GLAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
rr


"Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, lil., 11. julija (July) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 28.
“Čedni” nameni naših veleiinančnikov.
'Kakor lačni volkovi, katerim je bil v zadnjem trenotku odvzet masten plen, se obnašajo finančniki širom sveta. Bankirji se v svojih listih v Ameriki, Berlinu, Londonu in na Dunaju penijo jeze. Obnašajo se v svoji sveti jezi kakor stekli psi, ki ogrizejo vse, kar jim pride pred nos. Hudi so na Wilsona, demokratičnega predsednika. V svoji skrajni razburjenosti iščejo po psovkah. Brezdomovinski finančni drhali se pa dozdeva najkrepkejša psovka “socialist”, zato v svojih listih. s katerimi prikrivajo svoje oderuške manipulacije, imenujejo demokrata Wilsona socialista.
Seveda se ni treba še nobenemu vstrašiti, ki ni socialist, da bi takoj pobral šila in kopita in nehvaležni Ameriki obrnil hrbet, ker mogoče prihaja že socialistična doba, katere nočejo sleparji, goljufi in izkoriščevalci delavne moči. Tako daleč še nismo v Ameriki, pa tudi Wilson ni tako hud človek, da bi napravil konec kapitalističnemu gospodarstvu.
Kaj je neki storil Wilson in njegov kabinet, da so ga velefi-nančniki proglasili socialistom ‘1
Dne 4. junija je bil na njujor-ški borzi nekakšen črni dan. O-deruhi na debelo so se pripravljali, da vprizore denarno krizo, kakor v letu 1907 in uničijo zopet nekaj manjših kapitalistov, delavno ameriško ljudstvo pa obsodijo za nekaj mesecev na stradanje. Vrednostni papirji so padali, celo najvarnejši, kakor ha pariški borzi, ko je Nikola, črnogorski kralj, ukazal sprožiti prvi strel na Balkanu. Od povsod so prihajala slaba poročila in borzijanski listi so prerokovali najhujše. Prvo znamenje za ta strah je dal polom St, Louis & San Francisco železnice. Ali čez noč se je obrnilo na boljše in vrednostni papirji so se podražili in nekateri -velefinančniki so k nakupičenim miljo-nom priložili zopet nove.
Kapitalisti so rekli, da ni denarja v deželi, zato je pričela padati vrednost papirjev. V tem osodepolnem trenotku se je vlada spomnila, da se je v letu 1908 sprejel zakon, ki daje vladi pravico, da v takem položaju posodi denar bankam v znesku 500 mi-] j on o v dolarjev. Finančni tajnik McAdoo je takoj obvestil banke, ki so bile v denarni zadregi, da dobe posojila, kolikor jim drago, ako izroče vladi dobre vrednostne papirje v varstvo, in da jim ni treba vrednostnih papirjev prodajati na borzi.
Ali glej ga zlomka, čež noč so imele naenkrat banke denar, ne da bi si pri vladi izposodile le en cent. Nehali so prodajati delnice in banke, ki so preje vrgle delnice na trg, so jih pričele zopet kupovati. “National City Bank” je V enem samem dnevu pokupila vrednostih papirjev za sedem mi-ljonov dolarjev iz svojih sredstev.
Nevarnost za umetno vprizor-jeno denarno krizo je bila proč. Kapitalisti so bili v javnosti blamirani, taki borzijanski manevri se pa tudi ne dajo izvesti vsaki dan. Gospodje finančniki se silno jeze, ker jih je vlada prisilila š tem, da jim je ponudila $500,000.-, 000 posojila, katero je treba pokriti z dobrimi vrednostnimi papirji, da so opustili zaenkrat, svoj temni načrt. Kar kapitalisti od-lože, ne odlože za vedno. Odloženo paniko so hoteli poskusiti zopet v jeseni. Vprizoriti so hoteli denarno krizo, kakor smo jo ime-meli v letu 1907.
Wilsonu, kot nekdanjemu profesorju, je dobro znano, da je med ljudstvom in kapitalizmom tako razmerje kakor med volkom in jagnjetom. Zato je Wilson zahte-
val, da se poleg carinske reforme, zvrši tudi reforma denarne valu te, da se gospodom bankirjem ■ ■ nemogoči prirejati poljubno denarne krize. Ko je Wilson na nekem agitacijskem shodu v Chiea-gi rekel, da bo za tis!ega, ki bo hotel vprizoriti paniko, zgradil višje vislice kakor Hamanove, tedaj so mu velefinančniki ploskali. Mislili so, da je to navaden volilni manever. Kandidatje kapitalističnih strank so obljubili pred volitvami še vse kaj druzega kakor je obljubil Wilson, vendar pa svoje besede niso držali. Zato so tudi obljubo Winlsona smatrali za navaden “bluf”. Poleg so bili velefinančniki navajeni, da se pred njimi klanjajo predsednik, vlada in ljudstvo. Bankirji so dobili do sedaj vse od kongresa, kar so želeli. Njih najmanjša želja je bila ukaz. To se je pa se daj spremenilo. Ako bi se vele-finančnikom posrečil njih temni načrt, tedaj bi bila demokratična: vlada diskreditirana pri svojih lastnih pristaših. Zgodilo bi se ji pri prihodnjih volitvah, kar je doživela republikanska pri zadnjih. Ti vzroki so učinkovali na Wilsona in njegov kabinet, da z reformo denarne valute zavežejo bankirjem roke. Wilson je vedel, da mora priti med njim, njegovim kabinetom in velefinančniki do beja, ako hoče le količkaj varovati koristi ljudstva. Bankirji ne poznajo izven svojih koristih nobenih družili.Bankir j so omrežili industrije in poljedelstvo s sistemom ki je z gospodarsko etičnega stališča najostudnejši. Današnji bančni sistem, je. parasitärst v o najlažje vrste, ki sesa iu “pije ljudstvu kri in mozeg. To je sistem, ki le izkorišča, izsesava, gloda in nikdar ne da. To je sistem, po katerem lahko molo-pridneži postanejo uplivni 'ljudje — gospodarji ameriškega kredita in zmenjalnih nih sredstev. Ker si pest nosite-ljev tega sistema domišlja, da so vsemogočni in da se njih volji ne sme zoperstaviti nihče, so napovedali vojno Wilsonu. Wilso-nova reforma denarne valute no bo odpravila zajeduštva. Omejila bo le njegovo moč, zaeno pa dokazala, da tudi kapitalistična vlada lahko stori nekaj za ljudstvo že v mejah kapitalistične družbe, ako hoče braniti ljudstvo pred brezmejnim izkoriščanjem. V kapitalistični družbi se ne more odpraviti popolnoma parasitstvo, ker kapitalistična družba prizna, da ima človek pravico izkoriščati druzega človeka. Parasitstvo bq padlo še le s kapitalističnem sistemom, ko se na razvalinah kapitalizma osnuje nova družba, v kateri ne bodo poznali iskorišča-nja ljudi po družili ljudeh, v kateri bo v resnici priznana m uveljavljena gospodarska enakopravnost.
Inozemstvo.
— Bratomorni boj na Balkanu je pričel in balkanska zveza je uničena. Boji med Bolgari in združenimi Srbi, Črnogorci in Grki se više ob reki Moravi. Bolgarske čete so se prikazale tudi pri Pirotu.
Poročila o prvih bojih so se glasila le o zmagah Srbov in Grkov. Zdajšna poročila se glase o porazih Srbov in Grkov. Ena srbska divizija je baje popolnoma uničena. Padlo je 11 tisoč mož, štiri tisoč je pa sovražnik zajel. Bolgarske čete se prikazujejo pri Vranji, ki je na črti, po kateri se umikajo Srbi. Bolgarov je baje 14 tisoč in hočejo napasti Srbe za hrbtom.
Bolgarski general Ivanov poroča, da je nenadoma napadel 80 tisoč mož brojeeo grško vojsko pri jezeru T ah in o ju in velik del iste zapodil v beg. Naobratno pa poročajo Grki, da so Bolgare pri
Strnmici potisnili nazaj. Poročila torej niso jasna in počakati bo treba še nekaj dni, da se bo zvedelo, kdo zmaguje v tem bratomornem boju.
Bojna, fronta je dolga SO milj. Srbski ranjenci pripovedujejo, da to ni bila bitka, ampak navadno mesarsko klanje. Kedar sta obe sovražni sili trčili druga ob drugo, so vojaki pometali puške Ctd sebe in se klali med seboj z bajoneti.
— Iz Johannesburgu v južni Afriki poročajo, da je izbruhnila splošna stavka delavcev v zlatih rudnikih.
Prišlo je do spopadov med štrajkujočimi delavci vojaštvom in najetimi pretepači, ki so v službi zlatorudniških baronov. Vojaki stražijo domove lastnikov zlatih rudnikov.
Štrajkujtoči delavci pozivljejo železničarje v Braamfonteinu. naj se pridružijo stavki. Časniki ne izhajajo, izvzemši list, ki ga izdaja organizacija črkostavcev in tiskarjev.
Boji, ki so se vršili zadnjo soboto, so zahtevali 110 'žrtev. Med ranjenci so oficirji, vojaki, policaji, največ pa delavcev.
Štrajkujoči delavci zahtevajo, da se takoj odpokliče glavnega govemerja Gladstona, ker je man je spustil oboroženo silo. Z njimi simpatizirajo- vsi delavci v južni Afriki.
— Ko se ie angleški kralj peljal -V' poljedelsko razstavo, je sufra-žetka Marv Rihardson vrgla kralju _y na ročic zvezek papirja, na katerem je bila izražena zahteva po ženski volilni pravici. Takoj jo je neki surov konjenik udaril s sabljo.
Časnikarski “šrnok” je brzojavil nato na vse kraje sveta, da bi olepšal surovo dejanje konjenika, da so ženske padle po sufražetki, ki je imela toliko poguma, da je kralja opozorila, da hočejo ženske volilno pravico.
“Hraber junak” in ’’vreden stražnik” kralja je bil žalostni jezdec, ki je slabotno žensko udaril s sabljo.
Sufražetko je policija takoj izpustila, ker ni zvršila nobenega kaznjivega dejanja.
—V Havani na Kubi je padel v cestnem dvoboju s samokresom Armando Riva, načelnik policije. Ustrelil ga je'baje Emesto Asbert, governer province Havane.
Prepir je nastal, ker je policaj-ski načelnik zasačil več članov v Albertovem klubu pri prepovedani igri, ki so 'bili občutno kaznovani. Ker se je načelniku posrečil prvi lov, se je pripeljal v drugič, da izprazni gnezdo igralcev. Hotel je aretirati vratarja, ker je bil loboroižen s samokresom. V tem trenotku je prišel Asbert s svojim spremstvom in pričela je bitka.
Krivce so zaprli in postopa se milo z njimi. Ako bi kaj takega zvršil navaden delavec, bi vsi vpili na garoto z njim.
— Tajni svetnik profesor Selil eich je v nekem berlinskem dnevniku priobčil članek, v katerem hvali serum dra. Friedmanna proti jetiki. V svojem članku pravi, da je obžalovanja vredno, da je “Medicinska družba” odklonila serum. Ta odpor je ravnoitoliko na mestu, kakor nekoč pretirano navdušenje za tuberkulin dra. Kocha, ki je zahteval žrtve.
Profesor Schleich je delo dr. Friedmanua pazno zasledoval in je pri več slučajih rabil njegov serum, ko je dr. Friedmann bivali v Ameriki
— V Avstriji mora 'biti špijonov kakor gob po dežju v gozdu. V Tnoimostu1 so zaprli inženirja Pyer-ja, ki je zgradil dve forti ob italijanski meji in prodal načrte italijanski vladi. 'Splošno se sodi, da ima več sokrivcev.
Redlova špijonska afera še ni končana in že je druga prišla v javnost. Odkritja pa tudi dokazujejo, da je največ izdajalcev med tistimi kropi, ki najbolj glasno kričijo: “Živela, domovina!”
— Rumunski častniki, ki so služili pri pruskih polkih, so prosili za odpust, Riumunska je mobilizirala svojo armado, da ne bo zad-dnja pri delitvi plena na Balkanu. Zdaj ko se bojujejo balkanski zavezniki med seboj, smatra rumnn-ska vlada za ugodno priliko, da si osvoji ozemlje.
— V Mehiki so potresni sunki, ki se ponavljajo od 17. maja., raz-djali mesta Guasaba in Granada, Hiše so popolnoma zrušene in nad tri tisoč prebivalcev tabori v šotorih.
— Francoski senat je sprejel predlogo, v smislu katere bodo dobivali lastniki hotelov, ki so Francozi, pod zelo ugodnimi pogoji posojila iz državne blagajne. S tem predlgom se hoče doseči, da bi med Francozi postalo živahnejše zanimanje za hotelsko industrijo, ki je do sedaj do 80 odstotkov izvršujejo inozemei.
Ameriške vesti
— Pogosto citatno v ameriških buržoaznih listih o strahotah, ki so baje nekaj navadnega v sibirskih rudnikih, v katerih opravljajo kaznenci prisilno delo. Kenman je napisal celo več knjig o žrtvah ruskega_carizma, ki zdihujejo v Sibiriji. Mnogo pametneje bi bilo, da bi Amerikanei prepotovali naše južne države in izdali knjige o trpinčenju in mukah kaznen-cev v teh državah.
V južnih državah je v navadi, da okrajne in državne jetnike izročajo veleindustrialcem proti plačilu. Lani so dobili premogovniški baroni v Alabami 3400 jetnikov, da so vršili prisilno delo v rudnikih. Na konferenci so se pogodili, da plačajo državi 30 dolarjev mesečno za vsakega jetnika, poleg mu pa še oskrbe “hrano in stanovanje”. Na ta način so država in “graftujoči” politikar-ji dobili dva miljona dolarjev, od katerih niso jetniki videli centa.
Najsramotnejšo pego v tem sistemu pa tvorijo brezdvonmo premije. Vsak birič dobi za vsa* kega jetnika posebno premijo. Razume se, da biriči zvrše vsakovrstne umazane manipulacije, da nalove mnogo jetnikov, ker si tako množe svoje dohodke. Dva mlada fantiča sta bila obsojena na Šest mesecev prisilnega dela, ker sta kockala na ulici, devet družili pa. radi vagabondaže na devet mesecev.
S temi prisilnimi delavci ravnajo zelo kruto, ker ima lastnik pravico, da jih kaznuje in pretepe.
Kapitalisti na jugu vedno javkajo v kapitalističnih listih, da primanjkuje delavcev. Kateri delavec, ki pozna razmere v teh državah, bo šel na jug, kjer ga lahko vsaka pijana, biriška baraba aretira in spravi kot vagabonda na več mesečno prisilno delo, ako se ni zadosti spoštljivo obnašal napram nji.
— Strašno surovost je zvršil neki Tom Tueker, rodon^ Poljak, v Grand Rapidisu, la. Svoje ženo je pretepel z desko, iz katere so štrleli žeblji. Žena je v blagoslovljenem stanu in poškodbe so tako težke, da ho težko okrevala.
— Delavska zveza v državi Wisconsin je pričela boj proti to-varnim, v katerih izdelujejo konzervirana živila. V teh tovarnah dobivajo ženske zelo nizke plače, delaYni čas pa je neizmerno dolg. Državna industrijska komisija je dobi a od državne legislature pra-
vico, da sme določiti delavni čas za ženske v tovarnah za konzerve. To je prvi zakon v tej državi za varstvo žensk v tovarnah. Tovarnarji nasprotujejo zakonu z vsemi močmi. Najrajše bi videli, da bi smeli še vprihodnje izkori-šščati ženske neomejeno.
— V Champaignu, 111., je prišlo do boja med Williamsom, lastnikom tajne krčme in policijo radi točenja opojnih pijač. V boju je bil policajski načelnik A. Keller težko, O. Harding, ki je iz radovednosti opazoval boj, pa lahko ranjen. William je obležal mrtev na bojišču.
Bitka se je vršila na stopnjicah, ki vodijo iz prvega v drugo nadstropje, v kateri je bil smrtno zadet tudi policaj Dodsv^Drth, ki je prihitel svojemu načelniku na pomoč.
— Vsa ošabna trmoglavost kapitalistov stopa očividno v ospredje pri stavki nastavijencev na okrajni cestni železnici, ki vodi v predmestja Chicage. Nastav-ljenei zahtevajo priznanje organizacije (unije). Zahteva je torej malenkostna. Vendar pa nočejo ravnatelji družbe nič slišati o tej zahtevi. Ravnatelji bi radi imeli svojo organizacijo ogleduhov in špijonov, da bi nastavljence poljubno šikanirali.
Vsled stavke ne more tisoče delavcev, ki stanujejo v predmestjih, na delo. Popolnoma razumljivo je, ako so delavci vsled trmoglavosti družbe razburjeni, ker prihaja ves masten dobiček le iz delavskih žepov.
— Iz San Francisca poročajo, da bo parnik Fionia, last “Vzhodne azijatske družbe”, plul skozi panamski prekop na svoji prvi vožnji. Parnik je opremljen z motorji Dieselevega sistema, ki so napravili revolucijo v paroplov-bi. “Vzhodna azijatska družba” izjavlja, da je imela od vloženega kapitala pri parnikih s stroji starega sistema osem odstotkov čistega dobička. Od parnikov, ki so opremljeni z motorji Dieselevega sistema, bo imela družba 20 odstotkov čistega dobička.
— Južno od Batesville, Tenn.,
so roparji napadli osebni vlak štev. 8. Illinois Central železnice. Sodi se, da so odnesli $3500. Potnikov niso oropali. Zdaj jili lovi šerif s pomožnimi biriči, o roparjih pa ni duha ne sluha.
— V bližini Philadelphije je bf-
zovlak Philadelphia & Reading, železnice na križišču zadel ob voz, na katerem je sedela družba izletnikov. Pet izletnikov je bilo takoj mrtvih, trije so pa težko ranjeni.
— Rev. H. H. Canvardine hvali E. V. Debsa, znanega socialističnega pisatelja, govornika in agitatorja, ker je v Terre Ilaute, Ind., vzel iz ječe na svoj dom Heleno Coxovo. Duhovnik ga primerja s Kristom, ki se ni bal hinavskih farizejev, ko je iskala pri njem padla ženska zavetja.
Duhovnik pravi v svoji izjavi, da gotovi krogi proklinjajo, sovražijo in preganjajo Debsa. Ali socialist je pokazal, da je v njegovem srcu več pravega krščanstva, kakor pa v srcih njegovih preganjalcev. Družba je prepojena s predsodki in. hinavščino, nadaljuje duhovnik, in odgovarja pravico padli ženski, da hi zopet postala poštena.
— V Gettysburgu, Pa., so mi-
noli teden obdržavali veterani iz državljanske vojne velik tabor, da slavnostno obhajajo spomin na veliko in odločilno bitko, ki se je vršila na tem mestu. Bili so zastopani veterani iz severnih in
južnih držav, torej obeh sovražnih strank, ki sta si nekoč stali v krvavi bitki nasproti.
Pri neki mizi se je zasukal pogovor na Abrahama Lincolna, ki je bil predsednik Zdr. držav ob času državljanske vojne. Veterani iz severnih držav so hvalili plemeniti značaj Lincolna. To je pa nekega W. B. Iíenryja, veterana iz južnih držav tako ujezilo, da je 1 potegnil nož in ponovil bitko pri Gettysburgu. Osuval je z nožem osem oseb. Postavili so ga pod $2.500 varščine in za svojo ljubezen do suženjstva se bo moral' zdaj zagovarjati pred sodiščem.
— Skoraj neverjeten je dogodek, ki se je odigral v Festusu, Mo. Legislatura v državi Missouri je sprejela zakon, da delavci v glažutah ne smejo dalj delati kakor osem ur dnevno. Zakon je stopil z dnem 24. junija v veljavo. “Pittsburg Píate Glass Go.”, ki je poznana kot trust za steklene plošče, ima eno tovarno v Crystal City-ju pri Festusu, v kateri dela kakih 1000 delavcev. Trust je izjavil, da ne pozna nobene zakono-je in osemurnega delovnika, in da je absolutni gospodar v svoji tovarni. Delavci so se pa temu nasprotno izrekli, da se bodo ravnali po zakonu in od dne 24. junija delali le osem ur na dan. Trust je na to zagrozil, da so vsi odpuščeni, ki nočejo delati 12 ur na dan. Po tej grožnji so delavci zastav-kali.
Predlogo za osemurni delovnik je predložil zastopnik iz Festusa v državni legislaturi. Ko je poslanec Wolf uvidel, da hoče trust pogaziti zakon, je tmzojavil podpredsedniku “Delavske zveze”za državo Missouri, da naj kdo pride v Festus, ker je položaj resen. Pozivu se je odzval Wood, predsednik “Delavske zveze”.
Na prihodnjem shodu so hoteli advokati, zdravniki in druga sodrga v svilnatih nogavicah in glace-rokovicah glasovati s štrajkujočimi delavci. Piedno je pričelo glasovanje, je poslanec Wo'lf podučil navzoče, da ne sme nihče drugi glasovati kakor štrajkujoči delavci. Neki Frasier, bivši sodnik, je temu ugovarjal. Predsednik Wood je vztrajal pri nasvetu poslanca Wolfa. Nato je bivši sodnik, katerega je trust najbrž podkupil, izpustil na Wooda govoranco najpriprostejših psovk in podžigal sodrgo v baržunu in svili proti Woodu, ki je zapustil dvorano.
Ko je nastala tema, je bivši sodnik Frazier na čelu podivjane tolpe prišel pred hotel, v katerem je stanoval Wood, in zahteval, da se mu ga izroči. Po tej zahtevi je 22-letni sin hotelirke s samokresom v roki stopil pred drhal razgrajačev in izjavil: “Mr. Woood je tukaj. Tamle sedi. Ali kd.bir med vami ho povzročil raibuko, bo dobil tudi svoje.”
