je samo visoka. Človek, ki bi hotel posnemati njen skok, bi moral torej skočiti nad 300 metrov visoko. Kje jedo največ mesa. Največ mesa na svetu pojedo Argentinci; njim j slede beli Avstralci, nato prebivalci ! Nove Zelandije. Na četrtem mestu i stoje Zedinjene države. Zdi se, da de-I žele, ki producirajo največ mesa, ga | tudi največ porabijo. Nisi napreden čebelar, ako ne bereS Žnideršičeve knjige A Š PANJ". { s Dobi se pri M. HUMEK v Ljubljani za Din 42-. Krnet, vedno brani ugled in čast svoje S. E. S.! "3BBC Bučno seme, oluščeno in zdrobljeno, s sladkorjem in vodo zmešano, da mleku podobno tekočino, ki je zelo prijetna pijača pri vročinskih boleznih prav kakor mandeljnovo mleko. 20 do 30 zrn, dobro prežvečenih, odganjja včasih tudi trakuljo. To neškodljivo sredstvo je zlasti priporočati proti otroškim trakuljam. , Kako drevesa rastejo. Zareza na desetletnem drevesnem deblu tri čevlje od tal se bo čez 35 let nahajala še vedno v isti višini, namreč 3 čevlje od tal. Drevo tekom let pridobiva na debelosti, raste pa samo v vrhu. Vprašanje o davku, j V »Kmet. listu« sem bral natančne i podatke o osebnem davku in vem, da znaša eksistenčni minimum 5000 Din, zato nikakor ne morem razumeti, ka- j ko bodo mogli biti obdavčeni kmetijski posli, ker njihova plača nikjer ne presega 4000 Din. V listu pa čitam, I da bodo vseeno morali plačati davek, j Ali bodo vračunali tudi hrano in stanovanje? V. B. Š. Odgovor: Osebna dohodnina nirna prav nič skupnega z novim 2% davkom na zaslužek delavcev. Ta davek je nov in se pobira od vseh delavcev ne glede na to, koliko zasluži. Za plačilo davka jamčijo gospodarji, to se pravi, plačati ga bodo morali oni. Nismo si pa še na jasnem, kako se bo ta davek pobiral, ker če bodo davkarije davek tako pobirale kot je predpisan, bo trpelo še dolgo, predno bodo v stanu davek pobrati. Za pobiranje tega davka potrebujejo toliko novega uradnišiva, da bodo stroški za pobiranje daleko nadkriljevali svoto, katero bi ta davek dal. Ker je ta davek nesocijalen, krivičen in za samo državo škodljiv, bodo, vsaj upajmo, ta davek preprečili. Velika krivica je tudi to, da je ta davek sprejet samo za prečanske kraje, v Srbiji in Črni gori pa so tega davka prosti. Radikali niso pustili svojih volilcev, ki so iz Srbije in Črne gore, obremeniti z novim davkom, samostojni demokrati pa so se nas spomnili z novimi davki. Gospodarstvo. Premovanje plemenske govedi za srez Kranj se vrši v soboto dne 9. maja, ob pol 9. uri v Kranju na sejmišču. Za premovanje je določeno 5000 Din iz državnih sredstev, 5000 Din pa iz sredstev živinorejskega odbora v Kranju, za goved svojega okoliša. Živinorejci ste vabljeni, da priženete na to tekmo svoje najboljše plemensko govedo. — Živinorejski odbor v Kranju. Uspeli reje. Državna kmetijska šola na Grmu je zaklala te dni prašiča, ki je bil 15 mesecev star in je tehtal lačen 252 kg žive teže. Povprečni dnevni prirastek je znašal 55 dkg. Pitati se je začel v teži 120 kg. Pitanje ob popolnoma navadni hrani (pesa, repa in koruza) je trajalo le 129 dni vsled česar znaša dnevni prirastek preko 1 kg dnevno. Prašič je bil nemške požlahtnjene pasme. Cene na živinskem trgu v Ljubljani dne 2. maja. Voli debeli za kg žive teže 10.25—10.50, voli rejeni 9.50—10, voli za vprego 8.50—9.50, krave reje-ne 7—8, krave klobasarice 4.50—6, telice debele 9—9.50, teleta težja, debela 14—15, teleta lažja, rejena 13— 13.50, teleta zaklana po kakovosti 18 —19, prašiči peršutarji 14.50—15, prašiči debeli 15.50—16.25, banaški špeharji 16—16.50, prašiči zaklani 17 —19. Le za debelimi prašiči je večje povpraševanje. Za predstoječo sezijo nudi ^EKONOM" osrednja cjosp. zadrutja v Ljubljani, r. z. z o. as. Kolodvorska ulica Štev. 7 turške z etiketo 65 cm po Din 2š,— 70 cm po Din 29.— 75 cm po Din 30,— >Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 70 cm po Din 2S.50 75 cm po Din 29.50 Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— 70 cm po Din 30,— 75 cm po Din 31.— n n n K K X n n k * n H n K Zdravilišče Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kra j. SHS Svetovnoznani zdravilni vrelci: JEMPEL", „STYRfH", „B0NAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezons: Maj — n Cene zmerne. — 11 pred- in posezoni znaten popust. — Kcncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. — Prometne zvtze ugodne. — Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina- Edino raajtoolfšl SfvoJtontl stroji so le JOSIP PETEHMC-a j*. (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) innmke Grltztner in Adler za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju In krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago Kaaaaaaaaffiaatti33BaffiaE&Bs&sax3S'aaaaaB&aBs«aHa£!B»aa Posluje po eell Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zlaiu sploSna zavarovalno družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. žlvljenska zavarovanja, S. nezgodna In Jamstvena zavarovanj«, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vlcflha, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam »sled raztllja slekle. — Največji to delujoči zavod. Družba Je prevzela od „Oraške vzajemne zavarovalnice" In od zavarovalnih družb .Fenlks. (požarni oddelek) In .Franko-Hongrolse* ves njihov kupčljskl obstoj v naš' državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zaver, družbe .JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15 Telefon 571 Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin tr«j štev. S »................... sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje riajligjotlirsef «e. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. kamga1 ln modni Sevijot szo moške oblek«. M. MIK1AMC LJUBLJANA Velika Izbira! Nizke cene 1 Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, terilnica brni in konoplje ter predilnica AMTOff ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Potom prostovoljne ofer-talne dražbe prodam posestvo „S AN GRAD" p. Cerklje pri Kranju, najvišjemu ponudniku. Najnižja cena je Dia 200 tisoč. Ogled na licu mesta poljuben. Obvezne ponudbe pod zaprto kuverto s šifro »Sangrad«, je poslati de 6. ju»ija t. 1. na naslov Iv. Svetli«, Sangrad, p. Cerklje pri Kranju. Želje-na pojasnila daje lastnik. Telefon št. 9. r. z. z o. z. Telefon št. 9. Ljubljana, M-estaS tirp št. 6. obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z enomesečno odpovedjo, . . „ 10°/0 vloge z trimesečno odpovedjo, ... „ 12% vloge z šestmesečno odpovedjo . . „ 14% Izvenljubijanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikukih stroškov. Jamsivena glasnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikrainemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur \n menic. Tipski krediu. osrednja gospodarska zadruga Maribor Celjska ulica 12 (na diwišf:u) nudi svojim članom: umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima iudi krajnike za ograje. — PrOSRfllU]8 m sosEBhrsh in iisMlilsl h poirtte. Najcenejše strešno kritje! Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje VIDIC-KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popi« in ponudba I SIMittM ULICA 13. mim STE!. 552. Il!ll!lllllj|ll!iliililil!ilflliill!f!lli!lliill Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: ve5fiSrvah. :-: iiiiiiiiiiMiiiiMiiiinmiiimmiimimi LASTNA KMGCUEZNksv, Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji WVHT", Džamonja in drugovi, (tružba as omej. zav., Maribor, fl a j večji iubar mnavrataih plemeattih sadnih dre res (čepov) v najptemenitejčih vrstah in v vseh jfelikab. Plemenite vinske trte aa amerikanskih podtogah, kakor tudi cepe ia podloge istih. Seme sslenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v isneih in ranno akrasno grmovje ia drevje imamo Zahtevajte cenikel eelo leto. Zahtevajte cenike! se bode tiobivaio zopet od srede meseca maja naprej pri apnenici v Kamnigorici pri Dravljah. Povpraša se iahko v pisarni v Ljubljani, poleg glav. kolodvora. Alojzija VODNIKA Agrarni biro OipL agr. A. Jamnik, umu Šelenburgova ulica 7, I. nadstropja (v hiši Jadransko-Podunavsk« banke). Strokovni nasvoti, preskrbovanj« vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edin« varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških ceaah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadvvah. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (• lir), de kdo-želi kaj kupiti potom Agrarneg: priloži pismu za odgovor 2 dinarja. spago dreto ia vse vrsta vrvar-skih izdelkov tar v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču ,,K0N0WUffl"TljublIant Gosposvetsks 2. Priporočamo tvrdko Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šiiona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalcih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje aa krojače, šivilje in za obrezovanje trt. ]Sa veliko in malo! 99 osrednja gospodarska zadruga w Ljubljani, r. z. z a. z. ima v zalogi: Domačo deteljo .... po Din 32.— Lucerno.......po Din 31.— Pasjo travo......po Din 30.— Laško Ijuliko.....po Din 19.— Angleško Ijuliko .... po Din 18.50 Mačji rep.......po Din 18.— Vse vrste pese.....po Din 22,— nadalje sledeča gno|||a. Apneni dušik lti/17% . . po Din 320.— Thomasovo žlindro 18% . po Din 135.— Rudninski superfosfat 16£ po Din 90.— Kostni superfosfat 18% . po Din 150.— Kalijevo sol 42% ... po Din 160.— Kajnit 15%.....po Din 100.— j Cene se razumejo iranko Ljubljana. tise zgoraj novedeno blago se dobi tudi pri poslovalnici v Kamniku PODRUŽNICE: Nsritor.f afflnik, Konjice, Mqw mesto, Ptuj, fakek, Slovenjgradec, Sfmska Bistrica BrzojavS: OURijSki C8St8 Št, 4 (V liStll Stavili). Telefoni: trgovska. Kapital in rmm Oin 19,000 000*139'146'458- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. EKSPOZITURE: Logatec, Prevalje ...... »■—-llMi-KrtTn-i .riir.rf malini (tlllll»l»Mi»llgimfflnTinT--""~-- ........... 111.....1 " Vradaik: MILAN MRAVLJE. Natisnila tlakam >M«rksr<, tr|.-lnd. d. d. t LJibljHlI.