Po tem dogodku se je tolpa razšla po bližnjih gostilnah, da si z žganjem napije poguma. Ob pol enajstih po noči se je zopet vrnila pijana, drhali'. V tem osedopolnem trenotku je stopilo pet štrajkujo-čih delavcev pred drhal in odločno izjavilo, da pot v hotel vodi le preko njih mrtvih trupel. To je spametovalo razgrajače, da so se razšli in se zjutraj ob 6:13 zbrali na železniškem peronu, da dobe Wooda v svojo pest, -ki se je pa že ob štirih zjutraj s koleseljem odpeljal iz mesta.
Značilno je tudi, da je župnik rev. Holschneider drugi dan na ulici govoril proti delavskim agitatorjem in zahteval, da se naj štrajkarji vrnejo na delo in delajo vzlic sprejetemu in potrjenemu. zakonu po 12 ur dnevnio.
Obsojanje vredni dogodek dokazuje dovolj jasno, kje je skati nasprotnike delavstva in zasme-hovalee zakonov.
DOPISI.
Delagna, Colo.
Malo je premogarskih kamp v juižni Coloradi, kjer ne bi bivalo po nekaj desetin Slovencev, brez-dvomno največ pa jih je v Delagna. Da so juižnocoloradske kampe v resnici prave človeške mesnice svedočijo številne nesreče, ki se dan za dnem tam dogajajo po premogovih rovih. Nova slovenska 'žrtev malomarnosti premogarskih družb je rojak Luka -Šifrer (ali Šifiler), ki je bil kbit v delaguškem premogovem rovu dne 27. junija, ter (bil pokopan na pokopališču v Trinidad dne 30. junija. Delal je “kompanijski šilit” na takozvani “endri”, pa je padla nanj velika skala, ter ga usmrtila na mestu. Ker ni bil zavarovan pri nobenem društu, so morali rojaki še kolektati zanj, da so iga dostojno pokopali. Pokojni Šifrer bil je pravi velikan, star okoli 38 Tet in znam mnogim rojakom v Utah, Colorado in Wyo ming. Naj počiva v miru!
Društvo “Pivka” št. 201 S. N. P. J. priredilo je dne 29. junija veselico v korist društveni blagajni, ki se je baje prav dobro obnesla. Bila je, če se ne motim, prva slovenska društvena veselica na Delagna, ter mi je bilo zelo žal, da se iste nisem vtegnil vde ležiti.
Kar se dela tiče ni ravno preslabo, seveda se mora to razumeti v južnocoloradskem smislu, pomeni: da se dela vsak dan tudi ob nedeljah in da se delo lahko dobi, o kakih delavskih pravicah pa je tam celo sanjati prepovedano mesečnih nočeh; takole kadar dež in toča pada in ko -vihar kozolce prevrača med kamenjem okoliških gričev, takrat človek še brez skrbi zasanja, ne da ‘bi se mu bilo treba bati konfiskacije, ali da ga zapro radi veleizdajskih sanj — Bi ivam rad malo popisal kam-po, pa odkritosrčno povedano, mi to ni mogoče, ker si je nisem mo pel ogledati, čez dan sem namreč ždel v hiši tiho in mirno, kot sova v “žlamburju” in le ob večerih delala sva z gdč. Bakso obi čajne izlete. Ponoči se pa seveda vse drugače vidi in primeri se lahko, da boš smatral najbolj roga tega hudiča za nedolžnega ange lja. Pa ne mislite, da sem bil ta ko zaverovan v vinske in.ječme nove duhove, (kterih sicer tudi ni manjkalo) da me čez dan ni bilo spraviti na piano, ne, stvar je čisto druga. Tam živi gentleman kterega vodi svetla zvezda, kot Modre iz Jutrovega in ta gentle man je angelj varuh cele kampe seveda ima spolnjevati “višja naročila”. Drugače je baje čisto fi nih manir, samo bliščobe zlata ne more prenesti pri svitu solnea, po leg tega ima pa še krivo vero, da je vsakdo nezaželjen državljan, id ne prinese v “kampo” krampa in lopate. Kraj vseh čudnih navad pa ima to lepo, da gre na sproti vsakemu “backu”, ki pripelje iz Ludlowa, vljudno pozdravi vse novodošlece in pokorno pre zentira s krepelcem. Ker jaz ni šem prijatelj takih ceremonij in posebno še prezentiranja s krepel cem, ki me spominja na kisle slad kosti c. kr. avstrijskega komisa z vsemi pritiklinami, sem se eno stavno sprejemu izognil.
Bilo je dva- dni potem, lepega junijskega, jutra, ko sem, hoteč odpotovati v Trinidad, zajezdil takozvani “hack”, da me pope lje do železniške postaje v Lud low. Našel sem tam že prav pisa no družbo:	zagorelega Italijana
in njegovo signoro, ki je pestova la kodrolasega fantička, kterega • je najbrž lomilo domotžje po ma kanonih in polenti, ker je v eno mer silil domov, dalje vitko mek sikansko señorito in dve kraso tiči iz rodu Yankeejev. Señorita bi]a je živahna deklica, v ktere očeh zrcalila se je vsa strast vročega juga in kadarkoli sem se ozrl v nje, moral sem se nehote domisliti znane popevke “zaljubljeno gleda, ko maček ‘z peči!” Druga imela je krvavo-rdeče laske domačega pridelka, pri tretji pa mi je najbolj nagajal njen dražestni nosek, ki me je spominjal vseh 12 rodov izvoljenega izraelskega ljudstva, koroških koštrun-čkov in povrh še one krasne pesmi: “Tista goska krivonoska . .” Nekako boječe in kar najbolj obzirno, vsedel sem se poleg krivo-noske, a ni trajalo dolgo in že smo prav živahno razpravljali o vremenu, o kozah, ki so se pasle
po strminah in sličnih zanimivostih. V tem smo privozili do gruče Italijanov in za nekaj trenutkov pomnožilo se je prebivalstvo naše predpotopne galeje za štiri osebe in enega malega psička. Vsi so radi gnječe rezali nevoljno o-braze, samo jaz in krivonosi angelj na moji desnici, bila sva zadovoljna, kot ne more biti niti či-fut v Abrahamovem naročju — zakaj, to si lalhko mislite!
Ampak nesreča nikoli ne počiva. Starikav Meksikanec z širo-kokrajnim sombrerom na glavi, skopal je bil preko ceste jarek, da položi vodovodne cevi. Jaiz sem bil v dražestno krivonosko tako zaverovan, da nisem tega nič opa zil in ko je naša galeja splavala preko jarka, zgodilo se je kar se je moralo zgoditi: nastala je silna kolizija nosov, italijanski so se zapodili v meksikanske in narobe, torpedo od Save pa v križarja od reke Jordan ,v Palestini! Čaram ba! sem zaklel na tihem in se ozrl po sopotnikih, ki so imeli visi solz ne oči, ne vem ali vsled bolečin ali smeha; opazil sem tudi, da moj mehkosrčni slovenski nos krvavi izraelski pa se je samo pobesil Med tem smo se pripeljali do postaje in se srečno izkrcali, držeči se za nosove. V bližnji kočici igral je nek umetnik na okarino znano “Red, white and blue” (morda je videl naše nosove) oh progi pa je skakal bosopet zamorček in kričal na vse grlo: “All aboard for Alabamaaa!”
A. J. Terbovce.
niso višje šole zrastle na dvorišču. Žrtvovati so morali mnogo zanje. Koliko pa žrtvujemo mi?
To so vzroki, da je treba obsoditi visokoučene gospode, ker nočejo s svojo učenostjo pomagati ljudstvu, marveč hočejo to ljudstvo obdržati v nevedi, ker nočejo izobraženega delavstva. Ako bi -bili naši visokoučeni gospodje res za narod, tedaj bi postali učitelji narodu in bi se ne trudili, da bi potisnili izobrazbo med delavstvom še bolj nizdol, kakor je danes.
Drugi narodi so imeli iste boje z gospodi, ki so vedno rekli, da so najbolj učeni, svojo učenost pa skrivali pred narodom kakor dragocen zaklad, da bi delavno ljudstvo ostalo neizbražemo. Ti boji so se vršili med drugimi narodi1 že pred sto leti.
Naša glavna naloga bodi, da združimo slovenske jednote v eno, da tako napočijo boljši časi na polju izobrazbe za naš narod. Naše geslo bodi: Proč z izkoriščevalci, proč z zatiralci, proč z napetostjo in proč z ne vodljivostjo. Združimo se bratsko in delajmo z združenimi močmi za napredek ljudstva in zboljšanje gospodarskega položaja mora priti.
Anton Mahne.
Chisholm, Minn
Večkrat sem čital v raznih listih razprave o združitvi jednot Nekateri so za združitev vseh jednot v eno jednoto, drugi pa za združitev vseh svobodomiselnih jednot. Dobri so vsi ti nameni in tudi zelo koristni. Ali predno se bo zvršila združitev, nas čaka še mnogo dela. To je nekaj naravnega. Za vsako idejo, predno je oživela ali se uveljavila, je bilo treba mnogo zanjo žrtvovati Uprav pri združenju jednot nas pa čaka mnogo truda in dela.
Združitve jednot niso potrebne le radi tega, ker ložje izplačujejo bolniško podporo, posmrtnino itd., marveč je mnogo dtruzih še važnejših razlogov za združenje Kar narod potrebuje za svoj oh stoj, lahko doseže le s pomočjo združenih jednot. Ako hi kdo opisal potrebe naroda in očrtal, ka ko se da to doseči, bi ga nekateri imenovali sanjača.
O našem narodu se danes v A meriki nič ali pa prav malo ve Vse zgleda, kakor bi ibil zanesen iz neznanega kraja v Zdr. države Pred leti je nekaj Slovencev pričelo dramiti narod, učiti ga, da naj se prične zanimati za vesoljni napredek, da se tako razvija spo redno z drugini starejšimi naro di. Agitacija je imela vspeh, pa vendar ne tistega, ki si ga vsakdo želi na poti napredka.
Danes lahko opazino, da hoče skoraj vsak list imeti svojo jed noto, vsakdo, ki je nekoliko bolj zmožen v slovnici» pa svoj list Poleg pa mMijo še nekateri u redniki in dopisovalci, da so vsi slovenski delavci še tako- otrojči. kakor so bili v stari domovini, da morajo verjeti vse, kar si izmisli kateri visokoučenih in maloraz sodnih urednikov ali velemodrih dopisovateljev pri kakem slaven skem listu. Časi so minoli, ko se je verjelo vse. Zato je pa čas, da veleučeni uredniki in dopisovalci, ki so pričeli v svojih listih prv obdajati vse s psovkami, prene h a jo s svojim delom, ker bodo o stali sami: število nerasodnih delavcev se čimdalje bolj krči, številih zavednih delavcev pa raste nepretrgoma in se množi. Kritika je dobra in zdrava, psovanje pa spada med neolikane ljudi. Ako kaj takega razume dela ve, bi moral to še bolje razumeti visoko u-čeni gospod.
Nekatiri posamezni Slo ve n el se kaj radi postavljajo, da delajo za narod in da so narodnjaki v pravem pomenu besede. To se prav r^do pripeti pri polni steklenici duha. Tam se mnogo govori o napredku druzih narodov, prav malo se pa povdarja, da je treba študirati razmere druzih narodov in kaj pomeni pravzaprav beseda napredek z ozirom na dellaivno ljudstvo.
Znano je, da moramo .Slovenci do sedaj iskati vso višješolsko izobrazbo -pri drugih narodih. Slovenci nimamo do sedaj niti enega vseučelišča v domovini in Ameriki. Ali tudi drugim narodom
Franklin, Kans.
Dne 19. junija ob pol šestih zjutraj je smrt ugrabila brata Johna Kenda, člana društva štev. 92 naše jednote. Smrt ga ni zadela v postelji, da hi mu njegova soproga zatisnila oči, ampak, umoril ga je današnji kapitalistični sistem, ki je vzel ženi ljubljenega soproga, dvema malima otro-iotna pa skrbnega, očeta.
Pokojni John Kenda je bdi vpo-slen kot preglednik plinov; pri Wier Coal Co. No. 19.” Popolnoma zdrav je šel dhe 10. junija od doma, da z varnostno svetilko pregleda, ako so se nabrali plini v rudniku. Svetilka je 'le po imenu varnostna in je tgika, kot so tu v rabi, ki pa nikakor ne odgovarja varnostnim svetilkam modernega. dela v Evropi. Od gotove strani se čuje, da je ventilacija pri omenjenem rudniku počivala vso noč. Iz tega sledi, da je nočni čuvaj, ki je vsled profitaželjno-sti kapitalizma le eden, zaspal, ker je strujc.vje iza ventilacijo počivalo. Seveda ni krivda čuvaja, ako po noči zaspi. Po dnevu ne more nihče spati v tej neznosni vročini, pa tudi miljoni mtth ne dajo človeku počitka. Nemogoče je, da človek prebije vso noč, ako po dnevu ni mogel zatisniti očesa. Zakaj ne nastavijo v dnevih peklenske vročine premogarski baroni vs'aj drveh čuvajev po noči, da bi se pri težavnem poslu menjavala? Zato ker jim je več za profit, kakor pa za varnost človeškega življenja.
Ventilacija je počivala celo noč in plini so se nabrali v toliki množini, da je nastala takoj strašna eksplozija, ko je prišel pokojni Kenda in odprl vrata, ki varujejo zrak v vsak uhodnik, Razstrelba je bila tako silna, da je bil siromak pečen pri živem telesu in ga je bilo groza pogledati. Tako mori kapitalizem zavoljo svetega pro fita delavce, tako jim pripravlja prerani grob. Kje so sodišča dandanes, da bi kaznovala take umore?
Vse vlada vsegamogočni dolar in položaj se ne bo spremenil, dokler se ogromna delavska masa ne zave svojega bednega položaja in prevzame vtfedo. To se bo zvršilo le s pomočjo socialistične agitacije. Socializem nas vodi v 'boljšo bodočnost, v človeško družbo,. v kateri ne bodo zavoljo profita morili ljudi.
Pokojni John Kenda je bil rojen lleta 1887 v Tolminu na Primorskem. Bil je član društva štev. 92 S. N. P. J. in društva štev. 44 sv. Barbare, z glavnim sedežem v Forest City, Pa. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in enega, vi stari domovi pa druzega otroka. Za na-daljne informacije nevem. Dne 21. junija, se je vršil pogreb, katerega sta’se udeležila oba društva korporativno. V imenu njegove žalujoče soproge izrekam V3em najlepšo zahvalo. Pozabil sem povedati, da je vsako društvo spremilo pokojnika s svojo zastavo k zadnjemu počitku. Tudi članice ženskega društva “ Sestrinska ljubezen”, štev. 187 so se po večini udeležile pogreba.
Izrekam gldboko sožalje soprogi in ivsem ostalim prizade"jm. Tebi John Kenda pa bodi lahka tuja gruda . . . padel1 si kot ž*tev
kapitalističnega sistema. Delavci — trpini, vi pa v vrste, da čim preje pade kapitalizem in napoči doba socializma.
Društva sv. Barbare štev. 41, 44, 47 in 59, ki so združena pod 1. zastavo, so imela- dne 22. junija skupno sejo v Jacksvillu, Kans. Poleg druzih točk se je razpravljalo tudi o bodoči konvenciji društva sv. Barbare, ki se bo vršila v septembru 1.1. v Pittsburgu, Pa. Sklenilo se je, da se četrto nedeljo v avgustu (dne 24. avgusta) povabi vse delegate društva sv. Barbare v državi Kansas na skupno posvetovanje radi vožnje. Določilo se ho po kateri progi in ke-daj se odpelljejo delegati na konvencijo. Delegati ne pozabite priti na sejo dne 24. avgusta, ki se bo vršila ob treh popoldne'v ‘ ‘ Avstrijski' dvorani” v Frontenacu, Kans. Nikdo naj ne izostane od tega vefevažnega sestanka. Sklenjeno dne 22. junija v Jacksvillu, Kans.
Frank "VVegel.
Collinwood, O.
Apeliram na članice društva “Planinski Raj”, štev. 185, da se vse brez izjeme udeleže prihodnje mesečne seje dne 20. julija. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, ki se tičejo društva. Posebno nadzornemu odboru priporočam, da se udeleži seje polnoštevilno. Predložen bo šestmesečni račun, da se ga pravilno pregleda. Skrbeti moramo, kje bo vpri-hodnje obdržavalo društvo svoje seje, ker je čas za najemnino potekel. Sestram polagam na srce, da naj se bolj zanimajo za društvene seje in bolj redno plačuje jo mesečne prispevke, ker le tem potom nam je zagotovljen napredek v društvu. Mesto da se med nami pojavljajo razni predsodki, rajše agitirajmo za naše društvo in jednoto.
Slovenkam v Collinwoodu toplo priporočam, da naj' se pridružijo našemu društvu, ki je po-druž.nica* jednote,’ ki prizna za ženske enake pravice. Kje se žena bolj pokaže tovaršica svojega moža v delu in boju, kakor če je članica iste podporne organizacije, kakor njen mož? Ako noče, da se bo ob času bolezni materg_iiaseli-a beda v hiši, ako hoče, da bodo po smrti matere otroci obvarovani pred najhujšem, petem se mora žena pridružiti podporni organizaciji. Samoposebi se pa razume, da se zavedna žena pridruži le taki podporni organizaciji, v kateri se jo smatra za enakopravno in se jo spoštuje kot sodelavko pri orgamizatoričnem delu.
Res je, da žena, posebno delavska žena, težko sodeluje v javnosti, ker je z delom preobložena Ali pri podporni organizaciji gre za blagor otrok, za blagor cele družine, zato pa mora biti žena ravnotako organizirana v podporni organizaciji, kakor so možje.
Koliko bolniških podpor, odpravnin in posmrtnin je že izplačala naša jednota in tako otrla solze v očeh nedolžnih sirot. Poje-dinemu možu ali ženi bi bilo ne mogoče zvršiti kaj takega, če bi imela še tako radodarno srce in bogatstvo. Zvršili smo to, ker smo se združili, organizirali podporni organizaciji. Kar je posameznemu nemogoče, je lahko storiti nam vsem, ki smo združeni v “Slovenski Narodni Podporni Jednoti”. Zato pa ne nodlašaj Slovenka, s svojim vstopom v naše društvo. Pridi že na prihodnjo sejo, pripelji s sabo svoje prijateljice in povej jim, kakšen blag namen ima naše društvo — naša jednota.
Fr. Brajer, tajnica.
To pa stori najboljše, ako se pridruži S. N. P. J. Pripeljite s seboj tudi svoje otroke in jih vpiši: te v otročji oddelek
Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu .Ne zabite, da se vrši prihodnja seja v mojem stanovanju. Začetek točno ob dveh popoldne.
Matilda Grubelnik,
predsednica.
Naznanila in vabila.
Morgan, Pa.
Društvo “Bratstvo”, štev. 6 priredi dne prvega septembra veliko veselico v svoji lastni dvorani v Syganu, Pa. Veselica se vrši v korist društveni blagajni in kot dve letnica našega “Društvenega doma”. Svirala bode izborna godba in za vse druge ugodnosti bo preskrbljeno najboljše.
Člani našega društva, ki se ne udeleže veselice, plačajo v smislu društvenega zaključka 50e kot vstopnino v društveno blagajno. Člani naj vpoštevajo ta sklep, da ne bo kasneje nepotrebnega zabavljanja.
Na veselico vabimo najuljudne-je vsa sosedna društva iz Burdina, Beadlinga, Cuddyja, Bishopa, Will očka, Broughtona, Moon Runa, Pittsburga, Cannonsburga in Tmperiala, Pa. Vabimo tudi vse slovenske občinstvo iz okolice, da se v mnogobrojnem številu udeleži naše slavnosti, oziroma dve-letnice našega “Društvenega do-a”. Za izvrstno zabavo in postrežbo bo skrbel veselični odbor. Na svidenje dne prvega septembra na slavnosti!
John Pleteršek, tajnik.
Conemaugh, Pa.
Društvo “Sinovi Slave”, štev. 168 priredi svoj piknik v nedeljo dne 3. avgusta na vrtu br. Ivana Brezovca. Vstopnina za moške en dolar, dame so vstopnine proste.
Na piknik vabimo najuljudnej-še vsa društva iz Conemaugh in tkolice, kakor 'tudi drugo tukajš-no slovensko občinstvo.
člani našega društva plačajo )o 50e v društveno blagajno, ako se ne udeleže piknika.
*Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Na svidenje dne 3. avgusta.
J. Z., tajnik.
La Salle, Ul.
Naznanjam članom ¡društva “Sokol”, štev. 98, naj se v polnem številu udeleže seje dne 13. julija v dvorani br. Franka Ber-nata. Ker nisem bil navzoč na zadnji seji, potem je bila sklicana izvanredna seja za dne 15. junija. To je člane zmešalo, da niso vedeli, pri čem da so. Priporočam vsem članom, da se naj prihodnje seje udeleže zanesljivo, da tako pride zopet vse na pravo pot. Obenem se zahvalim članom, da se je vse poravnalo mirnim potom, ker je bilo vse moja krivda in nobenega druzega.
Anton Kastello, zapisnikar.
Calumet, Mich.
Pri društvu “Brod na Kolpi”, štev. 141, je sedaj predsednik br. Math Črnoliorc, tajnik pa br. Anton Stimac, box 144.
A. St., tajnik.
Bessemer, Pa.
Opozarjam vse člane in članice našega društva štev. 167 S. N. P. J., da se prihodnje seje udeleže v večjem številu. Seje se bodo sedaj vršile pri meni in sem v ta namen odstopila eno sobo. Ta zaključek se je svršil na zadnji seji, ker je bilo težko hoditi po strmini navzgor v dvorano.
Vsem sestram polagam na srce, da pripeljejo po eno novo članico na prihodnjo sejo. Žene in dekleta, ki še niste članice našega društva, ne odlašajte, s svojim vstopom. Nihče neve ne dneva, ne ure svoje bolezni ali nesreče. Danes je mai*sikatera žena še zdrava, drugi dan pa leži že na mrtvaškem odru. Dolžnost veže vsako mater, da skrbi za svoje otroke.
Hibbing, Minn.
Naznanjam vsem članom društva “Hibbing”, štev. 125, da se vrše na prihodnji seji volitve predsednika in tajnika. Seja se vrši dne 20. julija ob treh popoldne v navadnih prostorih.
Henry Delles, tajnik.
Ambridge, Pa.
Društvo “Naš Dom”, štev. 33 priredi dne 13. julija svojo gozdno veselico (piknik) v Logion-ville Creeku. Začetek ob devetih dopoldne.
Na veselico vabimo bližnje bratsko društvo “Grozd”, kakor tudi člane sosednega društva S. S. P. Z., vse prijatelje in prijate-jiee zabave na prostem.
Vzemite ulično železnico “Beaver” do Legion vili e Bridga. Od tam vodi pot deset minut proti vzhodu. V slučaju slabega vremena se preloži piknik do prihod-ne nedelje dne 20. julija.
Za izvrstno zabavo, hladno pijačo in okusen prigrizek bo najbolje preskrbljeno.
Na svidenje v naravi in na svežem zraku!	Odbor.
Durango, Colo.
Apeliram na vse člane društva ‘"Zora”, štev. 40, ki žive izven Duranga, da bolj redno pošiljajo mesečne prispevke.
Bratje, zvršite svojo dolžnost, ker bo izključena vsaka sitnost in nepotrebno pisanje.
Brat Matija Turk se je prijavil bolnim dne 1. julija in dne 3. julija so ga operirali v tukajšni bolnici.
A. Borovatz, tajnik.
Chicago, III,
Vsem bratom in sestram društva “Slovenski Dom”, štev. 86, naznanjam, da se vprihodnje vrše društvene seje vsako drugo nedeljo v Wostovi dvorani (Wos-ta’s Hall) na voglu Lake in Des-plaines ulice. Udeležujte se redno društvenih sej.
Josef Goričan, tajnik.
Chicago, III.
V smislu zaključku redne seje bo vsak član društva “Francisco Ferrer”, štev. 131, kaznovan z enomesečno suspendacijo, ki vpri-hlodnje ne bo točno zvrševal svojih dolžnosti kot (bolniški obiskovalec.
Tajnik.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jedinotine seje, ki se je vršilo 22. maja v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora Navzoči vsi, razven brata Hočevarja.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži zadevo brata Čaleša, člana društva “Slap Peričnik” štev. 166. Omenjeni (brat si je zlomil nogo in je v.sled slabih razmer moral opravljati mala domača dela, ter živi oddaljen od svojega društva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se izplača podpora le do 1. maja.
Brat tajnik predloži zadevo br. Servajskeja, člana društva “Slovan’’ štev. 55. Omenjeni brat je bil že večkrat bolan na dveh boleznih, ki sta najhrže v zvezi in tvorita eno in isto holezen. Prejel je žie mnogo podpore.
Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ga da preiskati po dveh zdravnikih.
Brat tajnik predloži zadevo brata Lebarja, 'bivšega elana društva “Rožna dolina” štev. 92. Prečita se pismo od varuha, v katerem prosi, da hi jednota naložila posmrtnino za mladoletne o-troke. Vzame se na znanje in prošnji ugodi.
Brat tajnik predloži zadevo brata Lavšina, elana društva “Napredek” štev. 69, ki je že dlje časa bolan na jetiki. Ker odborovo seja ne more priti do pravega zaključka, se celo zadevo preloži do seje skupnega glavnega odbora.
Brat tajnik predloži zadevo pokojnega brata Gorenca, bivšega člana društva “Bratje vsi za enega” v Livingstone, 111.
Bivši brat Gorenc je zapustil posmrtnino svojim mladoletnim otrokom. Predlog stavljen in sprejet, da se denar naloži za otroke pri jednoti.
Brat tajnik predloži razsodbo glavnega porotnega odbora radi sestre Udovich, članice društva “Nada” štev. 102. Omenjeni sestri je odborova seja dovolila toliko podpore, kolikor ji je šlo po pravilih : od prvega obiska zdravnika pa do zadnjega obiska. O-menjena sestra ni bila zadovoljna z ¡zaključkom odborove seje in pritožila se je na glavni porotni odbor. Glavni porotni odbor je zadevo razsodil, da se. ji izplača še ostalih $7.00. ne da bi zaislišal o tem glavni odbor.
Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se razsodbe gl. porotnega odbora v smislu pravil ne smatra pravomačne, ker se z njo ne strinja glavni odbor, zato priporoča gl. porotnemu odboru, da razsodbo kasira.
Brat tajnik predloži zadevo sestre Laknerjeve, članice društva “Narodne Slovenske” štev. 128. Omenjena sestra je že dlje časa bolna in so jo le enkrat obiskale društvene sestre. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ji izplača za sedaj podpora, in se društvu, naznani, da bo društvo vbodoče samo plačevalo bolniško podporo, ako ne bo obiskavalo svojih bolnikov.
Brat tajnik predloži zadevo brata Novina, člana društva “Tri-
glav” štev. 94. Omenjeni brat je že dalj časa bolan in je dobil že vso podporo. Sedaj prosi, da bi se mn, še izplačevala podporo iz odpravninskega Sklada. lJo razpravi se na podlagi navedenih po-daktov sklene, da se mu izplačuje podporo iz odpravninskega sklada.
Brat tajnik predloži zadevo umrlega brata Grabelšeka, bivšega člana društva “Sloga” štev.
14.
Predložen je tudi račun in pismo njegovega brata, v katerem prosi, da mu jednota izplača stroške, ki jih je imel. Ker je vse posmrtnino zapustil materi v stari domovini, je bil predlog stavljen in sprejet, da se naj obrne do matere, da se mu izplača njegova tir j ate v. Ako mati v to privoli, se mu izplača njegova tirjatev.
Brat tajnik predloži zadevo brata Oda, člana društva “Sloga” št.
14.	Omenjeni brat je bil bolan na nogah. Na podlagi zdravnikove izjave, da to ni bolezen, mn društvo ni dovolilo bolniške podpore. Izjava vrhovnega zdravnika popolnoma soglaša iz izjavo zdravnika, ki ga je zdravil. Na podlagi obeh zdravniških izjav se sklene, da se mu ne izplača bolniške podpore.
Brat tajnik predloži pritožbo brata Strukelna, člana društva “Bratska zveza”, štev. 140. Omenjeni brat se pritožuje proti poslovanju društva, oziroma predsedniku.
Ker ni bil omenjeni brat nič oškodovan, se pritožba vzame le naznanje.
Brat tajnik predloži zadevo brata Zrnovskyja, člana društva “Sokol” štev 98. Omenjeni brat je vsako 'leto bolan na eni in isti bolezni. Društvo ga je dalo pre-iskate pri zdravniku in nasvetuje, da bi se jednota pogodila z njim za odpravnino. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da za sedaj se ne pogaja z njim in naj se počaka, da se bo videlo kakšno bo njegovo stanje vpribodnje.
Brat tajnik predloži zadevo pokojnega ‘brata Ko mistika, bivšega člana društva “Triglav” štev.
2.	Pokojni ‘brat je zapustil svojo posmrtnino materi, a zadnje čase jo je spremenil, na brata Glojeka, kateremu je dolgoval na stanovanju in hrani in drugem.
Predložen je tudi račun brata Glojeka kateri se glasi za svoto
835.00	dol. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se zadevo natančno poizve predno se kaj izplača.
Brat tajnik predloži protest društva “Slavček” štev. 145. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se protest s pritožbo na brata Muršiča odda glavnemu porotnemu odboru, ki naj zadevo preišče in razsodi.
Brat tajnik predloži zadevo brata 'Slavca, člana društva “V slogi je moč” štev. 127. Omenjeni brat je bil nekaj bolan a je plačilno nakaznico prakasno predložil po ozdravljenju. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu ne izplača podpore.
Brat tajnik predloži zadevo brata Mezeka, člana društva “Slo venski sinovi” štev. 112. Omenjeni brat je odpotoval od svojega društva ter ni takoj prestopili k tamošnjemu društvu, kjer se je poškodoval. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet da se mu izplača le $25.00, za drugo se ga kaznuje, ker se ni ravnal po pravilih.
Brat tajnik predloži zadevo brata Urbaneka, člana društva “Bledi” štev .17. Omenjenemu bratu se je dovolilo sto dolarjev, da odpotuje v staro domovino, sedaj pa društvo poprašuje za podporo, katere pa ni več deležen. Po razpravi se sklene, da se ne izplača podpore.
Brat tajnik predloži odgovor “Avstrijsko S. P. D.” Odgovor se glasi, .da so za združitev. Se vzame naznanje.
Brat tajnik predloži zadevo brata Judniča, člana društva “ O rel” štev. 21. Omenjenemu) bratu je odborova seja odtrgala nekaj podpore, ker niso bile listine pravilne. Društvo apelira na odboro-vo sejo, da bi se mu izplačala še ostala podpora, kjer'ni bila nje gova krivda, marveč od društvenega tajnika. Po razpravi na po dlbgi predloženih podatkov se sklene, da se mu izplača še $20.00 pridržane podpore.
Brat tajnik predloži, povabilo društva “Triglav” štev. 2., ki va bi glavni odbor na njih desetlet
nico. Predlog stavljen in sprejet, da se povabilo vzame naznanje.
Brat tajnik predloži ponovno zadevo brata Kučiča, člana društva “Delavec” štev. 8 .Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se ostane pri prejšne-mu sklepu, da se ne izplača podpore vznesku $7.50.
Brat urednik predloži pismo od gl. porotnega odbora. Glavni porotni odbor je dobil pritožbo od br. Hudovernika, da urednik “Glasila” noče sprejeti (priobčiti) njegovega dopisa. Brat urednik pojasnoje zakaj ni dopisa- takoj priobčil in da nikdar ni pisal br. Hudoverniku, da dopisa ne bo priobčil. Prečita kopijo, pisma, ki ga je poslal gl. porotnemu odboru na pritožbo ‘br. Hudovernika. Se vzame na znanje.
Brat urednik predloži protest društva “Naprej”, štev. 5. Po kratki razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da >se protest priobči v “Glasilu.”
Seja zaključena ob dvanajstih po noči.
* Joseph Kuhelj, zapisnikar.
— Nova električna centrala na Notranjskem. G. Karol Kress, e. kr. stavbeni slvetnik in civilni inženir v Pragi, namerava izkoristiti vodno moč potoka Unec, ki izvira blizu Planine in teče potem pu planinski dolini med Ga-rča-revcem in Lazami ter potem zopet izgine v mnogih kraških požiralnikih. V ta namen hoče v potoku Unec približno 60 metrov pod cestnim mostom pri habsburškem gradu vzidati 10:8 metrov visok jze, odkoder naj se na največ 11 kubičnih metrov sek. cenjena obratna voda dovaja potom obokanega v betonu sezidanega vodotoka k garčarevskem hribu. Ko preteče obratna voda hribovje,ki loči planinsko dolino od Ijubljanske-a polja, pride ista. v 9812 metrov dolgem rovu v ob pobočju Kladn-škega 'griča ležeči vodnjak, odkoder se napelje po ceveh s strmcem okroglo 145 metrov na električno centralo, postavljeno v, dolini nad Retevjem. Centrala sestoji iz treh turbin s skupno močjo 16.215 konjskih sil in iz naprave za kalorično rezervo. Spodnja voda od turbin v dolini se spelje do velike Ljubljanice na Verdom pri Vrhniki po 300,- metrov dolgem rovu.
Vesti iz domovine.
Andrej sta. gnala troje volov iz Ljubljane domov. Od Masi Skaručne naprej, bila, je že tema, se pripelje na razsvetljenem kolesu za njima Andrej Križnar, ki je dajal z zvoncem znamenja za umikanje. Ker se pa ta dva nista zmenila za opomin, je stopil Križnar raz kolo in stavil Franceta Ropo-tarja na odgovor, zakaj se mu ne umakne. Obdolženec odvrne, da se takim smrkovcem ne bo ogibal, obenem ga le udaril po glavi. Zbil mu je klobuk na tla in ga, ko se je ta priklonil, da bi ga pobral, udaril z nožem tako silno po čelu, da. mo je prebil čelno kost. Obdolžencu tajenje pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli neovrgljivi dokazi za njegovo krivdo. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Ogenj v tovarni. Iz Radovljice poročajo, da je po noči začela goreti Denričeva tovarna za pohištvo in žaga oh Savi na Lancovem. Ogenj je nastal v delavnici in se bliskoma razširil po vsej tovarni. Vkljub temu, da so delavci ogenj takoj opazili in da je bila takoj požarna hramba, iz Radovljice na licu mesta, je bilo nemogoče kaj rešiti. Pozneje sta prišli gasit tudi požarni hrambi iz Mošenj in Kamne gorice. Z najveeim naporom in s smrtno ne-vamostjlo nekaterih ognjegascev iz Radovljice se je .posrečilo rešiti samo veliko kolo na Savi. Vse dru go je do tal pogorelo. Zgorela je delavnica, tovarna, dve žagi, mnogo izdelanega pohištva, 2 vagona narejenih parketov, vsi stroji in mnogo lesa. Škoda je ogromna; cenijo jo na 80.000 kron. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
— V blaznico na Studencu so z rešilnim vozom prepeljali šiviljo Marijo Lebarjevo, roj. 1878 v Pre vijah. Navedenka je bila pod va-ruštvom, sedaj jo je pa napadla hipna blaznost in so sodni psihi-jatri odredili oddajo v blaznico.
GORIŠKO.
— Otrok naj ne varujejo stari ljudje! 25 korakov od Logarjeve hiše v ‘Studom je plitva, približno dva. metra dolga mlaka. Dne 26. aprila so šli vsi domači na polje, ostala je doma le užitkariea Helena Logar, ki je varovala otro ka. Otrok je zašel v plitvo vodo in utonil. Sodišče je kaznovalo starko z 1 tednom zapora.
— Na štiri tedne zapora je bil
pri sodniji v Gorici obsojen Lenardič Josip iz Št, Petra. prLGpri-ci. ker je ponarejali podpise zdravnikov okrajne bolniške blagajne Gorici in isto ogoljufal. Prisle-pariti je hotel bolniško podporo. Enkrat se mu je posrečilo s ponarejenim zdravniškim podpisom in kasirati za štiri dni bolniške podpore v znesku 6 K 72 .vin., a drugikrat je bil pravočasno zasačen in je motal poravnati tudi prvo poneverjeno vsoto.
— Smrten padec s črešnje. Pri
možic Ignacij iz Žirov, popravljalec ur in žag, je bil pri posestniku Francetu Tomejeu. Primožič je zlezel na Tomejčevo črešnjo in obiral črešnje. Pri tem se mu je zlomila veja in Primožič je prile tel na zemljo s toliko močjo, da si je zlomil nogo in pretresel možgane. Primožiča so prepeljali v deželno bolnico, kjer je umri.
— Otrok je utonil. Ana Žam
iz Dol. Aplenka je imela v oskrbi dveletnega Franceta Žarna. Ta je zašel v precej globoko lužo in utonil.
— Ker je aretirancu pomagal pobegniti. Orožniki so aretirali v Spod. Pirničah Janeza Kristana zaradi težke telesne poškodbe Andreja Robasa, in so ga, ker je bil begosumen, uklenili. Med tem ko sta orožnika v Baenikovi gostilni o tepežu poizvedovala, se je posrečilo Kristanu, pobegniti. Te 'kel je z zvezanima roklama mimo hiše, kjer stanuje tovarniški delavec Jože Merjasec. Ta je takoj uvidel, zakaj gre, šel je za njim v gozd in mu prepilil verižico na rokah in tako pospešil beg. Obdolženec ne taji dejanja, obsojen je bil na en. mesec ječe.
— Dvakrat pred sodiščem. Fr.
Ropotair, posestnik v Zgornjem Berniku, je bil obtožbe zaradi težke telesne poškodbe z razsodbo dhe 24. decembra oproščen. Nove poizvedbe so pa dognale njegovo krivdo. Položaj je bil namreč ta. Obdolženec in njegov
ravnal z njimi kar na slepo srečo
—	ves njegov trud bi bil uničen. Le mirno, premišljeno ravnanje prinaša vrtnarju zaželjen uspeh. Mati, tudi ti si vrtnar, v tvojih rokah so človeške rastline, ki potrebujejo mnogo ljubezni in prizanesljivosti, mnogo skrbljivosti in tihega dela. Daj rastlinam dobre zemlje kolikor moreš, da črpajo iz nje moč in rast; ne odteguj jim solnca ljubezni in veselja, le to zamore izvabiti iz otroške duše vse kali, in potem — bodi prizanesljiva! Ne karaj in ne dregaj venomer; ne besediči nepretrgoma na otroka; pusti rastlinei
—	otroku, da se sama razvija. Mir mora imeti otrok in ne bodi že vsa iz sebe, če je otrok semin-tje neroden, nevljuden. 'Vsaka nerodnost nima za posledico pokvarjenega človeka in neumnost, ki jo učini otrok, v svoji nerazsodnosti, ni še dokaz, da bo otrok vse svoje življenje lehkomšiljen. Čvrst, razborit otrok bo zrasel v pogumnega, odločnega človeka. Otrok, ki učini nekaj takega, kar imenujemo odrasli “slabo”, ne vidi v tem nič izrednega, napačnega ; vzgojitelj pa se mora naučiti presojati vse z merilom o-troškega mišljenja. Če zrase rastlina prebujno, vzame vrtnar nož in jo poreže, če postaja otrok res poreden, tedaj je čas, da nastopiš s strogo resnostjo in kaznuješ. Ali ne bodi ozkosrčna in ne vznemirjaj se po nepotrebnem, ne izgubi prehitro razsodnosti in potrpljenja.. Čakaj tiho, opazuj, poravnaj vse z ljubeznijo, hodi vesela in prizanesljiva!
“Ženski List”.
Avstrijski militarizem.
KOROŠKO.
— Samomor v vojašnici. Ustrelil se je v vojašnci “ Waisenhaus-kaserne” v Celovcu prostak 7. stotnije 17. pešpolka Anton Bervar. Bervar je rodom Korošec in se je ustrelil, kakor poročajo nem ški listi, zaradi žalostnih družinskih razmer, druga poročila pa trdijo, da je izvršil samomor vsi e d mržnje do vojaškega stanu1 in zaradi neusmiljenega in sirovega postopanja proti njemu.
TRST.
— Vlomilec v poštne urade. V
Trstu pri Sv. Ivanu so prijeli in zaprli nekega Ivana Batistiga, ki je na sumu, da je izvršil koncem lanskega in v začetku letošnjega leta več vlomov v razne poštne urade na Tirolskem. Battistig je več Vlomov že priznal, nekaj jih pa taji, ker se mu do sedaj še ne morejo dokazati.
Razne vesti.
—	Blizo Washingtona, Ind., je
skočil raz tir vlak Baltimore & Ohio železnice. Pri nezgodi je kurjač smrtnio ponesrečil, strojevodja in dvajset potnikov je pa ranjenih.
—	V Chicagi so zastavkali mizarji, ki izdeluje opravo za trgovine, gostilne, urade itd. Stavku-, joči mizarji zahtevajo, da se jim poviša plača za 4 cente na uro in šest mesecev v letu pol praznika v soboto. Nekatere tvrdke so podpisale pogodbo. Dokler ni spor poravnan, naj ne hodijo mizarji iskat dela v Chicagi.
— Poka. Banke zaprte! Iz Pitts-burga poročajo, da so zaprle vrata “First-SeeCnd National Bank” in “First National1 Bank” v Me Keesportu, bančna “linča” J. S. & W. S. Kahn, In.c., “American Water Works” in “Guarantee Co.”
“Prvo narodno banko” je dal zapreti nadzornik denarja. Potom te banke je povzročil polom podjetij, ki so bila v tesni zvez.i z banko.
Finančni tajnik McAdoo izjavlja, da so ostale bančne razmere v Pittsburgu in Zdr. državah po-voljne. Vzroke za hipni polom je iskati v nezdravih finančnih razmerah banke.
V finančnem uradu se je obudil sum. da finančne razmere v banki niso zdrave, ker poročilo v časnikih ni soglašalo s poročilom, ki je billb poslano vladi. Razloček je značal skoraj dva mi-ljona.
— Odrevenelost zatilnika. Ko
je pripluli iz Amerike v Trst parnik Cunaird-Line “Hibernia”, so pri zdravniški preiskavi dognali, d‘a je obolel en otrok na odrevenelosti zatilnika. Otroka so poslali takoj v) infekcijsko bolnico.
Občevanje z otroki.
“Bodi prizanesljiva!” Prava vzgoja ni lehka umetnost in pred vsem je potrebno za dobro vzgojo mnogo časa, miru in potrpljenja.
Največje zlo povzroči vzgojitelj, ki se hitro razburi, ki je nervozen in nepotrpežljiv. Poglej vrtnarja, s kakšno skrbjo in ljubeznijo goji cvetice, kako previdno in premišljeno ravna z njimi, da
uspevajo in cveto. če bi jih prije- — V Omahi, Neb. je velik po mal trdo in robato, vse njegovo I ia.r uničil klavnice tvrdke Nelson stričnik upanje bi splavalo po vodi; če bi I Morris & Co. Škode je $300,000.
V Striemicu na češkem je skočila v vodo rudarjeva žena Sva-čekova. V smrt jo je gnala beda. V marcu letošnjega letu je bil vpoklican njen mož k izrednemu službovanju k 11. gorsko topni-čarskemu polku v Sarajevo. Zena in trije otroci so ostali doma brez vseh sredstev, ker ni mogel oče ničesar več zaslužiti. Žena. je pač prosila za podporo, ki jej postavno gre, a ni dobila, ves čas niti vinarja. Usmiljeni sosedje 'so jej prve dni pomagali, čez nekaj časa je pa izostala vsaka pomioč in najkrutejša ‘beda se je naselila v družino. Mati in otroci so stradali. V svojem obupu je izvršila žJena samomor. Da je bila tragika nesrečne družine še popolnejša, je čez dva dni prišla na naslov žene poštna nakaznica s 160 kronami: državna podpora za družine rezervistov. Na nakaznico so napisali “adresatinja umrla” in jo naslovili na njenega moža v Bosni, ki je pa bil že izvedel o ženini smrti in je bil na potu v domovino. Dva dni po pogrebu je prišel šele mož domov. Od polkovnega poveljstva je dobil pač 14 dneven dopust, a niti vinarja za potnino. Na izkaznici >za dopust je bilo napisano, da bo erar poplačal voznino, to je bilo vse. Seveda se pri kolodvorskih blagajnah niso ozirali na to, in mož je moral beračiti po Ogrskem. Svaček ne bi bil nikdar prišel do doma, ako bi mu ne bili pomagali železniški uradniki in usmiljeni sopotniki, ki so mu dali za vožnjo. Iz Mosteca je prosil ubogi rudar polkovno poveljništvo za podaljšanje dopusta, da bo vsaj lehko spravil kam. svoje otroke. Še danes čaka na odgovor, čeprav je brzojavil v Sarajevo in oddal odgovor potom okrajnega glavarstva v Mostecu. — Ta dogodek prav jasno izpričuje, kako urni slo avstrijski vojaški birokratje, če gre za delavčevo družimo, ki jej odvzame militarizem rednika? Tri mesece je ostala žena brez podpore, ali je potem čudno, da je izvršila samomor? Po smrti matere so ostali otroci brez vsake zaščite, a mož dobi 14dneven dopust, na mesto, d'a bi ga popolnoma odpustili iz službe. Mož naj* gre domu, a vojaške oblasti mu ne dajo niti vinarja za potnino. In tako berači ubogi rudar od Sarajeva do Mosteca in mora vsakomur razkladati svojo nesrečo, da dobi nekaj soldov. Razklada med vožnjo svojo nesrečo in obenem vso umazanost in brezvestnost avstrijskega militarizma-
-—Iz Charle-stona, W. Va. poročajo, da so boji zopet pričeli. Ofieieino poročilo se glasi, da so štrajkujoči delavci pričeli po noči streljati na. stavkokaze. Mogoče je bilo narobe. Nam je še dobro v spominu, da so v veliki stavki v Coloradu privatni biriči, v službi kapitalistov, pognali z dinamitom v zrak vlak, na katerem so se vozili stavkokazi, potem pa obdolžili štrajkujoče delavce tega hudodelstva. Kar se je zgodilo v Coloradu, se lahko izvrši v West Virginiji. Kapitalisti imajo največji interes, da se ponovi obsedno stanje, zatre svobodo govora in zborovalno svobodo.
— Zaradi ljubosumnosti. Na
Dunaju se je odigrala strašna zakonska tragedija. V Neustiftgas-sta stanovala 331etni natakar Edvard Polonyi in njegova 311et-na soproga. Polony jeva soproga je bila silno ljubosumna in je pazila na vsak korak svojega moža. To je bilo Polonyju odveč in zaradi tega sta se večkrat prepirala. Naenkrat so v sobi zaslišali zopet glasno prerekanje in kmalu nato tri zaporedne strele. Ljudje so hiteli v stanovanje, a je bilo zakljenjeno. Končno je odprl stanovanje devetletni Polonyjev sin, ki je bil ves bled in objokan. Pripovedoval je, da je mati streljala na očeta in potem na sebe. V sobi so našli Polonyjevo ženo z dvema streloma v prsih, poleg nje je ležal Polonyi, katerega je zadela kroglja v srce. Zdravnik je takoj prišel in konstatiral smrt. Žena je držala revolver še v roki.
— Avstrijski nadporočnik -srbski vohun. V Sarajevu je bila sodnijska obravnava proti nekaterim Bošnjakom, ki so bili obtoženi Vohunstva in veleizdaje V te ku razprave so dognali, da je nadporočnik. Vladimir Ban od 53 pešpolka dezertiral v črno goro. Pobegnil je že v jeseni od svojega bataljona v Foči' in je od takrat v črnogorski vojaški službi. Nadporočnik Ban je daja navodila srbskim odposlancem, ki so na hirali prostovoljce za vojno v Bosni. S srbskimi ikmeti je imel tajne sestanke in jim v imenu srbske vlade obljuboval različne ugodno sti, ki pa 3e pozneje niso izpolnile. Obravnava je končala s tem, da sta bila obsojena dva obtoženca vsak na štirimesečen zapor, eden na trimesečen, sedem je bilo oproščenih, trije so pa zbežali še pred obravnavo.
— Svojo vnukinjo je živo zakopala. V bližini Storkova je 601et-na žena zakopala ob robu gozda štiriletno hčerko svojega sina pri živem telesu. Ko so prišli na sled groznemu le jan ju, je bilo dekletce že mrtvo. Zakopano je bilo
glavo nizdoh Staro mater, ki je slaboumna, so aretirali. Prebivalstvo jo je hotelo kamenjati.
—	Iz Rima poročajo, da je pri
artiljerijskih strelnih vajah neka granata padla, na tla, ne da bi eksplodirala. Artiljerijsiki korpo-ral Cola, pehotni korporal Pav-lucci in svobodmik Marinelli so jo odnesli v sobo, da bi jo razložili. Tukaj pa se jim je granata razpočila v rokah. Vsi trije so težkp ranjeni. Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer je Cola umrl.
_______ 9
—	Avstrijsko ljudstvo naj strada dalje! Ko so zborovali ogrski agrarci, je k njim prihitel tudi iz Avstrije zloglasni vitez Ilohen-blum in govoril takole: “Avstrijski in ogrski agrarci se morajo bojevati ramo ob rami proti skupni nevarnosti. Geslo bodi: “Zoper uvoz mesa in živine, zoper povišanje kontingenta!” V Argen-tiniji imajo toliko mesa, da ne vedo kam z njim, na Ruskem, Srbskem, v Rumuniji toliko goveje živine, drobnice in prešieev, da jq ponujajo na vse strani. Ali čez črno-žolto mejo ne sme noben kilogram mesa, niti ena glavna živine več kakor je določeno v po* godbi, samo za to, da bodo avstrijski in ogrski agrarci še nadalje lehko višali cene živine in iz-stradovali ljudstvo. Vso predrznost agrarcev kaže resolucija, ki je bila sklenjena in sprejeta na tem zborovanju: “Kongres protestira proti temu, da bi se iz ilu-zoričnih vidikov zunanje politike ali vsled pritiska veleindustrije modificirale balkanske pogodbe, ki veljajo do leta 1917. Kongres protestira proti uvozu živine, proti zvišanju skupnega kontim genta, proti znižanju minimalih carin.” Vsa nenasitna pohlepnost agrarcev kriči iz te resolucije. Delavstvo je tem prevzetnežem, ki so na Astrijskem in Ogrskem doslej absolutni gospodarji, lq molzna kravica.
— Predor skozi Montblanc.
Francoska vlada je sklenila, da zgradi predor skozi Montblanc. Montblanc je najvišja gora v Evropi, visoka 4810 metrov in je ob meji Italije in Francoske. Predoij skozi Montblanc bo skrajšal razdalje med Parizom in Milanom za 80 kilometrov, razdalje med Calaisom in Milanom za 100 kilo-mterov. Dolg bo približno 13 kilometrov in po dosedanjem proračunu bo veljal okroglo 120 milj onov kron. Predor se bo pričel na francoskem ozemlju v dolini Chamonix, končal pa pri starem rimskem mestu Aosta v Italiji in bo najdaljši vseh alpskih predorov.
— Kako naj uredim stanovanje? Vsaka žena, ki je dobra gospodinja, želi, da bi bilo njeno stanovanje čim bolj prijazno. To je čisto naravno, ker smo žene največ doma in vsakdo je rad v prijazni sobici. Kako pa naj uredimo stanovanje, da bo prijazno, lepo, ko vendar nimamo denarja in je ves tru'd, da bi si kaj prihranile brezuspešen ?
In vendar lehko napravimo stanovanje prijazno, ne da bi zato kaj izdale.
Pred' vsem mora biti stanovanje prezračeno. Tega se pa boji marsikatera žena zlasti po zimi. Čemu pa kurim, drva in premog so draga, in potem naj odpiram okna in vrata. To pa ni res. če je soba dobro prezračena — ko odijejo vsi in nihče več ne leži, tedaj odpri okna vsaj za pol ure — je zrak v ne je j lažji in se mnogo hitreje segreje. Svež zrak ne škoduje, nasprotno največje koristi je zabaše zdravje. Če je stanovanje dobro prezračeno, tedaj dobi popolnoma drug dluh, vse izgleda sveže in lično.
Poleg prezračevanja je treba prav temeljito snažiti. Red in snaga v stanovanju se zlasti tam težko goji, kjer je v tesnem prostoru ;več ljudi. Tako pa mora gospodinja strogo na to gledati, da vsakdo sam odstrani predmete, ki jih več ne rabi in položi tje, kamor spadajo. Čevlji in obleka spadajo v omare in skrinje, šolske knjige in šivanje v miznico, posode za jedila v kuhinjo.
Vsak dan je treba stanovanje pomesti, obrisati prah. Katera gospodinja odlaša s pometanjem in pomete ‘le enkrat ali dvakrat na teden, ta si sama napravlja težje delo.
J-------GLASILO-----------
| SIovcimg Narodne \ Podporne Jednoie
. züm}* rotleinict-
■ ABTN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
liredniitvo in upravni&tvo:
2821 SOUTH 40th AVE.,
L'iucagn, IH.
* «1 ik t* v»» leto 81.00.
,	o w ti A N
or TUB
4.0VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
,	Issued weekly.
OWNED RY tHK StUVKNK; NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Ohioap-, 111.
Subscription, 81.00 per year.
fTHlSTiW^]CQUHcirk *1
Preobrat na Balkanu.
Kdor je zadnje leta opazoval politiko evropskih velesil z ozirom na Balkan, je lahko opazil, da so diplomat j e pred vojno balkanskih zaveznikov s Turčijo, te. kom vojne in sedaj, ko se balkanski zavezniki v bratomornem boju koljejo drug druzega, vedno go^ vorili o potrebi mira na Balkanu. Vendar pa niso velesile storile najmanjšega koraka, da bi ohranile mir in se vsa sporna vprašanja rešila mirnim potom.
Balkanski zavezniki so premagali Turčijo, ko je odločevalo, orožje. Ko je bila vojna končana in je Turčija prosila za mir, se je pa zgodilo, kar so pametni ljudje pripovedovali v začetku vojne. Diplomatom, ki vedno govore na dva načina, so tudi o dogodkih na Balkanu govorili na dva načina. V oficielnih vladnih listih so govorili o miru na Balkanu, s& žugali celo z železno pestjo, na tihem so p.a na Balkanu ščuvali narod proti narodu, dokler se jim ni posrečilo, da si danes balkanski narodi stoje v dveh sovražnih taborih nasproti: na eni strani Srbi in Grki, na drugi pa Bolgari.
Poročila z Balkana nam pripovedujejo, ki si glede zmag nasprotujejo, da so se spopadli Srbi, Grki in Bolgari v krvavi bitki. Skoraj neverjetno je, da bi se kaj takega zgodilo, da niso evropske velesile umetno netile ta spor, dokler ni prišlo do krvavih spopadov. Ako hi ostali balkanski narodi edini in se združili v federativni republiki balkanskih narodov, bi postali neodvisni od evropskih velesil, tvorili hi močno državo, ki ima vse življenske pogoje. V federativni republiki bi se balkanski narodi osvobodili vseh tujih vplivov, zmaga nad Turčijo bi narodom na Balkanu res prinesla samostojnost, razvoj brez tujega vmešavanja.
Tako so pa narodi tam, kjer so bili pred vojno s Turčijo. Danes seveda ne gre proti hegemoniji Turčije nad balkanskimi narodi, marveč za interese grškega in srbskega kralja in bolgarskega carja, kakor male in velike bur-žoazije balkanskih narodov in interese nekaterih tujih kapitalistov. Balkanski narodi bodo ostali sužnji, le ime sužujodržeev se ho spremenilo.
Zmaga nad Turčijo je strla staro, fevdalno obliko suženjstva, z, bratomorno vojno se pa kuje moderna oblika suženjstva.
Odločil bo meč, kateri domači in tuji kapitalisti bodo imeli predpravice pri izkoriščanju narodov na Balkanu in kateremu kronanemu postopaču — Konstantinu, Petru ali Fedinandu — bodo morali balkanski narodi dajati največ za udobno življenje. To je žalosten konec zavezniškega prepira, katerega so povzročili diplomatje evropskih velesil kot “prijateljski varuhi” s svojim tajnim hujskanjem. Tuji hujskači, z zlatimi našivi na frakih, so dosegli, kar je bil njih namen; ko je počila prva puška na Balkanu. Močna balkanska zveza bi odtegnila balkanske narode tujemu vplivu. Pričeli so rušiti to zvezo, zanesli so nezadovoljnost iz vodilnih krogov med ljudstvo, ■dokler se ni zadnja vez te zveze pretrgla z boji zadnjih dni, da so danes balkanski narodi dlje od združenja, kakor so bili pred desetimi leti. Danes so razpaljene strasti med Srbi in Bolgari, ka-
kor so bile ob času Milana, avstrijskega agenta in kralja žalostnega spomina.
Ljudstvo, kedaj boš spoznalo, da te vodijo mogotci le za nos, da si kronanim despotom le za pru-čico in vzameš svopo osodo v svoje lastne roke?
Državna industrija v Ameriki.
Ernst Unterman.
Državniki starih strank se imenujejo čuvaje privatne lastnine. Vendar pa ostane edino legalna načelo, s katerim lahko opravičijo napade na privatno lastnino trnstov, le svetost privatne lastnine. To načelo priznajo vsi zakonodajalci. To je stara resnica, da se je treba bolj ozirati na koristi vseh, kakor na koristi posameznika. Vsled tega ima vlada pravico. da se lahko dotakne privatne lastnine posameznika, ako se to zvrši v korist vseh.
To ni socialistična iznajdba, marveč je temeljni zakon civiliziranih in neciviliziranih narodov. Na to pravo so se večkrat sklicevali današnji gospodujoči sloji uapram fevdnim posestnikom in kraljem. Odkar obstoji ameriška republika, je ta zakon večkrat prišel v veljavo med gospodujočimi sloji in proti delavcem. V državljanski vojni so zrušili nekatere lastninske pravice sužujodržeev in marsikateri delavec je moral prodati svojo hišico, ker so inženirji določili, da bo tam železniška družba gradila svojo novo železniško progo.
Da ima vlada najvišjo moč nad privatno lastnino, dokazuje dejstvo, da je’ bilo marsikatero posestvo prodano zavoljo zaostalih davkov. To spada v delokrog vsake okrajne (county) uprave.
V načelu lahko vlada nastopi proti privatni lastnini, ne da bi oblika današnje človeške družbe prišla iv nevarnost, Zakaj stari kapitalistični političarji nimajo veselja, da bi privatno lastnine trnstov odpravili v dobro vseh? Zakaj večina ameriških trgovcev, obsoja državni obrat v industriji kot “ p a trni a 1 izenr-kt' -	-—
Že večkrat se je povdarilo, da je preganjanje trnstov po starih strankah, prineslo dva velika rezultata.” 1) Trgovski političarji se bojijo, da bi nas podržavljenje trnstov lahko privedlo do samovlade brezvestnega “štreberja”; 2. Ako se obsodi kupci jako metodo trustov, tedaj se obsodi ves današnji kupčijski sistem.
Oba rezultata, neprijetna produkta narodne diplomacije naših kupčijskih političarjev, sta glavna vzroka proti podržavljenju o-bratov. Z obema vzrokoma se druži še tretji: Z uvedbo državnih obratov bi se mogoče storili še drugi koraki, ki vodijo v socializem.
Strah pred državnim preobratom po vzorcu Napoleona še ni popolnoma izumrl v Zdi', državah in tudi ni brez povoda. Ameriška republika ima ravnotako svoje rojaliste kakor Evropa. Že večkrat se je v zgodovini Amerike pojavil načrt, da bi se predsednika izvolilo za vse njegove žive dni, ali ga pa na čelu armade proglasilo kraljem. Se danes bi se lahko kaj takega poskusilo, dasi-ravno bi bilo kaj takega dejanje blazneža. Res je, da se danes v tej deželi ne more obdržati noben samodržec. Napredovali smo preveč na potu ljudske vlade. Vzlic-temu pa živijo ljudje, ki bi kaj taj takega poskusili. Seveda bi takšen neumen preobrat ne škodil mnogo ljudstvu, dasiravno bi nekatere kupčevalce zadel prav občutno, Kupčijski interesi bi pri tem hudo trpeli, ker bi večina volieev smatrala takšen državen preobrat za direktno izzivanje. Ljudska vlada bi se potem še toliko bolj utrdila.
Se strašnejši kot državni preobrat se kupčevalcem in njih političnim hlapcem dozdeva načelna obsodba vsega kupčijskega sistema. Hitro naraščanje takih nazorov v veliki množici volieev zaznamuje začetek dobe, v kateri gospodarski razvoj in višja inteligenca volilcev nalagata strankarskim političarjem kot dolžnost, da podržavijo potrustjanje-ne industrije.
Vsaka volitev prinese starim strankam novo bolest, kajti med
silami, ki učinkujejo v tej smeri, sta dokazali dve, da silita, da se reši vprašanje. Preganjanje trustov je rodilo med trustovei nazor, da ravnajo pametno, ako svojo produktivno lastnino ponudijo zvezni vladi v nakup, kakor da s svojo trmoglavostjo povzročijo katastrofo, ki’ lahko postane za vse miljonarje osodepolna. Na drugi strani pa zopet naraščajoča razredna inteligenca mnogih volilcev ruši vezi starih strank.
Premetenost nekaterih trustov-skiii gospodov je pripomogla, da se je ojačila Rooseveltova stranka“ bull-moosovcev ’ 'v volilni borbi. Računali so, da bodo ustanovili “radikalno” strankarsko ma-; šinerijo, v kateri bodo gospodarji gotovi trusti, da tako zajeze naraščajočo ljudsko nejevoljo.
Advokati jeklarskega trusta so oronašli, da bi načrt gospoda Garvja, po katerem bi bili trusti pod državnim nadzorstvom, prinesel poleg drugih prijetnih sadov, še dva prav dobra učinka. 1) Zvezna vlada bi bila odgovorila za dividende delničarjev, nastav-Ijenci v državnih industrijah bi bili zapleteni v zvezno mašinerijo pri delitvi uradov, bili bi osebno '.ainteresirani na vspehih stranke} ki bi uvedla državni obrat. 2) Množine volieev, ki netoprpežljijo vpijejo, da se reši vprašanje trnstov, bi odobravale taksen korak in podpirale stranko “bnll-moo-sovcev”. Na ta način bi se za nekaj časa zajezila ljudska nejevolja.
Predsedniška volitev leta H112 je dokazala jasno da so res imeli take namene. Zmaga demokratov je preprečila načrt za prihodnja leta. Ali demokratična uprava bo s svojim nazadnjaškim krpanjem spravila to vprašanje še bolj v ospredje. Ako pa tekom prihodnjih štirih let izbruhne industriel-na kriza, tedaj bo treba na to vprašanje takoj odgovoriti. Bryan lahko zabavlja o carizmu Roosevelta, ali če se domkratična stranka ne upa zvršiti tega načrta. bo dobila ‘ ‘ bull-moosovska' stranka gotovo nalog, da ga uresniči.
V trenotku je razdor med republikanci velik. Stara “stand-'p:rhrvstoiil politika je mrtvain ne' more oživeti. Za staro republikam sko gardo sta odprta le dva pota, da lahko sodeluje v javnem življenju: Združiti se mora z “bull-moosovci”, ali jim pa ukrasti ujm program. V obeh slučajih ne bo republikanska stranka nič več republikanska K večjem se lahko reši staro ime.
Program “bull-moosovcev” je z ozirom na trustovsko vprašanje na pravem potu. Na tem potu sili do uresničenja. Ako hoče demi-kratična stranka ostati v sedlu, da še naprej služi nazadnjaštvu, tedaj je program “bull-moosev-cev” z Wilsonovo barvo dobra krinka. S tem bi dobila ameriška politika zelo radikalno barvo, vendar bi pa bilo ustreženo za sedaj nazadnjaštvu. Seveda bo tudi te vrste politika toliko preje doživela svoj konec.
Ako demokratična stranka u-krade program “bull-moosov-cent”, potem se bodeta republi* kanska in progresistovska stranka toliko preje združili, da bi onemogočili prodiranje socialistov. Ako pa demokratična stranka ne bo sodelovala pri tem, potem bo druga stara stranka prevzela vodstvo in “bull-moosovska” stranka bo postala republikanska, stranka prihodnjosti.
(Dalje prihodnjič.)
Osemurni delavnik.
Osemurni delovnik je utopija— pravijo sovražniki delavcev, bi nimajo stvarnih argumentov zoper to zahtevo. Osemurni delovnik je potrata časa — pravijo izkoriščevalci. Osemurni delovnik pospešuje pijančevanje in drugi grehe — pravijo filozofi kapitalizma. Nemara je zanimivo, kaj pravi o tem priznan učenjak, moi resnične vede, kateremu se ne more očitati hudobno strankarstvo in pospeševanje nemoralnosti. Glasoviti profesor heidelber-škega vseučilišča dr. Vincent Czerny, ki zapusti letos univerzo, je zbral svoje praktične izkušu nje v desetih naukih, in med nji mi je tudi ta :
“Osem ur dela v poklicu, osem ur odmora in izobrazbe, osem .ut
počitka in spanja bo najbolje. Za spanje sta dve uri pred in dve uri po polnoči najbolj krepčilni. Čas odmora obsega dve uri za tri gla-vne južin-e, dve uri za umetnost in čtivo, dve uri za rodbino, za prijatelje in javnost, dve uri za pameten šport (izprehod na gore ježa, vožnja, veslanje, plavanje, telovadba, igra na prostem itd.) ”
Slavni profesor torej ne pravi da je osemurni delovnik utopija, temveč ga naravnost odobrava s svojega znanstvenega medicin; skega stališča. Ali kdaj so sc kapitalisti brigali za take nauke, če se jim je zdelo, da nasprotujejo interesom njihovega žepa?1 ’Učenjak vidi človeka in ga smatra za najdragocenejše blago človeštva. Kapitalist vidi delovno bitje in računa, kako bo i-ztlačil iz njega največ dobička. Veda mu je všeč, kadar mu daje sredstva za poinnoževanje profita: kadar ne odpira virov za njegovo blagajno, mu je pa zoprna kakor hudiču kadilo, in vsak napredek sovraži kakor najhujši nazadnjak, če ne napreduje njegovo bogastvo. Znanstvenik uči delavca Delaj o-sem ur! Ali ubogati ga bo mogel delavec šele tedaj, kadar si bo s svojo močjo priboril osemurni delovnik.
Se en nauk daje profesor Czerny ljudem, in vredno bi bilo, da bi se ravnali po njem. Glasi se pa
Neguj prav telo in duha, razdeli dan prav za delo in odmor, uživaj zdravo, krepko brano, pazi na čistost v vsakem oziru in stanuj v suhem, osojnem, dobro zračenem stanovanju. Umivaj se z mrzlo vodo, dvakrat na dan si snaži zobe, usta, obraz in roke. Vsak teden se ves okopaj. Redno menjaj telesno in posteljno perilo. Ne rabi tudi posode ali kopah ne kadi, če nisi prepričan, da je dobro osušena. Stanovanje mora biti prostorno, suho, solnčno, zlasti morajo biti spalni prostori veliki in dobro prezračeni.”
Ta nauk je pravzaprav glasna obtožba kapitalistične družbe. II-čeni mediciuec ne pridiga nepo^ trebnega razkošja, temveč naglasa, kar bi moralo biti. Ali odkod naj ogromna večina.ljudstva jemlje zdravo, krepko hrano, Če plača ne zadostuje niti za navadno napolnitev želodca in če socialne uredbe in zakonodajstva ne najdejo sredstev zoper draginjo? Stanovanje, kakršno zahteva profesor za vse ljudi, je v naših razmerah že luksus, o katerem ne sme delavec niti sanjati. Dr. Czerny predpostavlja za spanje posebne prostore; ali koliko je pri nas ljudi, ki si morejo dovoliti posebno spalnico, ko jih na tisoče spi tam, kjer se po dnevi dela. prebiva, pogostoma tudi kuha? Potrebno je za človeško zdravje, kar zahteva učenjak. Afli kaj more opraviti veda zoper socialne razmere? . . . Pravijo, da je socializem blaznost. Kdor se zamisli v te enostavne nauke znanstvenika bo- spoznal, da je socializem edina rešitev; in nobeno gibanje ni 'tako važno, kakor socialistično, ki hoče doseči, da se v praktičnem življenju uresničijo znanstveno podprte zahteve človeštva. Ljudski sleparji govore drugače.
Cesar m umetnik.
Na Nemškem proslavljajo stoletnico bojev proti Napoleonu in zapravljajo za te slovesnosti veliko denarja. Ta-leo so napravili tudi v Vratislavi razstavo, na kateri i-maju -velikansko rotundo, primerno za gledališke predstave in zadostno za pettisoč gledalcev. Gospodje, ki imajo- poln žep denarja, vedo, da spada h kulturi tudi umetnost in ker je Bo-g hotel, da nimajo v glavah toliko kolikor v kasah, morajo pač najemati za take naloge ljudi, ki so -bolj v sorodu s svetim duhom.
Vratislavski mestni očetje so želeli za nemško stoletnico slavnostno igro, ki naj bi se resnično igrala. Za ravnatelja predstav so pridobili znanega Reinhardta iz Berlina, ki res kaj razume o gledališču, spisal pa. naj bi bil i-gro major Lauff, morda dober vojak, ali strašno klavrn pisatelj, toda ljubljenec Viljemov, ker slavi Hohenzbllernee s svojo besedo kakor polbogove.
O tem pa ni hoteli nič slišati Reinhardt. Prevzel je vodstvo predstav le pod pogojem, da spiše slavnostno igro resnični pesnik
Geihard Hauptmann. To se je zgodilo in pred kratkim so uprizorili delo v ogromni razstavni zgradbi, kjer je dobil vendar le majhen del radovednega občinstva prostora. Petnajstkrat se je imela slavnostna igra uprizoriti po sklepu vratislavskega občinskega sveta. Doživela pa je le enajst predstav1, potem so mestni očetje ustavili uprizarjanje, ne da bi za to navedli kakšno- motivacijo.
Toda razlog je znan. Gerhard Hauptmann je zagrešil strašen greh. Pričakovali so od njega veliko patriotično delo, on pa se je bil drznil pisati kot umetnik in po svoji vesti. Zgodovina, ki jo poučujejo po kralj, pruskih šolah, ni razsvetlila njegovega duha. S svojimi očmi gleda Hauptmann na dogodke izza sto let, in slike, ki jih opazuje, so vse drugačne, kakor jih prikazuje ofl-ciclna kronika. Velikani- in junaki so mn lutke, ki jih prestavlja in preklada “gledališki ravnatelj”, v katerem je poosebljena ona višja, neizprosna moč,, ki bi jo v prozaičnem življenju ime-nicivali silo razmer. Napoleon mu ni navaden ropar in podlež, kakršen hi mu moral 'biti po zakonih uradnega patriotizma, slavljeni pruski kralj pa mu pomeni tako malo, da ga niti ne pokazuje na odru. Boja za osvoboditev ni pričelo Njega Veličanstvo, ampak ljudstvo, ta najresničmejtši junak zgodovine. Tn medtem ko se je pripravila vsa oficielna Nemčija, da proslavi krvavo Vojno in kliče hura, brenka predrzni Hauptmann na strune miru in kliče Nemčiji, da mora iskati svojo slavo na polju mirnega dela, v zve-zi narodov, stremečih no kulturi.
.To pa je nedopusten, smrten greli. Prvi so bili, kakor se spe*-do-bi. nemški veteramei užaljeni, “do dna duše”. In iz .veteranskega ogorčenja je nastal vihar. Generali in korporali, prezidenti in uradni sluge, dvorni liferanti in patriotičmi -branjevci so protestirali, češ da je Hauptmann žalil njih najsvetejša euvstva.
Kak-o pa. bi bilo na Nemškem mogoče, da bi molčali najviši gospodje, če gre za “največje svetinje naroda?” Prestolonaslednik sam air ff dal predložiti knjigo itr se jo je potrudil pogledati, da je mogel izraziti svoje ogorčenje. Tn tudi Kaiser Wilhelm je dal povedati vratislavskim mestnim očetom, da so povzročili s Haupt-manniovim delom njegovemu srcu bolečine.
Slavnostna igra se ne uprizarja več.
Hauptmann se ne bo jokali, zakaj njemu ni treba stradati. Ali koliko je pisateljev in umetnikov, ki si morejo s peresom, čo-pičem i-n dletom služiti vskdanji kruh v pravem pomenu 'besede?
Imenitno kaže ta epizoda, kako “svobodna'” je umeltnost, ta “najvišji cvet kulture” v naši slavni družbi. Če plačujemo, zahtevamo, da pišeš, slikaš, kipariš po naših ukazih. Kaj nam le mar za tvojo dušo, za tvoje umetniško prepričanje! 'Odlocevamje tiči v našem žepu.
Pa pravijo, da je socializem nevaren kulturi!
Statistika kovinskih o-bratov v Ljubljani.
Organizacija kovinarjev je izdelala natančno statistiko vseh kovinskih obratov v Ljubljani, ugotovila je število pomočnikov in vajencev v posameznih delavnicah. Širši slovenski javnosti v Ameriki -podajamo pregled, da ne koliko bližje spozna razmere, ki
gonijo Slovenske delavce riko-: Ključarji: • »H či ‘3 >o « O Pl a .¡e, O CŽ Ä4 >			v Anteil Sg >o n © f-i _ > > _ O Ci
Weibl J		.11	20	2—4
Breskvar Anton . .	0	3		
Breskvar Ivan ...	1	4	3.50
Breme Frane 		0	4	—.0
Drapek Venz 		1	2	—.0
Geyer Rudolf ....	. 0	6	—.0
Furlan Frane ....	. 0	6	—.0
Florjančič Franc .	0	2	—.0
Jakopič Franc .	. 0	2	—.0
Irkič Ig			4	2—3.80
Smole Iv			• 1	—.0
škafar Peter 		. 0	3	—.0
Rebolj Jos		0	2	—.0
Rebek Josip 		..1	4	4.—
Pust Ivan 		. 0	1	—
Luznar Ivan 		2	3	4,—
Meglič Ivan 		. 0	5	—
Martinčič Avgust.	7 25	12 84	2—4
Kovači:			
Demšar Ivan ....	.. 1	3	2.30
Vrbove Gr		. O	2	0
Wei» M. 			3	4,—
[Jrhaiičič Iv		.... 1	2	3.20
Urbančič Val. . .	... 0	i	O
Poženel Jos		2	a	2.—
Künstler J		. 0	s	0
	5	19	
Kotlar:			
Titz Ivan 			. 1	1	2.60
Tehničar:			
Ferjan. Maks ....	.. 0	3	0
Pilar:			
Schoffel-ner Karl	. 3	»-	4,—
Pasar ji:			
Zadnikar II		. 1	1	3.20
Iratnik Filip ...	... O	1	0
Tratnik Leopold' .	. 0	J	0
Kregar Ivan .....	... 8	2	2—4
	1	5	
Puškarji:			
Kais«r P. K.....	O	2	2—2.
Sevčik Fr			. 1	1	4.—
	3	2	
Kleparji in vodovodni		inštalaterji:	
Bogel Leopold . .	. 1	2	čez 4.—
Achtschin Anton	. 1	2	čez 4.—
Košar Jurij	. 0	2	0
Žitnik Peter ....	.... 2	1	4,—
Remžgar Ivan . .	.... O	1	0
Kom Teodor ....	.17	2	2—5
Pospišil Jožef . . .	. 0	2	0
Merhar Franc . . .	. 0	:t	0
Lonček Al		9	2	čez 4
Eker L. M			.15	3	3—3.
Gradišar Lovro . .	. 1	1	2
	31	19	
Mehanične delavnice:
Jax J. in sin-		4	4	4,—
ČamCrnik & Komp.	1	2	3.50
Goreč Ana 		1	0	4.—
Speil Ernest 		0	3	0
Klobčauer Emil . . .	0	3	0
Kolar, vdova 		1	1	2,—
	7'	12	
Električni zavod De			
gos & Komp		9	6	3—5
Kolinska tovarna.. .	O	0	3—4
Alpenlyndische Bau			
gesellschaft (regu-			
lacija Ljubljanice	14	0	6.
Kranjska stavbinska			
družba 		13	0	3—4
Tovarna za lep		O	0	3—3.50
Tovarne:			
Žabkar Avgust . . . .	57	35	1.20—4
Tönnies G		63	49	1.40—4
Samassa M. 			54	32	1.80—4-
174		116	
Skupaj 310 pom. 267 vajencev.
To je to-rej skupno število delavcev in vajencev piajslabša obrt med kovinarji je stavbno ključar-stvo, ki ima 25 pomočnikov in 84 vajencev, potem kovaška obrt, ki ima 5 pomočnikov in 19 vajencev,, nekateri mojistri imajo kar po šest vajencev, pa nobenega pomočnika..
Take sramotne razmere ne bodo, obstale le v Ljubljani, marveč v celi Avstriji, dokler organizacija 'ne bo izvojevala. 'd'a bodo vajeif~ ci plačani. V Avstriji je voibce v navadi, da mojster sprejme dva vajenca, mesto da bi kupil konja. Vajenca morata vlačiti voz kot tovorno živinče, delati v delavi niči in če je treba, opravljati tudi hišna dela.. Za svoje delo pa ne prejmeta nobene plače. Tlaka je vi Avstriji še v polnem cvetju. Ulogo tlaikarskega. gospoda igra danes gospod mojster, vajenee je pa njegov tlačan, ki mora- delati zastonj.
Iz življenja rezervistov.
Predstojniki neke sarajevske stot nije so- dalj- časa opažali, da nosi eden vojakov vsak dan dragi zavitek na pošto. Sumiti so, da tiči za tern vohunstvo ati kraja, pa ga je te dni počakala vojaška komisija s -podpolkovnikom in stotnikom na čelu. Komisija je vojaku odvzela zavitek, ga odprla in kaj zagledala ... V zavitku so bile skorje starega komisa, koščki mesa in šest krajcarjev: mož je pretrgal’ te reči od ust in pobiral oistanke svojih tovarišev, da jih je vsak dragi dan pošiljal svoji ženi in otrokom. Zgodba je napravila na vso komisijo silen vtisk, pa so zbrali nekaj denarja in ga po-Slali njegovi ženi. Ampak tudi s tem denarjem je imela nesrečnica poln koš sitnosti, ker se je čudila, kako ga je mogel poslati njen mož in ker tudi možu ni bilo znano, kdo da je ženi poslal denar, je šel na pošto, da se informira. Ker tudi tu- ni ničesar izvedel, je naznanil zadevo stotniku, ki ga je pomiril. Kmalu na to je bil: mož, ki je dalje- časa služil, kot rezervist, odpuščen iz vojaške službe. Zgodba prav nazorno o-svetljuje gorje rezervistov in njihovih družin!
— Iz vseh večjih mest prihajajo poročila, da je trust za led izvrstno izrabil vročino zadnjih dni. Prodražil je led z izgovorom, da ’a primanjkuje. Ta izgovor se o-bičajno ponavlja vsako leto, ko napočijo dnevi hude vročine. Večja mesta bi prav lahko napravila temu oderuštvu konec, ako bi zgradila svoje ledenice in oddajala led bolnišnicam in siromašnim ljudem za lastno režijska ceno.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Lnkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO. ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, Ul.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar. Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Kolikor mi moje moči dopustijo”, je odgovoril Amaldo, “si bom prizadeval, da ustrežem želji tako visokega gospoda na naj-dostojnejši način.” Pripel si je o-kolo .vratu tamburico, katero je držal v roki, poskusil je strune in na to dejal: “Znajdem glas in rek”, kar bi se dandanašnji tako povedalo: skladal bom sproti glasbo. in pesem.. Tedaj je začel z mehkimi akordi in umetnimi prehodi pripravljati srce poslušalcev k ginljivosti, katero je hotel vzbuditi s pesmijo. Med tem je zbiral svoj duih, in obračal oči kvišku, kakor kdor je utopljen v premisi
Minil, je dan, v katerem je bila pričakovana Nelda, minil je drugi, tretji in četrti, a jadrhika ni še nazaj, in zaže-ijene krasotice še ni.
Že se je udalo oblegovano mesto, in padla je s stolpa sovražna zastava. Tedaj zasede Folchetto svojega zvestega belca, kajti nič več na svetu ga no more zadržati.
Proti svojemu zaželjenemu gradu jezdi sam neprestano celi dan, a ko pride do neke vasi ter dvigne oči proti mo-st.ovžu neke gostilne, ob katere vznožju pljuskajo besneči valovi, zagleda plakajočo žensko, ki se ozira po morju.
Po postavi lepega života, po podobi obraza, po kroju obleke zazdi se mu, da je ona. Trepetaje se bliža — o, ni dvoma več, ona je, Nelda!
Pusti konja .na cesti, in ves prestrašen steče Je njej:	“Ti, moja deva”,
zavpije, “si tu, sama, in se jočešf.......
povej mi, pa zakaj?”
S spuščenimi lasmi, bleda, toda z odločnim izrazom v obličju, s prezirljivim posmehom na trepetajočih ustnicah se je krasna ženska obrnila proti njemu deja.je: “Stoj daleč od mene in .poslušaj!
.-Pristno,, starodavno plemsko rodovi-
jevanje, a lici ste ®e mu vžgali z111”.?1 se P’ r?'!ez’ drzai1 oskruniti v " J	°	. moji osebnkajti povzdignil te je pae
lehko rudeciClO1. Misli, katere je nad plebejce, a nikakor te ni storil ple-vStvarjal njegov ram, SO «e zrea- menitega tisti tvoj malovredni gospod,
lile v niea-overn no^ledra ter nre- ki je spravil v tvoje roke. me v njegovem jiogucuu ici pne Jaz nisem mogla prenašati te sra-
vevale vse njegovo bitje. N ob e- mote, zadane našemu rodu, in, oh! da
nega glfisu ni bilo slišati v nje- hi se maščevala, sem zaupala nekemu
govi okolici, vsi navzoči, obmje- A on me je izdal. Nekega jutra, pre-ni prloti njemra, SO nekako plaho budivši se iz spanja, sem vstala in vi-in S spoštljivo napetostjo čakali, dela, kako naglo je plula po morju la-, v T	i	‘ aja, ki je odnašala krutega izdajalca,
da začne. In on, spremljaje S tu- Dvakrat sem na to videla vzhajati in robnim brenkanjem na svoji tam- dvakrat zahajati solnce,
brarici, je početkom Z nekako tre- Tavaif sama m vsa objokana po teh v. ’ .	,	neznanih obalih. Tuji tukajšnji	rod je
socim glasom —	kateri	pa	je	bil	pa S prstom kazal za menoj, a	smilila
ravno zaradi tega tembolj draže- sem se i njemu
sten in urhi eten   /amrf'-	In sedai’ kaj mi 03tala Se? Mari «aj
Sten m P ljeren	zapel.	l,; te prosila odpuščenja, ko te	sovra-
Krasen kakor roža,	ki se	razcvita	v	zim? — O, tako malovredna še	nisem.
majnikovem solncu, je bil Folchetto, Kar si videl, naznani mojemu očetu in
mlad dvorjani« Rajmunda toloskega,, reci mu za me: z Bogom!”
izurjen v orožju, smel in uren, ter iz- To rekši se z vso silo zaleti, in z gla-
boren pesnik.	vo navzdol skoči v vodo, a po obrežju
Kdor bi ga videl o prazničnih dneh, se zasliši pljusk in presunljivi krik.
trdno držečega sulico, švigati na svo- , Ob črne podvodne pečine je zadelo
jem belcu po bojišču, primerjal bi ga nežno telo, ter izginilo, da ga ni bilo
svetemu Juriju, premagaleu zmaja. , videti več. Le bela .tančica se je prika
Ce bi ga potem pa slišal prebirati zala na vrh, a valovi so tam okoli za
strune svoje tamburice in peti milo rudeli.
pesmico, ko mu plavi kodri obrobljajo 1 Le jedne solze ni kanil vitez; kakor krasni obraz, moral bi ga osupel gle- šen je bil v bojni opravi, se je tiho od dati, kajti tedaj je podoben bolj ange-, daljil od tam.
lju nego človeku.	j Vetrovi divjajo, in .morski valovi se
Najhrabrejši bogataši ga želijo imeti penijo; z neke ladijce gleda še vitez na svojem dvoru, in vse provencalske cvetočo, milo domovino, katero je za-krasotice vzdihujejo po njem; a zvesti pustil za vselej.
dvorjanič ljubi le svojega kneza in svojo dragico.
Ta je hči nekega barona iz Salaman-ske, zove se Nelda; krasotica s črnimi očmi in lasmi, a lici belimi kot slonova kost. V celi Tolosi ni deve bolj krasne pa tudi ne bolj ponosne.
Toda prevzetnica se neče udati mladeničevi ljubezni. “Diši še po kovačiji,” de nejevoljno sama s seboj; “o, ne, ne, tako nizko se ne skloni barone- -
Odpravil se je med severne megle in že je dospel na britanske obali. Tam se je srečal z baronom, ki mu je njegovo srečo razrušil.
Nastavita sulico in od daleč si zdirjata naproti; konja se s tako silo trči ta ob prsi, da je jeden poginil.
H kratu sežeta po mečih; urno ka kor blisk padajo teški udarci ter odmevajo od ščitov in šlemov.
A naposled je Folchetto, teško vzdr-divjo radostjo porinil iz
« hči!	t sapo z
Dvorjanič plaka in zliva noč i“ _dan . dajalcu ostrino v sredo srca.
iSmrtnobledo je sedaj obličje, na ka
svoje tožbe v strune tamburice; sklada in peva pesmi o njej sami. Teka proti kvintani in lomi tam kopje, a zastonj je ves njegov trud.
Zato on veno kot cvet, ki se na grmu suši. Njegov mili obraz medli, gine ž njega boja zrelih jagod; v modrih očeh ugasuje polagoma plamteči pogled.
Da, gotovo bi bil tudi umrl, toda še o pravem času mu je priskočil na pomoč njegov gospod. Podal mu je viteški meč in imenoval ga grofa narbon-skega, a nekega lepega dne mu je še kot nevesto privedel — ponosno krasotico.
V Tolosi in drugih mestih ter po deželi na okoli se delajo velike priprave za vojno; provencalski vladar je prisegel, da hoče ukrotiti upornega podložnika.
Vse zastave podrejenih grajšakov in mest so že zbrane; bojne čete stopajo proti Antibu in se zbirajo pred obzidjem sovražnega mesta.
Folchettu, ki mu jezdi na strani, de prijazno Rajmund: “Zakaj vedno tako otožen? Tvoja lepa deva, po kateri neprestano vzdihuješ, bo kmalu tu.
Seveda, prezgodaj sem te odtegnil od nje; toda zdaj že dirja proti Narboni jadrnik, katerega sem poslal, da jo semkaj privede”.
terem je videti še vedno izraz strastne pretnje. Nesrečnež si pritisne desno ro ko na prsi, omahne in umrje.
Tedaj spravi zmagalec meč v nožni co, pogleda barona, ki mu leži ubit pred nogami, a lice se mu vendar ne zjasni.
Na skrajni meji Španije, na vrhuncu gore, ki se strmo dviguje nad morjem tam nasproti zeleni Pr-ovenci, stoji samostan, ki ga je ustanovil Brunon.
Nekateri izvoljenci so zbrani tam gori in se živio z zelišči in čudnimi korenikami, nosijo kapuce, potegnjene globoko doli na obraz, in so oblečeni v debele .kute, ki jih mučijo iu katerih ne smejo sleči celo življenje.
Po mostovžih, podprtih s steriščem, odmeva glas zvona. Redovniki stoje nemi okoli odprtega groba in se gledajo žalostni.
Kdo je tisti starček, ki leži na tleh z rokami, prekrižanimi na prsih? Nestalna svetloba neke baiklje mu seda; razsvetljuje obraz. — On je Folchetto, narbonsid grajščak, ki umira.
Obilna srebrna brada mu sega doli čez vrv, s katero ima prepasano obleko, in kakor on teško diha, se mu dviguje in znižuje liki morski valovi.
A med čiste misli njegove duše, ki ima ikmalu stopiti pred svojega stvar
nika, se kljubovaje vriva neka podoba, katere ni moglo ugnati toliko let pokore.
Kakoršno je videl zadnje trenotke njenega življenja, s črnimi lasmi, spuščenimi po ramenih, vso uj’okano, bledo v obličju, in vendar ni tako krasno, prav taka se mu še sedaj prikazuje v njegovi domišljiji, nezvesta žena.
Sveti starček, zakaj se ti utrinja solza, ko umiraš? Kaj te še vznemirja? —- Oh, razumem te: nje, ki si jo toliko ljubil, se ne nadejaš zagledati med izvoljenci v nebesih!*)
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Ni mogoče dopovedati, kako navdušenje je obudila ta pesem. Nar mestnik se je dvignil s prestola in je objel' pesnika. Pohvalil ga je zelo in nazadnje je rekel: “Znano mi je, da ste v sl e d vaše «dobrodušnosti ¡prišli ob konja, toda nečastno bi bilo za me, če bi vas pustil hoditi peš iz moje dežele. 'Sprejmite torej iz ljubezni do mene konja za ježo in še jednega zal vožnjo.” Na to se je obrnil dio nekoga oprode, in ko mra je ukazal, naj takoj pripravi obal konja, mu je zašepetal na uho, da mora pri-djati še jedno obleko in mošnjo denarjev.
Kardinal si je snel s prsta zlati prstan z: debelim smaragdom in ga je nataknil sam pesniku. Lu-chino, ne hote zaostali za dragimi, mu je podaril bodalo z zlatim nakitom na roču. Za njimi so mra še vsi dragi vitezi, ki so bili ondi na odru, podarili ta jedno stvlar, rani drago. Da celo gospe in go-spodičine, katere je osrčillo. splošno. oduševljenje, so se vse nagnetle okolo njega, in vsaka mu je podala kak dražestni dar, vračeva je isti s tako udano vljudnostjo. da je vslert te dobivala ptodar-jena reč stokrat večjo vrednost.
Bralcu se bo gotovo dozdeva-o preveč toliko odobravanja za tako pesem, ki pač nima posebne umetniške vrednosti. Toda naj pomisli, da. drugače je biti sam v svoji sobi s knjigo na mizi, in ondi — ko se pred sehloj ne vidi drn ge.ga nego beli list in črne črke
—	prebirati in tehtati hladno in previdno (da se izrazimo hujše) vsako vrstico in vsaki zlog; in drugače je zopet videti in slišati izliv navdušenja iz ust lepega in hrabrega mladeniča, ko dobiva vsaka beseda podvojeno mloč iz dušnega izraza na obrazu pesni kovem, in ko človeka čara lepo doneči njegov glas, združen z nabranim brenkanjem na tamburici,
brenkanjem, siedaj mehkim in nežnim a sedaj zopet resnim in močnim, kakor ga zahteva izraz pesmi. In vse to v številnem, dto' vizetnem zbora mladih vitezov in plemenitih deklic, kjer postaja vtis pri vseh poslušalcih tem večji, čimbolj posamezniki vidijo izraze začudenja na obrazu drugih Koj ko je odšel pesnik, se je Azzone zopet prikazal' na sprednje strani svojega odra in s tem dal znamenje začetku bojnih iger. Sedaj je bilo že vse pospravljeno z bojišča. Ljudstvo, katero je poprej, dokler se je tekalo proti kvintani in proti ovnu, smelo p|o| svoji volji hoditi tja in odhajati ni imelo sedaj več vstopa, in vsa vrata so bila zaprta. Klicar je jezdil okolio' pri ograji in zakričal zaporedoma na vseh štirih stra neh: “Poslušajte in zapomnite si, kar veleva, prevzvišeni gospod Az zone, namestnik presvitlega. rimskega cesarja Ludovika. Dokler bojo trajale bojne igre, naj se nobeden ne predrzne Vstopiti v o-grajeni prostor. Tradi ne sme nobeden nič storiti, bodisi z dejanji, ali z besedami, ali z znamenji, kar bi bilo v prid ali v kVar kakemu bojevniku. Kdor se ne bo ravnal pio; tem ukazu, izgubi konja in bojno opravo, če je vitez ali oproda.
—	izgubi jedno uho, če je roko-delec ali kmet, — roko, če j‘e sui žen j —in življenje, če je človek brez časti.’'
Ko je klicar končal kričati, se je prikazalo *na odra zraven namestnikovega mostovža šest razsodnikov pri bojnih igrah, opravljenih v dolgih svilenih oblekah Pred njihovim odhotm so dvignili veliko zastavo a dvema srebrnima in dvema mudečima poljema.
Med vso tisto množico ni bilo več slišati najmanjšega glasu. Vse se je gnetlo pri ograjah stolpičev, odrov in lož; kjer ni bilo nobenih stavb ampak le sama ograja, se je ob njej trlo vse polno ljudstvo, tako da se je moglo videti le gla vo pri glavi. Vsi so glledali na je-den ali na drugi konec ograjenega
prostora, kajti na vsakem konera sta 'bila postavljena dva obširna; in bogato okrašena šotora. Tista) dva na, desni strani namestnika sta bila rudeča, nasprotna diva pa bela.
Troblja je zatrobila, in glej, iz belih šotorov se je prikazalo dva najst vitezov na konju) z belo vrtino obleko in z belimi peresi na šle mu, in ravno toliko oprod, zel'e-nto opravljenih; a za jedno je prišlo tudi iz dveh nasprotnih šotorov dvanajst vitezov in dvanajst oprod, vitezi z rudečo vrhno obleko in istotakimi peresi, a oprode rumeno opravljeni.
Poveljnik beli četi je bil naš Ot-torino; nasprotno četo je pa vodil hraber milanski mladenič, ki se je zval Sacramoro. Obe stranki, ki ste se imeli 'bojevati s topim, ali kakor se je tedaj pravilo, z dvorljivim orožjem, ste si prišli počasi nasproti, in ste se ustavili pred namestnikovim odrom. Vsi vitezi so namestnika pozdrar vili s tem, da so sklonili sulice.
Bcigato opravljeni konji so imeli železen rog sredi čela in po več vrst kraguljčkov, obešenih na opranih pasovih. Vsak vitez je i-mel naslikane na ščitu svoje lastne boje in grb svojega rodu, da bi se moglo razločevati v boju. Plot leg tega je imel vsak tudi neki svilen pas, zvit vodoravno okoli života ali ¡pa poševno od ramena doli čez prsi in čez hrbet da bo-
*) Tudi ta pesem je prevedena v ne vezani besedi, da smo mogli podati vse bino točno po izvirniku. Enako bo še več pesmij v naslednjih poglavjih. — t Opomba prelagatelja).
ka. Pas se je zval gospodičin dar, ker ga je vitez res imel' od svoje ljubljene osebe, ali pa se je vsaj hlinil, da. ga je dobil od nje. Kajti ¡po viteških pravilih je moral; vsakdo, predno sie je podal v kako ne varnost ali predno je začel kako podjetje, obrniti svoje misli naj njemu drago osebo, da bi od tega dobival srčnost in tako svojo stvar častno dovršil.
Rekli smoi, da so bili tisti pasovi pravi darovi ljubljene ženske, ali pa — so vsaj imeli veljati kot taki; ker vsak vitez menda ni bil vedno zaljubljen, ali pa, če je bil, mogoče, da ljubljena oseba ni odgovarjala. njegovi ljubezni; ker se je pa v tedanjih časih smatralo kot sramoto, rekli bi Skolro kot brezverstvo, če bi bil kak vitez brez ljubice, zato, ako kdo ni bil zaljubljen, se je pa kazal, da je, in kdor ni imel gospodičine, dal bi mu pripela pas, si ga je pa sam pripeli, in je prepustil radovedine-žemi, naj si o tem belijo glave.
Ljrabavna mrzlica, blaznost in. besnost ter domišljava trma, da se v tej zadevi ne zaostane nobenemu niti za, las, je bila s časom pri vitezih tako narasla, da se je večkrat naletelo na kakega tepca vsega v železju s konjem vred, ki je potoval iz dežele v deželo ter iz dvora na dvor, in pozival' na boji vsakega, viteza, katerega je srečal, če mu ni radovoljno priznali, da je njegova gospodieina med
vsemi najbolj dražestna in najbolj krepostna,, ter njegova ljubezen do nje najnežnejša na svetu. In zaradi te svoje domišljavosti je blazni zaljubljenec metal s konja, poškodoval ali celo ubijal drage tepce, sebi jednake, dokler nil našel goršeiga hrasta, kateri mu je skazal to dobroto, da mra je s težkim saibljinim ali sulicnim u-darcem izbil iz glave tisto neumnost ter mra dal priložnost, da je našel pot v svoje domovino nazaj.
(Dalje prihodnjič.)
— Charles P. Moyer, predsednik “Western Federation of Miners” (Zapadne rudarske zveze), je odpotoval v Evropo, da se udeleži mednarodnega rudarskega kongresa v Karlovih Varih in kaisneje študira delavsko gibanje v Evropi.
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče: Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en do lar, srp 35 c, kosišče 50 c, obroček za pritrditev kose h kosišeu 15 c, motika za vrtno delo 35 e, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
Advertisement.)
Ud
R

OJAKOM, ki žele naročiti slovenske plošče za gra-fofon, naznanjamo, da smo jih ravnokar dobili več
tisoč iz Evrope.
Cenik pošljemo zastonj in poštnine prosto.
. J. TERBOVEC & C0.
P. 0. Box No. 25 Denver, Colo.
j Prekinjeno delo. I
S m
ffi ffi
elixir'
&ITTER-W1NÊ
/ Vr°'win‘
tri nerovo
hqrké víno
****** by JOSEPH TBlNtR *16-632 S.Ashland Av«
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
tfi	UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
»
I 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, III. ^
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
Tako je tudi bilo. Pred stopnji-cami, ki so vodile navzgor, je bila ladja kraljice, v kateri so sedeli bogato oblečeni veslači, mejtem-ko so bile dve ali tri druge ladje določene za njeno spremstvo.
Telesni stražniki, najlepši fantje na Angleškem, so s helebardami napravili pot za njo.
—	Ako kraljica tako zgodaj zapušča palačo, ne pomeni nič dobrega — je rekel Blount. — Najboljše bi bilo, da se vrnemo in sporočimo grofu, kar smo videli !
—	Kar smo videli. — je ponavljal Walter. — Kaj smo pa videli izven ladij, mož s helebardami in v rdečih bluzah? Mi bomo zvršili njegov nalog in mu sporočili odgovor kraljice.
Nato je zaukazal naj čoln v bližini ladije kraljice pritisne h kraju. Potem je po skočil na suho in njegovi tovariši so mu sledili zelo neradi.
Ko so se približali velikemu vhodu, jim je rekel vratar, da ne morejo vstopiti, ker se bo takoj prikazala kraljica. Celo ime grofa Suseškega ni napravilo najmanjšega vtisa na uradnika, ki ni upal ravnati v nasprotju s poveljem.
—	Ali vam nisem povedal? — je vzkliknil Blount. — Valter, prosim vas, vrnimo se.
—	Ne, dokler nisem videl kraljice — je mirno odgovoril mladenič.
—	Ti si zblaznel, — je rekel Blount.
Ti si pa nakrat postal strahopetec! — je menil Valter. — Kolikokrat sem te videl, ko si stal sovražniku nasproti, zdaj bi pa rad pobegnil pred razkačenim pogledom lepe dame.
V	tem trenotku so se odprla vrata in v dolgi vrsti so stopali suličarji in dvorni kavalirji. Za njimi se je prikazala kraljica, obdana od lordov in dvornih dam. Kraljica je bila v življenskem cvetu, na njenem obrazu je pa kraljeval izraz, ki ga pri vladarici imenujejo krasnega.
Elizabeta se je opirala na roko lorda Hudsona, ki je vsled svojega sorodništva po materi večkrat vžil taka odlikovanja.
Mladi kavalir, katerega smo že večkrat omenili, se je preril tako daleč, kakor so dovolili suličarji. Njegov tovariš ga je vlekel za plašč, kar je mladeniča tako razkačilo, da z jezno kretnjo otresel raz sebe krasen plašč in pokazal svoje lepo zraščeno telo.
Valter se je odkril in je gledal bližajočo kraljico s spoštljivo radovednostjo in žarnim občudovanjem. Njegovo plemenito obnašanje je učinkovalo toliko na suli-čarje, da so mu dovolili stopiti nekoliko bliže, kot je bilo navadno dovoljeno občinstvu.
Tako je stal pogumi mladenič kraljici oko v oko.
Kraljica je obrnila vanj svoj pogled, v katerem ni bilo opaziti jeze, ko se je nekaj dogodilo, kar je nase obrnilo njeno pozornost.
Po noči je deževalo in na mestu, kjer je stal mladenič, je bila velika luža, preko katere je vodila pot kraljice. V tem trenotku je Valter vrgel svoj dragoceni plašč preko luže, da bi služil kraljici za preprogo.
Elizabeta je pogledala mladeniča, ki je svojo uljudnost spremil z globokim, spoštljivim poklonom, mejtem ko se je rdečica razlila preko njegovega obraza. Kraljica je postala zmedena in je zardela, ko je pokimala z glavo. Hitro je stopila naprej in odšla v ladjo, ne da bi spregovorila besedico.
—	Pojdite z menoj gospod gizdalin ! — je rekel Blount. — Vaš plašč bo potreboval krtače. Ali ste hoteli napraviti iz njega preprogo, tedaj bi bilo pametnejše, da bi bili s seboj vzeli stari, rujavi plašč.
—	Tega plašča, — je rekel Valter, ko ga je pobral in skrbno zravnal,—ne bom dal očistiti, dokler bo moja lastnina.
—	Saj ne bo dolgo, ako se ne bodete naučili štedenja! Kmalu bodete sedeli, kakor pravijo Španci.
V	tem trenotku je neki suličar prekinil njiju pogovor.
—	Moja poslanica velja, — je
pričel suličar, — nekemu gospodu, ki nima plašča, ali pa ima u-mazanega .. Upam, da ste vi pravi gospod ... Prosim, sledite mi
—	in obrnil se je proti Valterju.
—	Mene je spremil, — je rekel Blount, — mene, konjarja grofa Suseškega.
—	Na to ne morem odgovoriti,
—	je odgovoril sel. — Svoja povelja sem dobil direktno od kra ljice in gredo mar le temu gospodu.
Po teh besedah se je odstranil z Valterjem, mejtem ko so se B ountu izpulile oči. Končno je pa svoja čutstva izrazil takole: —Za božjo voljo, kdo bi kaj takega mislil — Stresnil je glavo in se vrnil v svoj čoln, da se odpelje proti Deptfordu.
Sel je peljal mladeniča v čoln ki je imel slediti ladji kraljice, v kateri je sedela v družbi dvornih dam in dvorjanov.
Elizabeta se je večkrat ozrla po čolnu, v katerem je sedel mladi pustolovec. Govorila je s svojim spremstvom in se smejala. Končno je neki dvorjan nam.gnil čolnu, naj se približa in je ukazal Valterju, naj vstopi v ladjo kraljice. Peljali so ga pred kraljico, čoln je pa zopet zaostal.
Mladenič je vzdržal vprašajoče poglede kraljice, dasiravno se je v njegovo samozavest vtihotapila zadrega.
Umazani plašč je vjsel preko njegove rame in je bil naraven predmet, ki je služil kraljici, da je pričela pogovor:
—	Mladenič, vi ste danes v naši službi spridili lep plašč, — je rekla kraljica. Mi se vam zahvalimo za izkazano uslugo, dasiravno je bila malo izvanredna in predrzna.
Ako je veličanstvo v sili, — je odgovoril Valter, — tedaj je dolžnost vsakega fevdnega posestnika, da postane predrzen.
—	Pri Bogu, to je bil izvrsten odgovor! — je rekla kraljica resnemu možu ob njeni strani, ki je sklonil glavo in zašepetal nekaj.
—	Mladi mož, vaša uljudnost ne bo ostala brez plačila. Pojdite k najvišjemu dvornemu garderober j up in on vas bo na mojo povelje odškodil z novo obleko za uslugo, ki ste mi jo izkazali danes zjutraj.
—	Milostljiva kraljica! Ne spodobi se, da bi vaš ponižni sluga sam določil plačilo. Ali če bi smel izbirati...
—	Ako hočeš zlata, kar stavim!
—	je vzkliknula kraljica, — potem, fej, mladi mož! V našem glavnem mestu je toliko prilik, da bi se mladi človek pogreznil v močvirju, ako bi mu dali zlato. Ako ostanem pri življenju in bom vladala, bo kmalu teh nekr-ščanskih razmer konec. Mogoče si siromak, ali tvoji stariši so ubožni, — pristavila je milejše ... potem bo zlato tvoje plačilo, ali odgovarjal boš, kako si ga porabil.
Valter je mirno čakal, da je kraljica nehala govoriti potem ji je pa rekel, da ne želi zlata, ne obljubljenega plašča.
—	Kaj, fant! — je vzkliknila kraljica — ti nočeš zlata, ne plašča? Kaj pa hočeš?
—	Veličanstvo, nič druzega, kakor da mi dovolite nositi plašč, ki je služil vam.
—	Dovoljenje,... da smeš nositi svoj lastni plašč, ti bedasti fant? — je rekla kraljica.
—	Plašč ni moj, — je menil Valter, — ker se ga je dotaknila noga vašega veličanstva, je postal knežji plašč in je vsaj toliko vreden zame.
Zopet je zardela kraljica in je skušala svojo zadrego prikriti z veselim smehom.
—	Gospodje, ali ste kedaj že slišali kaj takega? čitanje romanov je fantu zmešalo pamet.., Povej mi, kdo si?”
—	Gentlemen v spremstvu grofa Suseškega, ki je prišel v družbi njegovega konjarja s poslanico do vašega veličanstva
Milostljive poteze kraljice so se nakrat spremenile v stroge in ponosne.
—	Lord pl. Suseks, — je rekla kraljica, — je naučil nas ceniti njegove poslanice oo cenitvi, s katero on ceni naše poslanice. Še le danes ... ob nenavadnem času ... smo mu poslali dvornega zdravnika, ker smo izvedeli, da je njegova bolezen bolj nevarna, kakor se je dozdevalo v začetku.
Na vseh evropejskih dvorih ni človeka, ki bi bil bolj izveden v zdravilstvu kakor doktor Masters. Poslali smo svojega podložnika in vrata dvora so bila zaprta. Odpravili so ga, ne da bi mu dovolili vstopiti. Za tako podcenjevanje naše dobrote ne priznamo opravičenja in tudi nočemo poslušati opravičb ... Saj to je namen poslanice grofa Suseksa.
Glas, s katerim je govorila, je napravil mučen vtis na prijatelje Suseksa. Ali mladenič, kateremu je govorila, se ni bal, marveč je odgovoril spoštljivo in mirno:
— Ali me hoče vaše veličanstvo poslušati? Plemeniti lord mi ni dal takove naloge.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Francozi so -bili seveda tudi delavni. Še predno je “Ohijska dražba” poslala svoje naselnike, je kanadski govfffner poslal Bien-villa, da s tri sto možmi odkrije in zasede Ohijsko dolino. Ekspedicija je vspela. Zakopali so na obeh obrežjih reke tablice s francoskimi napisi. Zapadno so prodrli do Miamija, anglešeke trgovce so pregnali z zemlje in gover-vernerju v Pennsylvaniji so pisali list, v katerem so ga opozorili, naj ne prodira proti ozemlju francoskega kralja. Za to delo so rabili poletje in jesen leta 1749. Mejtem časom je “Ohijska družba” organizirala četo pod poveljstvom Krištofa Gista, ki je imela oditi na odkritja v Ohijsko dolino. V novembru 1750 je ekspedicija dospela do reke Ohio^ kjer se izliva v njo potok Beaver. Tu je ekspedicija križala reko proti severu, potem je zopet šla doli ob reki skozi razna indijanska taborišča do Great Miamija. Vrnila še je skozi Kentucky in je dospela v Virginijo spomladi 1751.
Tej ekspediciji je sledila žilava delavnost Francozov. Ob French Creeku so zgradili močno forto in ji dali ime LeBoeuf. Ploveč doli po reki .so zgradili drugo torto z imenom Venango, kjer se French Creek izliva v reko Allegheny. Od tukaj so prodirali proti angleški postojanki ob Miamiju, kjer so zajeli posadko in jo odvedli v Kanado. Kralja Miamov, ki je, branil angleško forto, so umorili indijanski zavezniki Francozov.
Med Indijanci je ta umor povzročil razburjenje. Indijanci so obdržavali posvetovanja, kako bi se ubranili belih naselnikov. Spomladi leta 1753 so zvedeli Indijanci, da namerava Quesne odposlati dvanajst sto mož, da zasedejo ozemlje in se na njem naselijo. To ni bilo Indijancem všeč, ker so se bali za svoj obstoj in odločili so, da se postavijo z orožjem v bran.
Hitro prodiranje Francozov je na vzhodu obudilo pozornost angleške vlade, ki je naročila Din-viddieju, governerju Viriginije, da naj v imenu kralja zahteva, da Francozi ustavijo svoje prodiranje proti angleškim kolonijam. Za srečno rešitev te naloge je bilo treba zmožnega človeka, ker velik del ozemlja, skozi katerega je imela potovati družba, še ni bil odkrit in na katerem so živeli Indijanci, ki so bili le deloma prijatelji Angležev. Končno so našli človeka, ki je bil sposoben za težko nalogo in na splošno priporočilo, ga je governer sprejel v službo.
Bil je 221etni Jurij Washington, katerega so vsi smatrali sposobnim za vodstvo ekspedicje. Rodil se je 22. februarja 1732 v Bridge Creeku, v Virginiji.
Jurij je bil zelo ukaželjen deček. V svoji mladosti se je izučil zemljomerstva. Z devetnajstim letom je postal major v virginjski milici. Vedno se je bavil z matematičnimi študijami in vsako priliko je porabil, da bi razširil svoje znanje.
Temu mlademu človeku je governer Dinviddie izročil pismo za poveljnika francoskih čet v Jhij-ski dolini. Washington je imel tudi nalog, da natančno pcizve. kako močni so Francozi in zaka.v so se pričeli seliti v Ohijsko dolino. Svoj nalog je sprejel dne 30. oktobra 1753 in še tisti dan je na-sto'pil svojo pot. Drugi dan je prišel v Fredericksburg in je prego-
voril Jakoba Vanbraana, da je odšel z njim kot tolmač. Od tukaj je šel v Aleksandrijo, kjer je nakupil vse potrebščine za potovanje. V Winchestru je kupil konje in nadaljeval svojo pot do Will Creeka, kamor je dospel dne 14. novembra. Tu je najel kot stezosledca Krištofa Gista in še štiri služabnike. S temi ljudmi je potoval čez hribe in doline, kjer ni bilo cest ne potov. Pot je vodila preko sotesk, potokov in hudournikov. Po devetdnevnem potovanju so dospeli na mesto, kjer se Monohghela in Allegheny izlivata v Ohio. Washington je skrbno, preiskal okolico in se kmalu prepričal, da je pripravna za trdnjavo.
Washington je dobil nalog, da gre naravnost v Logstown, kjer naj se snide z glavarjem. Delaware Indijancev, ki se je imenoval podkralja. V pogovoru naj poizve, kaj mislijo Indijanci o Angležih .
Ko je Washington dospel v Logston, je šel k Monotatooehu, ker je bil podkralj v svoji lovski koči ob Beawer reki. Povedal mu je, da je bil odposlan kot poslanec k Francoskemu generalu in da ima nalog seznaniti o tem glavarje šestih narodov. Dne 25. novembra je prišlo več Francozov v mesto, ki so pobegnili z taborišča v Kuskuskosu. Beguni so povedali, da so prišli iz New Orleansa v družbi sto mož in da so imeli s sabo osem čolnov potrebščin. Tukaj so čakali ravno na toliko mož iz trdnjave to stran Erijskega jezera, ki bodo spremljali njih in potrebščine. Washington je nadalje zvedel o poziciji Francozov, ob Mississippiju, da sta med New Orleansom in Črnimi otoki dve trdnjavi s posadko 30 do 40 mož in nekaj topov. Blizo New Orleansa je 35 stotnij in vsaka šteje 4'0 mož. Močna trdnja z osmimi topovi je na Črnih otokih. Neka druga trajava ima šest topov Majhna trdnjava je ob reki Ohio, kjer se izliva v njo Opaič.
Opaič tvori zvezo med Missis-sippijem in jezerom. Podkralj je potrdil izpoved ubežnikov. Slišal je, da prihaja številna francoska vojska, da prežene Angleže. Na posvetovanju so se Indijanci izrekli, da smatrajo Angleže za svoje brate in da jih bodo spremili do bližnje francoske postaje. Oni želijo, da se ne smejo Francozi in Angleži naseliti v njih deželi. Kei so Francozi prvi udrli v deželo bodo pomagali Angležem, da jih preženejo. Washington, ki je dobro poznal Indijance, jim ni mnogo verjel.
30. novembra so potniki zapustili Logstown v spremstvu podkralja in treh Indijancev v smeri proti Venangu, kamor so prišli dne 4. decembra. Kar se je tam dogodilo poroča Washington v svojem dnevniku.
“Venango je staro indijansko mesto ob izlivu French Creeka v reko Ohio. Leži 60 milj severno od Logstowna.
Pot, ki smo je napravili, je dolga 70 milj. Francoske zastave smo našli razobešene na hiši, iz katere so pregnali angleškega podanika John Frazierja. Takoj sem šel tje, da bi izvedel, kje biva poveljnik. Bili so tu trije častniki. Kapitan Joncaire mi je rekel, da je poveljnik ob reki Ohio, v bližnji trdnjavi je pa general, kjer lahko dobim odgovor. Povabil nas je k mizi in z nami občeval uljudno. Vino, ki so ga pili Francozi, je kmalu pregnalo vso previdnost in govorili so bolj odprto:	Rekli
so: Da je njih trdna volja zasesti Ohio. To bodo storili pri Bogu, ker vedo, da lahko Angleži napram dvem možem postavijo le enega in da so prepočasni v gibanju. Rekli so, da imajo pravico do reke, ker jo je odkril neki La Salle pred 60. leti. Njih namen je zabraniti nam, da bi se ne naselili na ozemlju ali ob reki, ker so slišali, da so odšle nekatere družine proti tem pokrajinam. Po najboljših poročilih sem 'izvedel, da je bilo 1500 mož na tej strani jezera Ontario, katere so po smrti generala pozvali nazaj, da jih je danes le še kakih 6—700, ki so ostali kot garnizija za štiri trdnjave: za vsako 150 mož. Prva je pri French Creeku, 'blizo majhnega jezera, 60 milj od Venanga; druge so ob jezeru Erie, kjer so njih največja skladišča, 50 milj oddaljena drugo oil drugega.
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENSKO ■ HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
------------... (ADVOKATI
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja. delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največja slovanska tvornica ca KAST A V E, BEGAUJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdelaj« zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pičite po nač veliki cenik ki je tiskan v vsek slovanskih jezikih in kateremu eo priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski _
in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar ■e je ustanovila.
,	Klinilito n 1*1 FIS»« umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-
u¿JUJ	J. J. illclo? ne podpornice, podpornice za izvene-
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno y ) dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse
Vi ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limfo Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonieha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
<.
< > < >
VSE GAEANTIBANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
FRANK STONICH,
^	7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 606, CHICAGO, tt.t.
•xx-xxx-xx-xxxxxxxxxxxx-xxxxx-x“:«} W“XX' K~X“XXX“>^^<"i^e
| PRODAJAM ZEMLJO V S0LNČN1 FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 X na mesec ali 17e na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANT OIV FLORI,
GENEBAL AGENT FLOEIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
rJ44*X"X"X^"X“X”!^“XXX“XX"X“XHX~X“X"X"XX"X.X”XX^"X“>
♦v:
T
t f
T T
f ❖
f
T
f
£ NAJVEČJA SLOVANK« TISKARN« V AMERIKI JE f
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island dive., Chicago, lil,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::
X
f
T
f
f
T
f
f
i	♦>
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Večerja.
I. Ženovc:
‘Prišel je čas večerje.
“Kaj ¡boste «¡kuhali, mati?” je vprašalo petletno dekletce svojo mater in se ji naslonilo na kolena. “Polente ¿kuhajte!”
“Krompirja skuham!” je rekla mati nedoločno in se sklonila k otroku.
“Krompirja ne!” se je ogilasil droben dečko v mračnem kotu in se dvignil. “Tako netečen in suh je, da ga ni mogoče požirati.”
“Pa naj bo po vajinem,” je de jala mati in stopila k široki omari z mnogimi predali. Kaj si naivna mati, in še hočeš varati! Do-broveš, da so predali prazni in po brisani, da so čiste celo špranje in zaporke v prhlih stranicah; a /vendar jih odpiraš, napenjaš oči, iščeš in se razočarana predstavljaš h drugemu. Zakaj, o mati?
Pogledala je v prvega. Včasi je v njem hranila koruzno moko, včasi namreč, zdaj je 'bil pometen. Odprla je drugega, namenjenega za ajdovo moko. Predrznost, mati! Ajdova moka, pomisli! Ali ni to priboljšek, ki se vame, kadar se ima izbirati? In smešno je, če v tem položaju misliš na kaj takega. Torej dalje h tretjemu. Ško da za trud. Sanjalo se je morebiti kdaj staremu, črvivemu) predalu iz črešnjevega lesa, da je nekdaj hranil 'v sebi zrnje, kakor! ječmen, proso; vse pripravno za kuho in za slastno1 večerjo. Zdaj predal ni mogel ustreči niti ob najboljši volji in je nesramno kazal v svet svoje temno dno. Ro-potaje je potegnila nov predal iz ■Omare. Toda kje so tisti nebeški časi, ko so se godili na zemlji čudeži? Zakaj, pravi nadzemeljski čudež bi moral biti, ako bi mati našla, kar je iskala — pšenično moko. Grenko se je nasmehnila praznoti in se trudoma vsedla na stol.
“Ali ne h ost e nič skuhali? Dajte mo!” sta silila vanjo gladina otročiča.
“Počakajta, da pride oče,” je dejala mati medlo.
“Prej morate! Oče pride lačen in bo hotel kaj imeti, če pa ni-' mate moke”, se je osmelil fantek in pogledal mater po strami, “pa ¿kuhajte krompirja ...”
“Molči, kaj veš ti!” je zaklicala mati nevoljno. Zaskelela jo je beseda: “če pa nimate.” Uganil je nesrečni otrok, da nima! nič v zalogi, razen par ubitih gomoljev in dobrodušni dečko je s tem ranil materino srce. Materino srce! O kako je ljubilo to dvoje nedolžnih bitij, tako neskončno jih je ljubilo! Krvavelo je, ker jima ni moglo utešiti želja. Kako rada bi jima mati pekla in cvrla okusna jedila, sama bi stradala, ako bi ju s tem mogla zadovoljiti! In največje zlo, ponižanje in zatajevanje hi trpela, da bi jima zakrila -bedo življenja in ju čista ohranila spoznanja bede, nedolžni beli cvetki obvarovala morilke slame. Toda spoznanje je prišlo, jasno se je zasvetilo v otroški duši dečkovi, ugibalo je podobe in jih barvalo v slikah. Ne žaluj, mati, to je pač usoda mladih rejencev proletarizma.
Umolknili so vsi trije in nepremično čakali očeta. Ko je bilo v sobi že popolnoma temno, je vstopil ta in prižgal luč.
“imaš kaj večerje?” je vprašal izmučeno.
“Nimam. Ampak skuham krom pirja hitro.”
“Drugega nič! Seveda ...” “Ni kaj, je zmanjkalo!” je povedal vmes deček. Oče se je ugriz nil v ustne im molčal, mati je pa pristavila zadnji krompir k ognju. Le štiri srednje debele kepe so se kotalile po kropu, na nje je čakalo četvero lačnih grl.
“To bo vendar premalo”, je vzdihnil mož.
“Kako! Zmanjkalo je že opoldne. ’ ’
“Pa bi ti posodila kaka soseda”. je svetoval mož.
“Situó je hoditi s prošnjami okrog”, je ugovarjala mati.
“Grem pa jaz!” se je korajžno ponudil famtek. “Dajte mi lonec in povejte mi kam.”
“Otrok miruj! No, če hočeš, pojdi čez mesto k polirjevki.” In že je izginil fant ¿kozi vrata. Vrnil se je dokaj hitro.
“Imaš moke?”, je vpraša 1 a mati.
“Polirjevka ni hotela dati nič. Rekla je, da jo potrebuje sama. Potem sem stopil k mojstroVki.
Tam hi jo bil dobil, ali sami nimajo več kakor za nocoj. Kazali so mi nekaj moke in dejali, da vsipljejo zadnjo v krop. Ali dobri so, rekli so, da sem siromak in me pobožali po glavi.”
Spogledali so se starši in se nasmehnili. Hinavka! je mislil mož; trdosrčnica! je mislila žena; ima, pa ne da, sta mislila oba.
Krompir je bil skuhan in mati ga je postavila na mizo, vrelega in neolupnjenega. Deea je poželjivo stala poleg in gledala s svetlimi očmi zdaj na mizo, zdaj na starše.
“Vzemita!” je rekla mati in otroka sta hlastnila vsak po enem komadu.
“Meni ni mar jedi,” se je obotavljal mož in se skušal prevarati. “Ne bom jedel, ne vem kaj mi
je."
“Tudi meni ni do jedi,” je dejala mati in enako sočutno pogledala moža. “Použijeta naj otroka sama.”
Ko je izginili zadnji košček v usteča, sta se otroka še ozirala okrog, in odkriti, topeči pogledi so si želeli še mnogo, mnoigo. Starši so se izogibali pogledov in skrivali pred očmi; oče je temno gledal za vrata, mati se je pa sklonila nad šivanjem. Molčala sta v težkem miru.
‘ * Ob slišite! ” je naenkrat zaevi lil dečko, da je zabolelo po ušesih. “Popoldne sem šel iz šole mimo vile. Za virtom me je napadel mladi baroneek, tisti, ki tako srepo zre okrog sebe in nosi glavo pokonci, kakor odrasel mož. Useknil se je v svoj robec in podrgnil z nesnago po1 mojem licu. Nato je kričal veselja, klanjal se pred menoj in občudoval moj umazan obraz. Nor je, sicer bi me bil tepel in se ne bi tako neumno spakoval z menoj.”
“In kaj si storil ti?” so se vzne mirili starši.
* ‘ Tekel sem, in ko sem bil že daleč od njega, sem se obrnil in za lučal vanj kamen.”
Oče se je zanikrno nasmehnil, mati ga je pa posvarila: “Izogi baj se ga in ne bodi mimo vile, pa ne lučaj kamenja za njim.”
Deček se je mislil opravičevati, toda ustrašil ga je materin pogled in požrl je glas v ustih. Zopet so se pogreznili v tihoto. Mati je vbadala nemo dalje in okorno platno je pokalo pod vztrajni mi vbodljaji; oče se je naslonil na mizo in položil glavo v dlani; otroka sta se boječe stiskala v ko tu in šepetala plahe besede. Zakajena svetilka je motno razsvetljevala rekam sobico in delala položaj še skmrnostnejši. Včasi je zasopel po prostoru mučen, težek vzdih, nerodna kretnja je včasi zmotila morečo svečanost in zdelo se je, kakor hi bil posegel v umetno pesem neuk glas začetnikov. — Disharmonija.
Nenadoma se je dvignil oče s sedeža in se obrnil k vratom.
“Kam pojde?” je vprašala žena ter prenehala s šivanjem.
“Grem k nekemu znancu!” se je zlagal mož nepričakovano “Čakaj me!”
In odhitel je na cesto1. Neznosno mu je postalo v sobi, mir ga je dušil in zdelo se mu je, da je pretveza očitajoče kljubainosti njegove družine. In zato je bežal stran. Počasi je krenil po cesti proti mestu. Misli so mu begale po glavi, kopičile se in se strinjale v nejasne hipe, izginjale so iz spomina in prihajale so nove, težke in zoprne. Zdaj so ga opp minjale preteklosti in čista, kakor žitno polje, osvetljena od solnca, je ležala pred njegovimi očmi. To je res! Nekdaj vse je živelo drugače. Dela je bilo v tovarni dovolj in -delalo se je vedno na akord — pridni in močni ljudje so1 zašlo žili precejšnje kronce na dan. In tako je ob mesecu dosegla vsota včasi neverjetno višino, celo pest je bilo tistih-le pisanih — no da povem: bankovcev. Potem je bilo vseeno imenitno. Najphvo se je nabavila hrana, raznovrstne po trehščine tudi za pripoboljške drugo se je uredilo, in ostalo je ¡vedno1 še — hencajte, saj ni nič ostalo. Prav nič! Kako ho ostalo? Denar se je vedno potreboval za živež, za otroke, za stanovanje, za obleko se je rabil, in ko je bil me see pri kraju, je bil žep prazen .. Pa je vendar ostalo, t-afco-Ie vča si .Torej je bila to vendar le zrno ta. Pilo se je včasi, da je teklo kakor iz žlebov, in plačevalo se je tudi. Pravzaprav se je torej iz vrstno popivalo. No vrag! In kaj je prišlo za tem? Čakajte, da se zbere misli! Obrnilo se je druga
če. V-sled konkurence je delo nekoliko pojenjalo, in kar je bilo še najhuje, prišel je nov ravnatelj-. Premenil je red plačevanja in prenehali so mastni zaslužki. — Od nižje strani so sicer ugovarjali, cvilili, prosili, molili in kleli, od višje so ravnodušno sko-miz-gavali, hohotali in mirno kazali široki izhod. In nastali so oni neugodni časi, neprijetni V zgodovini njegovega življenja. Štediti je bilo treba, dla se je izhajalo, prav občutno se je moralo varčevati in mimo gostiln se je hodilo z mržinjo. Ali se je? Da! se je, ampak od kod! je izvirala ta mržnja? Poromajte misli .dalje . . . Do zadnjega se je živelo enako. Pred tremi meseci pa je prišla bolezen v hišo in slovesno1 razglasila neomejeno oblast. Ravno njega se je pritiskala najhuje in ko ga je že do malega zadavila, ga je pustila v nezavesti in v bedi. Da, v bedi. Za časa boleizni je družina izhajala trdo; živela se je deloma od nizkih bolniških doklad, deloma od trgovcev, ki so velikodušno zaupali na kredit bedne rodbine. Razkošno seve ni bilo takšno življenje, ampak življenje je bilo. Ko je ozdravel, je odšel na delo in kar je čudno, je najeudnejše to, da se je njih stanje s tem poslabšalo. Upniki so pa ■sproti eaikali na posamezne no/vlči-če in ko hi imel koncem meseca potegniti plačo, so bili nekateri gospodje tako uljudni, da so se potrudili zanj k blagajni in mu zapustili v spomin le nekake listine .. .
Ih zdaj je bil na cesti in nedo1 ločno stopal po njej v mesto. Ko je dospel do prve žarnice, se je ozrl in se vprašal poiltiho: “Kam neki grem? Trapast sem! — V pekarijo pojdem!” si je odgovoril) bodreče, “vzamem kruha in se vr nem domu!” Vstopil je čez cesto k prvemu peku.
“O, že iz nostelje!” se je začudil pek prisiljeno in poskakoval za krušno mizo. “Veseli me, da ste prišli in kaj bi radi?” “Hvala!’ ’je odvrnil mož. “Sitnosti so, gospod, kadar je bolezen v hiši. Kruha je zmanjkalo ravnokar in zapišite mi ga hleb.” ‘ ‘ Oh žalu jem!” je odlomil p ek ravnodušno. “Zdi se mi, da imam ■že nekaj hlebcev zabeleženih v
knjigi n« vaš račun-. ”-------
“Pa mi zapišite še tega in po tem vam bom plačal vse skupaj.’ “Smešni ste, da trdite kaj takega. Saj sami ne verjamete. Ni
mogoče
i”
Pozdravila sta se in mož je osta-vil pekarijo. Pravzaprav je ¡bil skrivaj vesel, da ga ni prijel pek še huje. Odšel je dalje. Hiše so se gostile bolj in 'bolj, vrstile se in njih visoka, izložbena okna so nudila na ulice vse mogoče stvari.
vila, obleka, nakitje in mnogo drugega so kazale izložbe in vzbujale mimoidočim strasti. Cele skla de sladkorja je zrl mož, velike mere dišeče kalve in množine- okusne slanine je poželjivo 'Ogledoval spominjal se je razmer, otrok, žene in sebe, otresal se sitnih mislij hitel dalje in jih srečaval z nov-a. Ubogal jih je in odprl vrata v nizko, založeno prodajalno' jestvin.
“Glejte, glejte!” se je zavzel' trgovec. “Prinašate nemara de nar. ’ ’
“Tega pač ne! Ampak nekaj malega bi vzel. Dolig vam poravnam obenem. Prosim, dobro delo mi storite.”
“Vsa čast!” se je priklanjal trgovec. “Toda vedite, da blago itak lahko prodam in ga nečem deliti zastonj.” Obrnil se je k. no vi stranki.
Priznal si je, da je skupil, kar je iskal in z nekim zadoščenjem se je vrnil iz trgovine. Nazaj rodbini—in praznih rok. Zmago slavno se je mislil vrniti domu, z naročjem jedil, in hotel je svojce -presenetiti. Vrnil se je po isti ce sti. Temne, hude misli so ga ob bajale med; potoma, grde in ostu dne. P-redrzno so stopale na dan silile 'v ospredje in nekatere so očitale naravnost:	“ Ti -si kriv
Sam si kriv! Zakaj si pil ? Povej! Zgrozil se je.
“Sam sem kriv!” No, tako hudo ni. Prehudo nisem zapravljal ni koli, iker nisem imel kaj, a če sem se včasi poživinil, to vendar še ni tak greh. Sem pač človek. Sicer pa družina ni nikoli stradala, do kler sem bil zdrav. To se da opra vičiti. Vkljub Vsemu naporu je zmagovala obtožba in nepokorna domišljija mn je sproti slikala nove grehe. Razburil se je in je vzkliknil srdito.
“Kaj pa drugi lahko zapravlja-
jo in pijančujejo, pa jim. vendar ne zmanjka nikoli. Pa hi jaz ne smel!”
To je opnavičiba, ha! ha! ha! Tako je, moj bratec, prav imaš. Misliš na baroma, kaj ne! On pije do onemoglosti, pije in bo pil; ti pa se poživiniš v mladosti, spozabiš se in ga posnemaš, misleč, da sta enaka. Opravičba pa je to le, uteha je, in v tej zaiviesti pada krivda na druge. Dobro modruješ!
premišljevanju je zašel nekoliko predaleč, mimo dolge, črne tovarne je korakal in ko se je streznil, je zagledal pred seboj v po'1-jasni noči znano lepo vilo sredi vrt-a, zidano v italijanskem, slogu. Troje oken v prvem nadstropju je bilo razsvetljenih in od ondot se je slišal brezskrben smeh, razkošen kakor polna godba dovršenega igralca.
“To so baronovi”, si je mislil mož in strmel v okna. Potem se je sklonil ik tlom, zajel z roko po ■blatu, dvignil! pest in zamahnil proti svetlim oknom. Blato je zapre sketalo po šipah, da so nevarno zažvenketale; rogajoč smeh je zadonel v moč . . . Utihnil ... in okno se je šklepetaje odprlo . . .
II
V svetli, prostorni sobi je bilo. Gospod baron je sedel na divanu tik okna in čital iz časopisa. Pri tem je kadil fino smodko in včasi je iztegnil roko k -ustom, vzel smodko med dva prsta in jo lahnem polkrogu odnesel odi ust. Potem je iztegnil še noge od sebe, nato se je napel, nagnil glavo nazaj, zamižal, in iz ust se mu je izvil zaspan, zdehajoč glas.
Ni mi nekako- prav,” je lemo dejal. “Zdi se mi, da ne sedim dovolj ugodno.” Nato se je spet zatopil v branje.
Njegova soproga, lepa, mlada žena, je sedela na mehkem stolu pri mizici v kotu in se havila nekimi čipkami. Zdajpazdaj je prenehala, iztegnila svoje bele, gladke roke po mizici in se zaljubljeno zazrla v milega soproga. Presedal ji je ta molk im rada bi ■bila obrnila njegovo pozornost na se. Zapeljivo je naravnala- ¿v-o.je telo, čakala, toda soprog ni genil oči od papirjev. Ko je zaslišala njegovo tožbo o sedežu, je urno pozabila prilikcTm "dejala:
‘Ti se preveč mučiš, Henrik
Vedno si na nogah in se trudiš1; nase pa ne pomisliš nič. Še zboliš!”
“Ne hoj se, draga Elza, in ne domišljaj si kaj takega!” jo je potolažil soprog. “To je samo hip no* telesno nerazpoloženje, ki se včasih polasti človeka.”
“Ne taji, ljubi moj!” je zopet izp-regovorila soproga. “Saj vem. kako vedno tekaš okrog, in če O-poldne posediš kako urico v kro gu družine, ti je že predolgo. Pazi nekoliko nase in daj si počit ka. V tovarni bodo že opravili brez tebe in dovolj je-, če enkrat v tednu pogledaš tja. Zakaj pa je uredništvo ? ’ ’
“Elza, ti ne razumeš vsega! je nadaljeval baron. “Uradhištvo je res vrlo, in zvesto' mi je. Ampak delavstvo je drugačno, s tem je; križ! Zadnji čas se je razgolti-lo in vsak dan zahtehia več plačila, več prostosti in ne vem kaj še vse. Uredništva se že skoraj ne hoji več, im jaz kar čakam, kdaj se bodo vame jeli upirati uporni pogledi. ’ ’
“To je grozno, to delavstvo!’ je sočutno vzdihnila srospa. “O prosti, dragi, jaz mislim, da. si sam kriv. Ti si jim predober, kakor oče si jim; skrbiš zanje, daješ jim -dela in kruha, zato- da se ti puntajo. Prav hi bilo, ako ’bi jim stopil malo na prste in iim nekoliko pokazal svojo moč. Ha jaz bi jim dala vetra,” in njeni drobni prstki so se stisnili v krčevito pest. i
“Pomiri se, Elza! Ti se razburjaš”, je skrbno dejal , soprog in preko čela se mu je začrtala temna grba. “Lahko bi škodilo- tvojemu zdravju. Pustimo te stvari kakor bi jih ne bilo in poveseli mo se po domače. Eno- urico dru žinskega brezskrbja, to je- užitek kakršnega si želim in se bo prilegel tudi tebi.”
Gospa se je zmagovito nasmeh nil* 'in prisedla- k soprogu na di var. Dva otroka, ki sta doslej pri igralni omari sestaVljalai razne stavbinske figure, sta sesula zgra dihe na kup in priskakljala ¡bliže-Oba sta bila krasna in zelo- ražvii-ta za njiju kratka leta, saj še no .beden ni bil deset let star. Poseb-
no čvrst je bili deček, iztegnjen in vitek, ravno prav primerno bledega obraza in smelo zavihanega nosu. Starša sta s posebno zadovoljnostjo opazovala dvojico, in gospa je rahlo dejala:
“Ti in ta dva sta moje edino veselje na svetu. Brez vas bi sploh ne mogla ¡več živeti . . . Henrik! Zdi se mi, da si se zadnji čas ne-’ kako odtujil krogu družine, in da je tega kriva tovarna. Oh, ne veš, kako neznosni so večeri, kadar te ni, in ko bi še teh dveh ne bilo, bi umrla od dolgočasja.”
“Ne govori tako!” je tužno1 zaprosil baron. “Kakor bi mi kdo porival nož v srce, se mi zde tvoje besede. Razumeš me, da sem popolnoma srečen, le, kadar sem pri vas. Oh draga! Slast imam nocoj n radoveden sem, kaj bo skuhala naša Rezi.”
“Nisem ji še naročila,” je dejala soproga. “Čakala sem na tvo jo željo. Poiviej, kaj bi rad.” “Pražene jetmine v ribji omaki. in košček francoske torte.” Gospa je pokimala, pritisnila s prstom na svetel, vzbočen gumb v zidu in čez par trenotkov je vstopila v sobo polikana, ljubka služ-kinja.
Povej Rezi, da si milostljivi gospod želi za večerjo pražene je trnine v ribji omaki in francosko torto,” je ukazala gospa.
Služkinja se je obrnila s poklonom in odšla. Tedaj je zapazil -ba ron, da si njegova ljubljenka, mlada baronesa otira solze z lepih lie.
‘Emilijo, dušica!” jo' je skrbno ¡vprašal. “Kaj ti žali srce, da jokaš?”
“Ob, papa!” je vzdihovala, mla da a-ristokratka. “Jetra in torte meni niso všeč in br|ez večerje bom morala iti spat.”
“'Potolaži se, pa izberemo kaj drugega. Izreci željo!”
“Dateljni v vinu, papa! To je izvrstno!” je izrazila gospica željo.
“Pokliči služkinjo!” je dejal baron soprogi.
“Takoj!” je odvrnila ta. “Pie-menit si, Henrik, da se žrtvuješ za otroka.”
Služkinja se je pojavila na pragu.
“Rezi ne sme napraviti tort in jeter, «.inpafe dateljne v vinu.
Poklon — in vrata so se zaprla. Ampak zdaj je skoraj na glas za jokal deček.
“Dateljnov v vinu, tistih kise-lic!” je vpil. “To me ugonobi mama! Kaj drugega hočem. ’ ’
“A kaj, mili Edvard?” “Mašlene rezljenke, potrošene s hamburško špinačo.”
Služkinja se je zopet pojavila, “Ne dateljnov, temveč maslene rezljenlke. ”
Komaj je izginila služkinja, že je jokala režijenkom Emilija. ¡So proga sta prišla v zadrego, tožila sta oba- in če sta ugodila enemu, je vpil drugi. Še parkrat je priromala Služkinja na bojišče in debela kuharica pri štedilniku je še parkrat rohneča zvrnila na pol o smo jene stvari v pomije, preden so se zedinili in zadovoljili z, enim predmetom. Končno so- rešili kočljivo zadevo in zazibali so se v u-dohn-o-st. Otroka sta zopet pričela zidati gradove, soproga je sedla b klavirju in zaigrala mamljiv valček, poln čarobne zapeljivosti Baron se je gugal na, divanu, gledal je enkrat deco, enkrat lepo so progo zadovoljno se smehljal sam zase in se čutil srečnega. In vsa ta tiha sreča se zaključi z okusno bogato večerjo in to je vendar višek zemeljske dobrote . . .
“ . . .Štrr-klirr-crink! ’ ’ je za-šklepetalo v šipah za zavesami Strepetali so groze. Baron, je odrevenel obsedel na divanu in odprl usta na stežaj; soproga je pre nehala z, igranjem sredi skladbe in otrokoma se je ustavila roka, Še enkrat enako. Zdaj je bila, mera polna.
“Kaj je to-?” je prestrašen zavpil baron in planil pokonci. So -proga in otroci so zajokali.
‘1 Pomagajte,. pomagajte! ” so obupno zastokali in vili roke pro ti baronu. “Papa, Henrik! Pomoč, pomoč!”
Baron je v naglici stisnil samokres 'v dlan, sunkoma odprl okno in se z iztegnjenim orožjem na, gnil ven,.
“Kdo je?” je grozeč zakričal in napel petelina. “Ustrelim ga, kot zver!” Iskal je v poltemi pod seboj bitje, ki dela nemir. Ražločit-i ni mogel ničesar in že je mislil okno zapreti, ko so po peščeni po
ti zadoneli nagli koraki in se oddaljevali v noč. Ustrelil je v isto smer. Zadeti seveda ni mogel nič, samo da je vstrašil lopova. Zaprl je okno in še vedtno držal samokres v roki. Tedaj se mul je zgrudila v naročje soproga in se onesvestila. Rahlo jo je spustil na divan in jo pričel močiti z vodo tako ročno, kakor najgorečnejša usmiljenka. Ko se ji spet vrnila zavest, je bila bleda in govorila s slabim glasom.
Moja duša, Elza moja!” jo je prosil baron mehko. “Ne razburjaj se. To je malenkost! Kak pijanec se je v nevedni zlobnosti spozabil in storil zločin. Ne oziraj se na take nizkotne izbruhe.”
Ne mislim nase, ampak bojim se zate in za otroke,” je šepnila soproga.
Nič se ni zgodilo, vsi smo zdra vi, solnce moje!” ji je govoril baron dalje. “Lopova pa zasledim in gorje mu, ker se je drznil kaliti mir v moji družini.”
“Oh to so zverine v tem kra-ju!” je vnovič zaplalcala gospa. ‘Človek niti življenja ne bo več varen. Zakaj sem neki šla sem, neumnica! ’ ’
Molči, molči!” jo je miril baron dalje in srkal solze z njenih upadlih lic. “Ne smeš tako. ¡Storim. vse, da te zadovoljim, -zločinca izročim tebi, da se maščuješ.” In obupni soprog je pozabil na slastno večerjo, pozabil je na u-dobnost, na kupčijo in na vse. Bodril je ženo in ji izpodbijal strah iz srca,. Slednjič ji je pomagal na noge in jo spremil v spalnico. Njegov tek -pa je bil za ta večer popolnoma skažen, posebno ppvečal pa se je tek služinčadi v kuhinji.
III.
Strahoma je odšel delavec drugo jutro na delo, mislil je, da ga bo vratar odgnal takoj pri vhodu, in ni se malo čudil, ker se ni nanj niti ozrl. Delo mu ni šlo prav izpod' rok in dvakrat predolgo je obračal predmete v roki, preden jih je oddali drugemu. Nekako ob desetih pa je prišel v delavnico) uradniški sluga in ga pozval ¡v pisarno. Pogumno je odšel za njim, dasiravno se je le predobro zavedal, da ga čaka. V pisairni so čakali nanj: ravnatelj, poslovodja, deliovodja in — -baron.
Ravnatelj se je v zadregi odka-šlja’1, pogledal po osobju in dejal: “Razumete za kaj se gre?” “Razumem!” je odvrnil delavec brez zanimanja.
“Ali se kesate?”
“Kaj bi se! Zdaj mi itak ne pomaga več.”
“Toda zakaj ste storili to?” “Snoči nismo imeli večerje in -srce je hotelo maščevanja.”
“Kaj vi!” je vzkipel tedaj baron. “T-u-di mi nismo imeli sinoči večerje zaradi vas.” Vsedel se je na stol in mignil ravnatelju.
“Vsi e d tega dejanja moramo nastopiti proti vam. Postali ste nasilnik”, je -povzeli ravnatelj. Kazen obstoji v tem, da ste odpuščeni od dela, tukaj je plačilo za štirinajst dni.”
“Ali me -boste ¡kaj zaprli?” se je predrzni! delavec.
“Ob času zveš! Zdaj odlazi.” In odšel je delavec iz pisarne, v eni roki denar, v drugi delavsko knjižico-.
Ti žena njegova! Kolikokrat boš še iskala po- predalih in stikala po kotih v zadnjem upanju. In vidVa otročiča! Kolikokrat bosta še željno prosila ‘kruha, jokala se 'bosta in hodila lačna spat. Le navadita se in molčita, uboga reveža, saj ne vesta, kaj se godi gori .za visokimi okni. Tudi tam ‘še dva prepirata za večerjo, celo jokata se . . .
UREDNIŠTVU DOPOSLANE KNJIGE IN MESEČNIKI.
Prejeli smo prvo in drugo izdajo “Ženskega Lista”, ki je glasilo slovenskega socialističnega ženstva. List ima 'za slovenske žene zelo podučno vsebino in le želeti je, da bi se nanj naročila vsaka slovenska žena. “Ženski List” izhaja vsako prvo soboto v mesecu in stane do konca leta 1913 le 80 vinarjev (17 centov). Posamezne številke stanejo 10 vinarjev. Naroča sedJprava “Ženskega Lista” v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. Urednica je znana slovenska žurnalistka in urednica “Zarje”, Alojzija Šte-bijeva.
Glavni urad : 82 Cortlandt St,
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O,
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
POZOR ROJAKI!
POZOR, ROJAKI IN BRATJE!
Tem potom želim seznaniti vse elane “Slovenske narodne podporne jednote” z mojim žalostnim položajem katerega je kriva bivša moja soproga, ki jo je popihala dne 30. aprila —■ z nekim Francetom Pircem. Vzela sta mi ,vfes moj trdo prišlo ženi denar. On se je preskrbel tudi z mojo boljšo obleko, uro, verižico in prstanom raz ven tega je še več druzih opeharil za gotove svote denarja. Obeneim sta vzela saJboj dve hčerki, za koje mi srce krvavi, ker sem jih nad vse ljubil. Prav radi teh apdliram na cenjene rojalke, ako kateri zve za dotično dtružbo, kje se nahaja, naj mi naznani nje naslov, za kar mni dan $5 nagrade.. Omeniti moram, da meni ni za ženo — kot mislim da bi nobenemu možu ue bilo za takšno podivjan-ko v žeski podobi — pač pa na vsak način želim oteti svoji hčerki iz rok ničvrednežev, da bi postale kedaj koristne in vredne poštene članice človeške družbe. Toraj cenjeni rojaki, v imenu nedolžnih otrok uslišite miojo ponižno prošnjo in poizvedujte za obema in blagovolit- mi takoj naznaniti njiju naslov, za kar vam bo dem hvaležen vse svoje žive dni!
Tukaj vam je opis odi te družine: Franc Pirc je doma iz Ločice pri Poželi na Sp. Štajerskem, po domače Smereenikov, je srednje precej rejene postave pogled mu je mižeč, star je 27 let. V Zedinjenih državah je še le 7 mesecev. Poleg slovenščine govori nekoliko nemški in italijanski jezik.
Ona je,iste starosti. Njeno die kliško ime je bilo Frančiška Stropnik, rojena pri Šoštanju na. Štajerskem, je srednje rejene postave, govori slovenski, nemški in nekoliko angleški jezik. Hčerke! Starejša je stara 7 let, rde celična, belih kodrastih! las ter govori Slovenski in nekoliko angleški jezik. — Mlajša je stara 2 leti ter istotaboi belih, nekoliko kodrastih las.
Kedor zve za to cjružino, naj samo vpraša starejšo hčerko, kje in kedo rje njen oče. Ona bo gotovo odgovorila na vsa vprašanja, ker me je nad vse ljubila. Imena hčerk! —- Starejša je Angela, mlajša pa Amalija.
. Koncem pozdravljam vse rojake širom Amerike in upam, da dobim v kratkem kaj obvestila, John Čermošnik,
R. R. 2 Box 172,
Mulberry, Kans.
(Advertisiment.)
ALI DOBRO SPITE.
Čisto navaden vzrok za slabo spanje je slabo zdravstveno stanje. Ljudje, ki trpe vsled nepre-bavnosti, vsled zabasanosti in vsled preobilnega napora, navadno slabo spijo. V takem slučaju ni priporočljivo rabiti narkotična zdravila; najboljše je poseči takoj ob pričetku na dno slabosti s tem, da uredimo svoje navade s rednim prebavljanjem, kar ojači naše telo. Priporočamo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero navadno dobro o-čisti čreva in da takoj hitro pomoč. Ono je zanesljiv pripomoček in prva pomoč v raznih nezgodah, kot pri zgubi slasti, zabasanosti, glavobolu in slabosti v želodcu ali ščipanju v črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. V nezgodah, kadar rabite dobro ‘zdravilo za drgniti po životu, takrat rabite Trinerj.ev Liniment.
C Advertisement.)
Podpisani prodam 40 akrov rodovitne zemlje, posejane z koruzo, krompirjem, fižolom, begi-jem, jagodami, tobakom, zeljem, večvrstnimi bučami, zlatimi jabolki (Tomatoes). Drugo je pa hosta, poraščena z lepim drevjem, v kateri je približno 600 sež-njev drv. Goveja živina, prašiči, kokoši. Kmetijsko orodje in hišna oprava. Vse je na farmi. Kdor bo od mene kupil, mu ne bode treba druzega, da kupi še kavo, sladkor in sol, pa bo preskrbljen za pričetek neodvisnega življenja. Jaz vzamem samo mojo obleko. Prodam pa zato, ker odpotujem v staro domovino. Tu se nudi lepa prilika za rojaka, kateri želi na kmetijo. Neobdelana zemlja se pa lahko tukaj dobi po $10 aker, ravno tako dobra ali še boljša, kot jo morate drugod plačati agentom po $20 in več. Jaz nisem agent za zemljišča, samo rad povem svojim rojakom in bratom, kje se lahko po ceni dobe zemljišča, ker vem, da vsak težko prisluži denar, da bi ga dajal bogatim kompanijam. Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše na moj naslov. Bratski pozdrav, elan društva št. 115, Anton Roth, R. No. 7, Black River Falls, Wis.
(Advertisement.)
❖❖❖
T^T
i
Krč v Želodcu

f
T
T
f
t
f
f
I
f
f
T
f
T
T
f
T
T
f
f
T
povzroča prepogosto izpraznjenje črev. Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite njega vzrok ter s tem tudi uredite čreva vživajoč
Severovo Zdravilo Zoper Drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy)
Priporoča se" za zdravljenje kolere morbus, krča, kolike, poletnih pritožb in vnetje črev.
Napredaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov.
r
T
T
t
f
f
f
T
f
f
T
f
f
T
f
T
f
f
T
❖
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
linijske smodke najfinejše ka-
kovesti z znakom S. H. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržen® vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Le., N. E. Cleveland, 0.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
		r^ M	lili	M	
				raš:	
POSESTVO
je na prodaj v Algonquinu, 111.
obsegajoče 4 akre z dvema hišama (ena za stanovanje, druga prodajalna)'. V nji so vsi potrebni stroji, s katerimi se polni steklenice s pivom (brewer bottling machines). Dva konja, dva voza in druga oprava. Na zemljišču je zasajenih 50 sadnih dreves. Dobra ponudba za vztrajnega in pametnega moža. Cena primerna. Vprašajte: Joseph Mathauser, Algonquin, 111.	(Advfrlissment.)
	mmm HHB	ig
	mmm	
Potovanje v staro domovino potom Kašpar J e ve Državne Banke je najceneje in naj-- bolj varno. =====
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil
Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj; 4.) Dober trg doma in dobre že-iki ter nobeme čifutarije.
Pet točk.
1.) Rodovitna zemlja; 2.) Zdrava, čista studenčna voda; 3.) lezniške zveze s velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Nizke cene, lahki obroi
Še je prostora za 150 rojakov. Pridite in ogledajte si to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj'raste in kako raste,—
Tu bodo sami Slovenci, tujcev ne bo med nami.
VSE TO je vzrok, da sem prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v WAUSAUKEE, VVIS. PREDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg drugih tudi TE ugodnosti, brez katerih niste v stanu uspešno izhajati.
Za nadaljne informacije pišite
A. MANTEL, c. o. GRIMMER LAND CO.
Room 1007 — 133 W. Washington St., CHICAGO, n»-
iifiifiifiifiifiifi
FRANK J. PETRU
JAVNI INJ OTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varncstne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18lh St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
ifi
ifi
S
S
UR
!fi
Sli
Sfi
sn
sn
sn
Sfi
sn
sn
sn
SR
SR
!fi
SR
SR
Sfi
Krajnsko, Češko Hrvatsko atavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatjpko atavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo atavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi atavbinsko ”	”	”
Unijsko atavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
Sfi
m
SR
SR
SR
SR
SR
Sfi
Sfi
Sfi
SfiSfiSfiSfiSfiSfiSfiSRSfiSRSfiSfiSfiSfiSfiSRSfiSfiSliSlinSliSfiSfiSfiSRSR
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK.
Naie podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago. Illinois
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, Ul.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
I
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Austro-Američana Parobrodna Drožba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Konzularne
vojaškemu»/'mVt ¿rove sl
'¿Milwaukee,Wis.
zadeve
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed državah in Kanadi.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO