tošfnfna plačana v gotovini. Leto X,, st, 51 jutro" x xi»»st. 994 a> Ljubljana, ponedeljek 16, decembra 1940 Cena 2 D*-* lipianujlvu .luonaiia -uin* >v»opnova ulica 2 — Teiefor 190 Podnitnii-a lesenice Pri Kolodvore 91 100 Podružnica Movr mesto: LlubliansRa xsla M »2 Podružnu-a Onoviie » niši dr Baum- Uredništvo Ljubljana Knafijeva ui 5 Telefon St 3122 3123 3124 3125 m 3126. PonedeiisKa izdaja »Jutra« iznaja vsa« oonedeliek aiutraj - Na- rni»9 «- *'«,>i» p i.'"' 4t1 P0NEDELJSKA IZDAJA prejemana Din 5 —. po raznaSal-cib dostavljena Din 6.— mesečno. Manboi iraislu trg St. i. leieioo St 2455 Ce!1e Strossmaverleva al 1- Tel 65. RoKopisi se ae vračajo. — OgiasJ po tartfu e u Zapadni puščat)! Italijanska in angleška poročila navajajo, da se nadalju-jejo srdite borbe ter da izvajajo Angleži silen pritisk Mnenje italijanskih listov o razvoju boja Rim. 15. dec br (Štefani) Službeno poročilo št 191 vrnovne^a poveljotva lta.i-janskih oboroženih sil pravi: Po izpraznitvi S d -el Baranija So š?-sti dan velike bitka it lijans e i. angKš^e čete nadaljevale s krvavim bJ,»i «u jutra do mra^a v p.ol rajini utrao K Paz^-Soium-Bird a. Vrstili so se napd; ,n protinapadi. Pupiišče borb .ie Lilo zvečt-i polno gorečin sovražnih tankov in oklop ih avtemob lsv Pri iik sovr žnih s ' s ni znrn.išal Letal tvo je z divnina P žtvoval-nim duhom neprestan - bombaidir-l sovražne postojank? in koio.ie V vc^-ra'šn ih berb je naše lo.sk le lst ■< se-strerio 11 letal U na.inadn p cči se vidi. da ie prešnii d m b:l sestreljen h 12 sovražnih letal. Se3t naši . 1 tal se n' vrnilo. Sovražnik ie bfmbrrdral oporišča Gardi« ia Tr poi s v Tr p lis« st bil Sestreljeni dve -cvražni let li. V Vzhodni Afrkj srr na"n !"t la bom-b?rd;ra"a sovražne v ašve objekt v c ni C?l"Mfa. Na sud nsk- meji j b'l op» »Ui aktivno-l patro1 ir ton št " S iaž-nik je ne.o^del ne at r kr j v Ertr^i, t-oa pri tem ni b'lo žrtev ni i stv rn^ škode. Pc "m"m'ca N^fir^Ti p-'1 n~v~l vtvom kapica korvet" K^rla T g 11« i prdirala ln r-t-ui'? o" o'^!' neko Sovražno križarke ti-a S vlh"muton V preteki' noč' j" b>l N«1 p~l" trikrat lrtan ki n-p*^ N - m s o"--ivn- in z ž'sr.1 b^m' e V p-«'t-n!šč" j" b'l' z?d t- p"m~r ki cr,;~!ea « - Š n" v* ^a,. p*'.-- n-ra^'"" i- bi'.- r'-nr 5" mrtvi"- H P«nri T- v'i"*" n d -ro-r v r^-r.tTjs ytan«v»h'VT- s- »••"' lake,: = o-T-do----v--, sr^v-"' j j^i n- H5 R CoV Zadržanje m"š?anstva je bil pri- Kairo. 15 d~c br- fSD Vrh~vn- oo-veli tvo angleških čet na Bl žni m vzhod i poroda: Or.-rr~ci.1e o*-- Iibi'£kj nadalmle.io A^^le/k" (cir lzvr"'1"o "p rada,: hu p~5-ti"k na s^vrp^ne p "to^ank Za -"i p^ šrrn^ra. v5var;f> ie vid*1"0* rlokai s- b- N* Cta,i'i f-o.ntah £e pO-Cžij ni bistveno Veš sto kilrrssietsrsv Rim, 15 dec. o. Vojn; dopisniki italijanskih listov ooročajo da bitka na e^ipt ski fronti n: bila ome ena samo na en od-~k. v katerem so se konc"ntrra'e g'av-ne sovražne sile. temvef so že t>o o-v^m napadu angleških čet. ki ie bil o~dvzet vzhodno od Sidi Pa a-vg nr^šl? v ~k iji kolone na obeh straneh prvsod n3 izpostavljenih ločkah fronte Poseb 10 hudi boji so bili na fronti ob m rski obali, nakar so se razširili r>r t n u sk 1 st n-sko ozemlje ter sp ^e razvila n,,t'-' b;t,ra na vsei bo:ni črt1' dolgi ve* s4-- kil-mstrov. lits^e letalske borbe Kairo. 15 dec. AA (Reuter) V teku dana :me«a dne je prišlo do ostrih spopadov med angle kim in italijanskim letalstvom. Bombardiralo sc je na v<»e strani in letalci so obstreljevali s< vražnika » strojnicami. Ang'e ke čete še vedno na etijo na ujetn-ke in velik vojni plen Italijanske čete se na vso moč trudijo, da bi zaustavile napredovanje ang'ešk;h čet ki hočejo sovražnika vreči iz egip^skega ozemlja Danes šesti dan britanske ofenzive angleške čete na tej fronti še naprej napredujejo proti zapadu Poslanica angleškega krrlja gen. Wawelu London, 15. dec. br (Reuter). Angleški kralj Jurij je poslal vrhovnemu Dovelin^ku angleških čet na Bližnjem vzhodu generalu Wawelu posebno poslanico, v kateri izreka k velikim vojaškim uspehom v Zapadni puščavi svoje osebne čestitke vsem oficirjem in vsemu moštvu. V poslanici naglaša, da že same priprave za te komplicirane operacije dokazujejo veliko spretnost tako vrhovnega po-veljnika, kakor vseh podrejenih poveljnikov in štabov vojske, letalstva in mornarice. Enako priznanje pa zaslužijo tudi čete. ki so te operacije s tako velik'"m uspehom izvršile. Ves imperij je ponosen, da so pri tem sodelovali kontingenti iz vseh dnnrnionov in iz Indije ter oddelki svobodnih francosk-h zaveznikov, ki so pr't>o-mogli k tako izrednemu uspehu nad številčno mnogo močnejšim sovražnikom. M°'ta. 15 dec. AA. (Reuter) Urad-o poreč lo, ki je bilo izdano v soboto zvečer pravi: Sovražna letala so davi (v soboto) letela nad Mflto z namero oglrd->i5tva Prof eolsko topništvo je začelo streliati. Letala niso metala bomb. Pozneje so letele nad otokom druge formaci-e letal in metale bombo na razn;h kraiih. Naša lovska letala so se polagoma dvignila, toda do spepsds ni prišlo. Naše letalstvo ni imelo ne škode ne žrtev, žrtev med civilnim prebivalstvom je bi'o ma'o in tudi ško^a. prizadeta privatni imovini, ni bila velika. Rim, 15. dec. AA. (Štefani) List Giorna le d' Italia« piše, da boji v Zahodni puščavi še naprej trajajo in da je težko povedati, kakšen bo konec. Tudi Angleži sami priznavajo, da v tej borbi sodelujejo piecejšnje sile in sredstva. General Wilson priznava, da je v tej borbi uporabil oklop-ne edinice. ki so špecielno opremljene za vojno v puščavi novozelandske, avstral ske in indijske čete kakor tudi najboljše angleške polke, ki so sestavljeni iz posebno izbran!h volakov. Po tem takem <=o vse največje in najboljše sile svetovnega imperija uporabljene proti Italiji, ki mora popolnoma sama vzdrževati pritisk sovražnika. To dejstvo bitno kaže vlogo ki jo Igra Italija v sedanjem sporu Očividno je, da Anglija igra v Zahodni puščavi ze'o nevarno igro in io igra tako. da v to borbo meče vse sile ki ji iih nudi njeno bogastvo. Nasprotno pa se Italija bojuje z materialnimi sredstvi s;mmašr>e države Tc da ona ima na razpolago druga bogastva. ki se imenujejo hrabrost njenih vojakov. inteligenca n^en 'h častnikov in Hi'h nienega naroda. Nesorazmerje voinih sredstev med dvema sovražnikoma slika krivico, ki io ie naredi Anglija. N hče ne more nre-"-e+i hsto'anko za nadahre prediranje grških čet proti Valoni. Grške čete so se zdai približke že na 3 km Tepeleni.^u, ki ga gržko to->ni"t"o. uporabljajoč pri tem tudi zaplenjene italijanske tooove že obstreljuje V mestu so nastali veliki podari. Italnani nudi o ogorčen odpor Prav tako javlja atenski komunike d-1 so grške če^e tudi pri prodiraniu ob ob~M v smeri prot; Valoni doseg'e rove us^e^e V H:?:ni Hir-are so vrele oo n«ror. čeni bo. bi Italijane iz močno utrwh postojank Grfko in ar"-le*l'o 'e*a'sfvo Je danes dvakrat bombardiralo ValAno in Ponovno tudi luko Drač. ki je zelo poškodovana. G?~ko vc!t?s naročilo Atene. 15 dec AA. (Reu+er) Službeno poročilo št 49 vrhovnega poveljstva grške oborožene sile nravi- Grška ofenzivna aktivnost se z uspehom nndaljuie Zavzeli smo velike višine, ki so zelo pomembne. ItaUjamsko ^or^siSo Rim. lo dec br (SI)M Službeno italijansko vojno poročilo navaja, da so bili mi grški fr nt' s prot-napadi odbiti sovražni napad- na razn h odsekih reT da je imel sovražnik pr tem hude izaube Italijan ko .leta stvo je neprestano bombardiralo grške čete. kolone za preskrbovanje in motorizirane oddeke Prav tako so i*a'iianvražne k'-'lone Zadet je bil tudi viadukt na progi Solun-Ate-ne. Meda ovira oueracije Atene, 15. dec. AA. (Reuter). Posebni dopisnik Reuterja na albanskem bojišču javlja, da včeraj ni bilo velikih borb. Na nekem odseku se je grškemu topništvu okoli 11 posrečilo, da je prisilila k molku sovražno topništvo. Na nekem drugem odseku se je sovražniku v zelo utrjenih postojankah posrečilo zadržati napredovanje grških čet.. Tu divjajo borbe že dva dni. Velika megla ne dopušča večjih akcij. Grški vojni ataše v Washingtonu Lizbona, 15 dcc AA (DNB) Po'kovnik Papvasilion ie imenovan za vojaškega ata-?eja Grčije v \Vash;ngtrnu Papvasiilion je bil dosedaj v grškem g,nera'štabu Iz Lizbone bo s Clipperom nadaljevam pot v Ameriko. Žalovanje na grškem dvoru Atene, 15 dec A A (Reuter) Grški kralj Jurij II. je odredil zarad^ smrti princese Marije tritedensko žalovanje na dvoru. Nj. lir. Vis. knez namestnik Pavle po slovesu od pokojnega ministra dr. Antona Korošca Po govoru so se prisotni uvrstili v sprevod. Na čelu sprevoda so nosili najprej križ, zatem pa ogromno število vencev, pred vsemi venca Nj. Vel. kralja Petra II in Nj. Vls. kneza namestnika Pavla, ki so ju nosili vojalii kraljeve garde. Za venci je korakala godba IS. pehotnega polka, ki je svirala žalostinke. Sledila je skupina katoliških duhovnikov, odbor JRZ za mesto Beograd, zastopniki giavne zadružne zveze, katere predsednik je bil dr. Korošec. glavni odbor JRZ. zastopniki Jugorasa. slovenske organizacije v Beogradu in redovnice. Za lafeto, na kateri so vozili krsto, so korakali kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, člani vlade ter drugi predstavniki in za njimi občinstvo, zlasti mnogo beograjskih Slovencev. Na prostoru pred poslopjem predsedništva vlade se je sprevod ustavil in se je poslovil od pokojnika v imenu vlade gradbeni minister Danilo Vu-lovič. Nato je pogrebni sprevod krenil na železniško postajo, kjer so prenesli krsto pred vagon že pripravljenega posebnega vlaka. Tu je duhovščina izvršila poslednje posmrtne molitve, nato pa se je poslovil od pokojnika v Imenu prosvetnega ministrstva pomočnik ministra Boško Bogda-novič. Po njegovem govoru so krsto položili v vagon. Pcsebni vlak prispe v Ljubljano v ponedeljek zjutraj. Začasno vodstvo prosvetnega ministrstva Beograd, 15. dec. AA. V imenu Nj. Vel. krlaja je postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika notranjega ministra za zastopnika ministra za prosveto dr. Miha Krek, minister brez port-felja. Spored žalnih svečanosti v Ljubljani Ljubljanski odbor za pogreb dr. Korošca objavlja podrobni spored pogrebnih svečanosti v Ljubljani. Iz njega posnemamo: Posebni vlak s truplom dr. Korošca prispe v Ljubljano, danes v ponedeljek ob 5.30 zjutraj. Krsta i> avc peljana v bansko palačo, kjer bo položena na oder v stekleni dvorani. Občinstvu bo za kropljenje dovoljen dostop ob 8. dopoldne do 7. zvečer. Društva, ki se udeleže večernega sprevoda se začno zbirati ob 7. in morajo biti ob 7.45 na odrejenih prostorih pred bansko palačo. Vsi udeleženci v sprevodu morajo imeti baklje. Občinstvo, ki se pogrebnega sprevoda ne udeleži sme' okupirati samo pločnike ne pa cestišča. Zvečer ob 20. bo blagoslovil truplo beograjski nadškof dr. Ujčič, nato pa bo imel poslovilni govor ban dr. Natlačen. Ko za-pojo še združeni pevski zbori, krene sprevod po Erjavčevi cesti, Gradišču in Kongresnem trgu pred univerzo, kjer bosta govorila zastopnika profesorskega zbora in dijaštva, zapel pa Akademski pevski zbor. Nato bo šel sprevod po WoIfovi ulici in Marijinem trgu v stolnico. Zupan in pogrebni odbor prosita stanovalce ob teh ulicah, naj prižgo sveče na oknih, ko bo šel sprevod mimo. Nočnega žalnega sprevoda se lahko udeleže samo moški. V stolnici bodo najorej kratke mol tve. nato pa bo do 23. ure odprta ob^in-tvu. Vstop ie pri glavnem vhodu. Glavne pogrebne sveeanosti bodo v torek dopoldne. Trgovine in lokal bodo med pogrebom zaprti, prav tako se živilski a moral z 1 5 to-k o razlik=> P ep'Sftiti prvenstvo enakovrednemu t?kme'U V nitjem p-Mf^ku ie r>r-,v tak^ zmagala Ljub- ljanskega Sokola pred vrlimi Siš':arii- Končni plansman vrst je naslednji: srednji oddelek 1. Ljubljanski Sokol 201.75 točk, 2. Ljubljanski Sokol (II) 192.75 točk, 3. Sp. šiška 192 točk, 4. Sokol II 190.5 točk, 5. Sp. šiška (II) 160.5 točk, 6. Ljubljanski Sokol (III) 139.75 točk. Nižji oddelek: 1. Ljubljanski Sokol 186 tečk, 2. Sp. Šiška 185 točk, 3. Sokol II 181.25 točk. Poodinci srednji oddelek: 1. Jenovsky Lado (Li. Sokol) 54.5 točk, 2. Stadler Fran (Sp. Šiška) 53 točk, 3. Kržišnik Niko (Lj. Sokol) 52.25 točk, 4. Zrimšek Pavle (Lj Sokol) 52 točk. Nižji oddelek: 1. Koboj Milan (Sp. Šiška) 49.5 točk, 2. Longika Ga-briel (Sokol II) 49 točk, 3. Dežman Mirko (Lj. Sokol) 48.5 točk, 4. Juličič Dušan (Sokol II) 47.25 točk. S tem je bilo tekmovanje članov zaključeno. V dveh oddelkih so nastopili tudi nara-šcajniki, katerih je bilo nad 90. Tekmovalo je 11 vrst, razdeljenih v nižji in višji oddelek. Prav tako so tudi tukaj med po-edinci zasedli vrhunska mesta naraščajni-ki Ljubljanskega Sokola, ki so si tudi v tekmah vrst priborili pivo mesto. Vrstni red je bil naslednji: 1. Ljubljanski Sokol 208.25 točk, 2. Sp. Šiška 203.50 točk, 3. Ljubljanski Sokol (II) 191.50 točk, 4. Sokol II 190.75 točk, 5 Sp. Šiška (II) 167.50 točk. Šesto in sedmo naesto sta zasedli vrsti Sokola II., zadnje mesto pa vrsta Sokola Zg. šiška Posamezniki, nižji oddelek: 1. Reisner Janez 54.50 točk. 2. Minatti Ja nez 52 točk, 3. Spindler Janez 51.25 točk, 4. Slapničar Janez 50 točk (vsi člani Ljub-Ijanskega Sokola), 5. žnideršič Branko ("št. Vid) 50 točk. Višji oddelek: prvo mesto sta zasedla Ivan Parme in Črtomir Masle, oba člana Ljubljanskega Sokola z istim številom točk 54.75. 2. Crhovnic Pavel (Lj. Sokol) 52.75, 3. žnideršič Fran (Št. Vid) 52.50 točk. 4. Keršič Kazimir (Lj. Sokol) 51.50 točk. Tekmovanje je potekalo v najlepšem redu, kar je zasluga številnega prednjaškega zbora in pa sodnikov, ki so omogočili hiter potek tekmovanja, katero je bilo kljub številni udeležbi v rekordnem času končano. Prihodnje tekme bodo februarja. Italija in Vatikan V zadnjem času opažajo inozemski poročevalci v Rimu značPne po;ave tesnejšega sodelovanja med Italijo in Vatikanom. Kot enega izmed posebnih znakov tega procesa nakazujejo prenos poslednjega papeževega govora z dne 25. novembra po italijanskem5 radiu Sedaj pa se tem znakom pridružuje šf izredno zanimiv članek, ki ga je zadnja številka ugledne italijanske zunanjepolitične rev te polslužbenega značaja »R eiazione Internazkmali«. posvetiUa navedenemu papeževemu govoru Revija smatra nekatere papeževe izjave v govoru z dne 21) novembia za znak. da se Vatikan polagoma približuje stališču velesil osi ter da b* se moge povsem prilagoditi novemu evropskemu redu in pri njem celo sodelovati Rev :a navaja v doKaz te svoje domneve naslednji stavek iz papeževega govora »Doslej je svei trpel zaradi nereda. k: je povsem krivo ustvarjal nasprotja« Revija ugotavlja da s». za sedanjo vojno odgovorn; možje ki diktirali versajski mir pr katcem Vatikan ni sodeloval čeprav jf takr^tm papež Benedikt XV. to predlagal -n zahteva' Revija meni nadalje, do se sv stohca, ki n Nov steber miru" Odmevi jugoslovensko-maifžarskega paleta v svetovnem tisku »zahteva na vseh področjih človeškega življenja in udejstvovanja izpohijtvsnie krščanskih načel, ne more zadrž&t nevtralno nasproti vsemu d( tremi; ;n slflbemu.« Fašisti se ne obotavljajo, da b t,, načelo uveljavili tudi v vseh dejani h ve!<-s"! osi, zato ie papež Pij XU obsoč ' »neznosno krivičnost v pogiledu razdelitve dobrin ki je izzvala katastrofo«. Revija smatra, da jc ta izjava »za rešitev sedanje krze logična«. Papež žoli pravično razdelitev zemeljskih dobrin, to pa lahko prinese samo zmaga velesil osi Zato želi papež po mnenju revije »Relazioni Internazionali« podpreti dejanja Rima in Berlina To medsebojno razumevanje je v ostalem v skladu z vatikansko politiko od leta 1918 dalje, medtem ko je znano, da hočeta velesili osi pri novi ureditvi sveta tudi Vatikanu zagotoviti njegovo mesto. Danes ob 17. v prostorih Bateve palače otvoritev razstave članov Kluba neodvisnih Omerse, Preglja in Sajovica. Vstop prost. Budimpešta, 15. dec. AA. (MTI) Madžarski tisk še naprej komentira velik pomen zveze, ki je bila zaključena v Beogradu. List »Pester Lloyd« piše med drugim: Ureditev madžarsko-jugoslovenskih odnošajev je privedla do konsolidacije prilik v jugovzhodni Evropi. Največji rezultati madžarsko-jugoslovenskega prijateljstva se vidijo v tem prispevku za ohranitev miru. Sedaj so poslednje možnosti konflikta v tem delu Evrope izključene Izgleda, da so največje nevarnosti odstranjene in da obe državi moreta gledati v bodočnost z največjimi nadami. Posebni dop:smk »Nemzeti Ujsaga« ugotavlja, da je med jugoslovenskim narodom dosežena dejanska harmonija. Vsak Madžar jasno vidi, da ni nobenega vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti s skupnim sporazumom. Pomen sporazuma je v tem, da je bil zaključen s popolnim odobravanjem naroda. Berlin, 15. dec AA. »Deutsche Allge-meine Zeitung« prinaša v stalni rubriki vNaše misli« komentar o sklenjeni zvezi med Madžarsko in Jugoslavijo. Med drugim piše: Jugoslovenski tisk je nedavno namignil, da se more v najbližji bodočnosti pričakovati med Madžarsko in Jugoslavijo razvoj, o katerega povoljnih rezultatih se prej ni moglo niti sanjati. Tako v Beogradu, kakor tudi v Budimpešti se smatra obisk madžarskega zunanjega ministra v jugoslovenski prestolnici kot povoljen znak za zelo dober razvoj. Budimpešta že dolgo ni spominjala na revizionistične zahteve na-i pram Jugoslaviji in tako je bila ustvarje- i na podlaga za sodelovanje, ki je bila ; okrepljena z dejstvom, da je vsaka od teh ! držav uvidela, da so njuni interesi para-j lelni v odnosu na os Berlin—Rim. Mad-i žarska je pred kratkim pristopila k trojni ! zvezi in s tem našla zvezo z vodstvom sve-j tovne politike, in nekaj tednov pozneje je ! njen drugi sporazum doprinesel krajevnim interesom njene politike v Podunavju. • GroS C$aky odpotoval v Budimpešto Ljubljana. 15. dec. r. Madžarski zunanji . minister grof Csaky, ki se je mudil dva dni na lovu v Sloveniji in je zaključil svoje bivanje z ribolovom v Litiji, se je nocoj ob 18.30 odpeljal iz Ljubljane v Budimpešto. Ker je bilo njegovo bivanje v j Sloveniji zasebnega značaja, ni bilo ficiel-nega slovesa. Od njega so se poslovili zastopniki zunanjega ministrstva in predstavniki lokalnih oblasti. Visoko odlikovanje Beograd. 15. dec. br (DNB). Z ukazom kraljevega namestnlštva je bil madžarski zunanji minister grof Csaky ob priliki svo-fcea obiska v Jugoslaviji odlikovan z redom Belega orla I. stopnje. 'oziv kralja Borisa garskemu narodu V sedanjih izrednih časih je potrebno predvsem složno delo za dobrobit naroda in ohranitev nuni Sofija, 15. dec. AA. (BTA). Nj. Vel. kralj Boris je snoči sprejel delegacijo narodnega sobranja, da preda Nj. Veličanstvu odgovor narodnega sobranja na prestolnj govor. Odgovor na prestolni govor je prebral predsednik sobranja Nikola Logofa-tov. Narodno sobranje v svojem govoru popolnoma odobrava program vlad ne notranje politike, ki je bil obrazložen v pre-stolnem govoru. Ko je predsednik narodnega sobranja Nikola Logofatov prečital odgovor narodnega sobranja na prestolno besedo, je kralj Boris pozdravil delegate narodnega sobranja z govorm. v katerem je med drugim dejal: Gospod predsednik, gospodje narodni poslanci! Iz srca se vam zahvaljujem za besede, ki ste mi jih izrekli v imenu narodnega predstavništva, ki sem jih poslušal z živim zanimanjem. Ko slišim odgovor na prestolni govor, sem srečen, da imam, zahvaljujoč parlamentarni tradiciji, danes zopet priliko, da sem v krosu narodnih izbrancev in da z njimi izmenjam misli o položaju države in o potrebah naroda. V teh izrednih in usodenolnih časih, ki jih svet preživlja in katerih odmev se čuie tudi pri nas. z resn:čnim zadovoljstvom ugotavljam enodušnost. s katero se navdihu ie narodno predstavništvo za ustvarjalno delo. kakor tudi za resnost in skrb. s kamero zav^cmaio narodni izbranci odnošaie do vel:k;h vprašanj naše zunanie in notrnnie polivke Z vašim sodelovanjem in podporo bo vlada nadalje- vala dosedanjo politiko, katere cilj je, da zagotovi zunanji mir in notranje zadovoljstvo države v duhu socialne pravičnosti, kakor tudi. da brani pravice in življenjske interese Bolgarije. V dneh naporov in težav. v katerih se gfadi nov red na svetu, je največja dolžnost nas vseh. da ohranimo edinstvo naroda kakor tudi njegovo moralo in ustvarjalne sile. ker nikdar združenost vseh bolgarskih sil ni bila tako neobhodno potrebna kakor danes. Zedi-njeni pod zastavo Bolgarije naj vse naše misli in dela bodo samo zanjo in. varujoč se prehodnega navdušenja, ne pozabljajmo na stvarnost in ne pozabimo na možnosti. Gospodje narodni poslanci' VrSeč svoio dolžnost zakonodajaveev. morate biti vedno v nepreV-inieni zvezi z narodom, ki se je vedno odlikoval s svojimi dragoceni^ sposobnostmi, katerim se mora zahvaliti, da ie prebrodil vse težave, s katerimi se je moral boriti stoletja Naj bodo te njegove soosobnosti. nieeova treznost in ro-' doliiibje vir moči in navdihnienie v vpši službi za bodočnost Bolssriie. Nai Bog blaeoslovi in čuva našo državo, vaše deto, koristno za narod pa naj krona z uspehom Živel bloPTski narod! Po govoru ie kralj Boris dal vsakemu* poslancu roko. N^to sta prišla kral^oa in Drine Ciril in se pozdravila z narodnimi pcclanri Po*em so narodni norianri šli v rdečo dvorano, kier so s kraliem. kraluco j ;n t>rin<-em ostali deli časa v r^orn-^ru. ! Tam jim je bila prirejena tudi zakuska. Petain pripravlja novo ustavo Vlch.v, 15. dec. br. (SDA). Francoski mi-nisrski svet ie zasedal danes pod predsedstvom maršala Petaina. Pri tei priliki je maršal Petain sporočil svoj sklep, da osnuje posebno posvetovalno korporacijo. Dosedai izvedene refo- kažejo da .-e is treba iz.osniti dolgotrajnim debatam. V tem pogledu se ie dosedanji parlamont izkazai za nesposobnega Maršal P-tain smatra, da ie nastopil trenutek, ko bo treba izdelati novo ustavo V to svrho na hoče slišati tudi mnenje širokih sloiev naroda. V ta nameri namerava o-novati novo politično korporacijo ki bo daia'3 svoje nasvete, ki na bo nosila tudi odgovarja-toči de! odeovomosti V t o k ai o a-iio bodo nrite?nieni zostopniki vsea stanov. Truplo Napoleonovega sina prepeljalo v Pariz Pariz. 15 dec. br. (SDA) Ob st drinici Drenosa Dosmrtnih ostankov Naooleo^a z otoka Sv. Helene v Pariz, je kanselar Hitler SDoročil maršalu Petainu da ie sklenil vrniti francoskemu narodu Dosnrrtne ostanke Npoleonovega s;na vojvode Reico-stadskega. ki je nosil naslov »kra ja Rima«. V okviru svečane carerronile ie danes izredni pcoblašenec Nemčije dos a i k Abez izročil krsto s Dosmrtnimi ostanki Napoleonovega sina admiralu Darlanu. Krsto so položili v grobnico Napoleona v Invalidskem demu. Pariška univerza zopet odprta Pariz, 15 dcc br (SD.\) Pariška univerza. ki je b'la zaradi tu mirov že dalje časa zaprta, bc 20 decembra zopet otvorjena. Ker pa se takrat zacn" božične počitnice, sc bodo predavanja začela šele v drugi polovici januarja. Napetost mz i Siaitioiti In Imdokiiio narašča Moskva, 15. dec. br. (Tass.) Agencija United Press poroča iz Hanoia. da n^p?.-tost med Siamom in francosko Indokino vertno bolj narašča. Spopadi na meji in letalski napadi se z obeh strani mdaPuir-jo. V francoskih krogih iziavlUjo, da Francija ne bo napravila nikakih novih korakov za rešitev nas+aleea spora. Toda francoska delegacija za pogajanja je pripravljena v Bangkogu. čc Siam pristane na nova poga.jania. Pos'ei na je Siam docela ignoriral vse take francoske predloge, kakor tudi francoske oblasti v Indo-kini ignorirajo vse predloge, ki iJh samska vlada neoficielno stavlja in objavila po radiu. V zr.ak repre^al j so francoska letala bombardirala Muk ter vrgla 20 bomb. od katerih sta dve oadli na P*.a-'išče. Prav tako so francoska letala bombardirala mesto Ubon v južnovzhodnem Siamu. Kriza isrKgvafsk® mm oboroževanje ržav V mero^apih krogih vsestransko proučujejo način, da bi se oboroževanje še bolj pospešilo \Vashington, 15 dec. A A (Reuter) \Va-shingtonski krogi so povoj j r o sprejeli izjavo šc*a narodne obrambe glede povečanja proizvodnje orožja V teku zadnjih tednov jc bila počasnost te proizvodnje predmet obširnega proučevan ia strokovnih krogov. Mnogi pričakujejo da bo to vpra .:~anjc pruučeva' Rros-evcr sam. V \Vash;ng-tonu pravijo da bo ta izjavi: predsedn ka odbora pripravita javtu mi.šli^n'e n.i sk'e-pc Rc*-»sevo!ta Najresnejš. položaj je v proizvodnji letali, kjer gre za eki,l 1000 leta! mesečno. Kakor izfi'eda Velika Britanija ni dobila svojega deleža od 50 odstotne proizvodnje Izjave predsednika odbora narodne obrambe, po kateri je bilo izdelanih za 30% leta! manj. Kakor pa so predvidevali, je izzvala v javnosti neugodno iz-nenadenjc, ker je javnost verjela v neomejen obseg proizvodnje arrenske industrije. \Vashington, 15. dcc. AA. (DNB) Mornariško ministrstvo sporoča, da je izdelan načrt o zgraditvi štirih tovarn za topove, ki bodo veljali 35 milijonov dolarjev Prav tako je stavljen predlog, nai se podaljša delovni čas v oboroževalni industriji od 40 na 48 tedenskih ur. Predlog za ukinitev Johnsonovega zakona Pristcs-burg, 15. dec. AA. (Reuter). Osnutek zakona, s ka erim se zaht?va ukinitev Johnsonove0a zakona, bo pre1!o il ra prihodnjem zasedanj i kongresa d e sodnik sk"nščinskeTa odbora za voia^ke zadeve Mey. Ta zakon naj bi omogočil pomagati tudi tistim, ki hočejo poma ati re samo Veliki Britaniji. J'moak tudi drugim državam, ki so prijateljsko raznoož-n-; do Zedinjenih držav. Roosevelt zopet v Washini5tonu Carlston, 15. dec. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt je preživel konec tedna v Warn-springu in Georgiji. S križarko Touscalo-sa je prispel s svojega potovanja po Kari-bijskem morju v Carlston. odkoder se je z železnico vrnil v Washington. Pospešena izdelava letal za An«lHo New York, 15 dec. AA. (Reuter). Po pisanju »New York Herald Tribune« so j prenehali z delom za ameriško cojsko in delajo izključno lovska letala za Veliko Britanijo. Dela za ameriško vojsko se bodo nadaljevala potem, ko bo izgotovljenih dovolj najmodernejših lovskih letal za An-i glijo. Tatvina vojaških listin New York, 15. dec. AA. (DNB). Ameri-1 ško poslaništvo v Havani sporoča, kakor javlja Associated Press, da je bila v pisarni ameriškega pomorskega atašeja izvršena tatvina. Kubanski narodni poslanec No-geira je v zvezi s tem izjavil, da imajo ukradeni vojaški dokumenti verjetno veliko vojaško vrednost. Bsrba za novega predsednika Finske Helsinki, 15. dec. br. (Tas?.) Dne 19. t. m. bodo na Finskem predsedniške volitve. Tokrat se bodo predsedniške volitve dokaj razlikovale od prejšnjih. Finska vlada se tokrat ne bo držala ustavnih odločb, ki predvideva io dvojne volitve. Najprvo se mora izvoliti 300 vol:ln!h mož. ki nato volijo predsednika. Ce dobi kandidat polovico glasov, se smatra za izvoljenega, v nasprotnem primeru pa se. morajo Izvršiti ožje volitve. Sedanje predsedniške volitve pa bodo na osnovi zakona ki ga je 4. t_ m. spreiei finski parlament. Ta zakon izpre-minja ustavne določbe glede volitve volilnih mož. Tokrat bodo ostali isti volilni možje, ki bo bili izvoljeni pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1937. Ker je 15 teh volilnih mož umrlo, nekateri pa so drugače zadržani, tako da se ne morejo udeležiti volitev, bo vlada namesto njih imenovala nove volilne može iz doričnih okrožij. Vladni tisk si prizadeva ustvariti vtis, kakor da vlada glede kandidata popolno soglasje, ter piše da v sedanjih razmerah volilna kampanja ne bi bila na mestu. V resnici pa obsto.1l v političnih skupinah že dalje časa ostra borba za novega predsednika. Zlasti konservativni krogi so zelo aktivni. Med posameznimi političnimi skupinami se vodijo neprestana pogajanja. Kot nalres-nelši kandidati se označulejo Paasikivl, Retl, Jutlla, Hatila. Swlnhuvut, marSal Manerhalm ln Se nekateri drugI strankarski predstavniki. Vcav Y«?rk, 15. dec. br. (SDA.) V r. u-gvajski vladi so se pojavila velika nee >-glas-a. Trije člani vlsde, ki so pristaSi opozicije, so podali ostavko. k<=r je predsednik republike kritiziral stališče opozicije. ki se protivi predlogu, da bi Urugvaj odstopi! Zedinjenim državam nekatera letalska tn pomorska v/ i Ji fzlj // ' /V _/% \ f/ / . t"' / {J u (s 177A S. VezČA;-/ Stih CTt V Istem merilu pomanjšini posnetek »Vodnikove« pisave, ki jo je posnel (pav-ziral) na roko spreten litograf. (Priloga Blasnikovega faksimila v Vodnikovem albumu iz leta 1859). Pri nekoliko bolj pazljivem opazovanju se takoj loči izvirnik od lifcografskega ročnega posnetka. Kakor so poteze Vodnikovega peresa na Izvirniku jasne in čiste z gladkim tekom črnila, so na ročno »faksimilirani« kopiji te poteze raztrgane in mnogokrat nejasne) brez krepkih in značilnih vi jug Vodnikovega peresa. tvrdka posnetke fotolito za pre tlakovanje na kamen, kar se je izvršilo v letu 1907—8. Prenašali so jih na kamen po štiri strani izvirnika kot eno stran pole, tako da je bilo 22'/* pole za en izvod Faksimila pretiskov na kamen. Tiskalo se je okoli 400 izvodov naklade, tako da ni bilo treba ponovnega natiska, ker ni bilo naročnikov. Lahko je mogoče, da so bili začetni odtisi s kamna boljši kakor zadnji, kar se je prav lahko zgodilo, ker takrat ni bilo tu še tako dobro izvežba-nega osebja kakor dandanes. Pre tisk (Umdruck) se je napravil tako. da se ie pola štirih strani »na-pikala« (z ubodki igle brez lepa pritrdila) na karton, se ma;o poviaziia in nato ta vlažna stran s pritiskom ročne preše odtisnila na kamen Nato se je kakor navadni pretisk avtogra-fije enkrat ali celo dvakrat jedkal (atzen) — tako je bil kamen pripravljen za tisk v stroju. Korekture »Poezij« z rdečim ali sivim svinčnikom so bile potem na roko vkopirane naravnost na kamen z lito-grafsko mastno tušo. Tiskane pole so bile potem razrezane in povezane z vrvico v Breskvarje-vi knjigoveznici, pomagal pa je pri Breskvarju uslužbeni knjigovez g. Jakopič. Mojster Breskvar je dal tudi zamisel za to vezavo Faksimila. da je povezal z vrvico posamezne liste v en snopič ter skušal dati kar najbolj verno obliko Prešernovega izvirnika. Tako adjustirane pa niso bile vse pole naenkrat. Ostalo je več sto pol celih. Nekaj čez sto izvodov je bilo hitro prodanih, nekaj pa na obroke — ti pa po večini niso bili plačani. Nekaj izvodov je bilo tudi poklonje-nih višjim osebam kot resnična posebnost te vrste dela. namreč kot prvi t'sk v (fotolito)-faksimilu — v Sloveniji. Izvirnik Prešernovega rokopisa Je bil kot last g. Josipa Poklukarja dobro shranjen v tresorju še do konca meseca marca leta 1923. in to zmeraj še kot njegova zapuščinska last. Zdenko Valašek, faktor litogr. in pretiska pri Jos. Blasniku nasl. v p. Opomba. Ko sem zbiral za ta svoj članek natančne podatke o nastanku Faksimila, sem pri tem naletel na osebe, ki vedo povedati marsikaj o stvareh, ki so v tesni zvezi s fak$:milirano izdajo Prešernovih ^Poezij«, nočejo pa biti za zdaj imenovane. Dovoljeno pa mi je, da lahko na tem mestu ponovno poudarim tisto neko svojo temno slutnjo glede izvirnika Prešernovega cenzurnega rokopisa, ki je ležal dobro shranjen v tresorju Blasnikove tiskarne torej do leta 1923 ... Da pa se bodo vse tiste živeče osebe, ki se jih tiče ta rahla opomba, zavedale resnosti mojih iskanj in resničnih izsledkov, naj zapišem za uvod k svojemu nekako novemu poglavju že tu nekaj stvari, ki so do danes malokomu znane, toda zanimive za vse ljubitelje našega Piešerna. Nočem na tem mestu vzbujati prav ni-kakih sumničenj, izpovedati pa moram, da so se vse niti, ki so me vodile k točki, katera naj bi tvorila bistvo mojega iskanja, končale vedno ob nekem mračnem in nekako tajinstvenem dejstvu, ki pa ga moram danes zaradi potrebne zanesljivosti še zamolčati. Vendar pa danes upam, da bodo te domneve v nekem času — razkrita in dognana stvar. Pač bo za marsikoga zanimivo prvič tole: Cenzurni izvirnik Prešernovega rokopisa, ki se je nahajal do leta 1923 še v tresorju Blasnikove tiskarne, je bil namenjen. da bodi poklonjen v obliki dragocenega Poklukar je vega darila — osebnemu prijatelju slovenskemu pesniku in slovitemu bibliofilu — Maistru. Ta lepi namen je bil postal v teku let že nekako suho dejstvo, ki bi ga bilo treba samo izvršiti. Torej bi po vsem tem moral biti ta Prešernov rokopis v smislu nekake življenjske volje pokojnega tiskarnarja Jos. Poklukarja v lasti Maistrove obilelji. Po vsem pripovedovanju neke osebe sklepam, da je prav zdaj zelo aktualno nadalje tole prezanimivo vprašanje: je li ta rokopis, dandanes celo »znanstveni.škor javnosti označen za »izvirnik v Celiu«, resnično tam in ali je sploh bil kdaj tam? Ali pa je tam le en sam goli — tisk? Oseba, ki mi je podmia moio tiho domnevo, je odločno zatrdila, da je dotičnik, ki ga označujejo kol prodajalca Prešernovega rokopisa v Celje, ponovno povpraše- Knjigovez Breskvar (t oktobra 1939) val prav to osebo: kje je zdaj ta nekdaj tako skrbno v tresorju Blasnikove tiskarne hranjeni rokopis? Po svojih lastnih izkustvih sem pa tudi sam prišel do nazi-ranja, da tisti, ki je izjavljal, češ da je kupil ta rokopis, sam ni ravno toliko vešč, da bi lahko prvovrstni tisk Faksimila razločeval od izvirnika! In zakaj se dotičnik vedno tako skrbno brani ln tako dosledno izogiba, da bi komu pokazal, dal videti ta »rokopis«, pa četudi v nujne znanstvene svrhe? če se spremeni moja tiha domneva v suho resničnost — bo stalo tu slednjič tisto eno, eno samo veliko vprašanje — vprašanje, ki se tiče nas vseh: Kje je torej cenzurni izvirnik PieJeroo-vega .rokopisa, po katerem je bil izdelan lepi Blasnikov — Faksimile ? ... E. JUSTIN, slikar-grafik * Pripis: Med časom, ko je moj članek izhajal, sem bil deležen vsakovrstnih obiskov od različnih oseb z najbolj čudnimi težn.i3mi. ki so jih nosile v svojem srcu, da jim pomorom s strokovnimi nasveti o Fak-nimt-lu. Zato naj na tem mestu zapišem, c'a je bil namen mojega članka ta. da bi sleherni ljubitelj Prešernian ločil vsaj v določenem primeru zrno od plevela.' fovsem razumljivo pa je tudi, da se dobe taki. ki znajo spretno izkoristiti vsak dober nasvet v svoje zle namene. Znto naj posvarim vse one. ki imajo v svoji lasti primerek Faksimila z lipovo vejico, da ga skrbno čuvajo in naj ga ne dajejo iz rok in ogled ali celo na posodo, da se jim ne primeri kaka zamenjava pristnega jedra prvih faksimiliranih listov Prešernovih pesnitev z manjvrednim faksimiliranim tiskom. Tudi opozorilo, da je bil ovojni papir z lipovo vejico uporabljen v letu 1908 za vezavo slovenskega goriškega tiska, mi je znano. Ampak ta ovojni p-p^r razlikuje od Prešernovega po barvi in po zlatem tisku, ki ie nadomeščen tu z manjvredno kovinsko bronso. Vzorec rif.be si je pa lahko tvrdka prisvojila za svojo nadaljnjo uporabo. Mojo domnevo glede vzorca risbe lipove vejice potrjuje tudi zadnia izpoved gospoda Valaška, ki pravi, da je bival zaradi Faksimila založnik joa»p 10-klukar polne tri tedne ua Dunaju v letu 1906—07. E. J. c air^ Prepoved prodajanja falzifikatov znamk. Prometno ministrstvo v Pragi je prepovedalo izdajatelju kataloga »Tribunas-, da bi v bodoče stavljal v katalog cene falzifi-katom, ker to nasprotuje državni uredbi o zbščiti znamk. Falzifikati se ne smejo niti ponujati niti prodajati. Kdor bo postopal proti temu predpisu, ga bodo sodno zasledovali. V bodoče bodo v katalog;h smeli biti falzifikati le omenjeni, a prodajna cena ne bo smela biti označena. Mark Tvrain: Naš vodnik po Italiji Takoj v začetku vam moram povedati, da sem vedno izredno cenn Michelangela, da sem :>e din!i niegoverm- vsemogočnemu geniju, če je ustvari1 tako velika dela v poeziji, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi. Michelangelo je bil velikan pri vsakem delu. Toda na potovanju po Italiji nisem mogel prenesti Michelangela cs zajtrk, južino. kosilo, večerjo in druge čas«, ko je treba jesti. Človek želi spremembe. V Genovi jc vse «1 njega, v Milanu so vse ustvarili on ah njegovi učenci; v Padovi. Veroni. Benetkah omenjajo vodiči samo Miche'ange!a V Rimu pa nam je b-lo tega ravno dovolj tako da je moj prijatelj Dun-ne ogorčen vzkliknil. »Nobent bes^-d^ večl Menda mislite povedati še t«, da )c bog pc Michelangelov) zamisli ustvan' Italijo?« Toda tudi mi, bili smo štirje smo se dostojno oddolžili našemu vodn ku Vodil nas je skozi široke, kilometre dolge vatikanske hodnike, polne »lik in &kulptur. m potem skozi dvajset raznih palač, še za nekaj kilometrov daljših Pok?zal nam ie ogromne slike v sikstinski kapeli m velikanske freske da bi mogel človek z njimi zakriti celo nebo In vse to je bflo dedo Miche'angela! Zato srno si privoščili našega vodnika kakor mnoge druge prej. Delali smo se neumne in nevedne in smo mu zastavljali idiotska vprašanja. A ti reveži nimajo niti pojma, kaj je ironija. Tako nam je predstavil neki kip z besedami: »Figura bronzo«. Ravnodušno si jo ogledamo, moj prijatelj doktor pa vpraša: »Ali je to Michelangelovo?® »Ne! Ne vemo, čigavo je...« Potem nam pokaže Forum Romanum. Doktor spet vpraša: ■»Michelangelo?« Vodnik je začudeno pogledal: »Ne. tisoč let pred njegovim rojstvom!« Egiptovski obelisk in spet vprašanje: »Michelangelo?« »O. dio mio! Spoštovana gospoda, to je bilo dva tisoč let pred njim!« Pomalem je postal sit takih vprašanj Bal sc nam je sploh kaj pokazati Na vse načine nam je poskušal dopovedati da od govarja M'chelangelo samo za del v%ega tega. kar jc ustvarjeno na svetu Toda vod nik ni imel mnogo uspeha Naše prenasnče-ne oči in utrujeni duh so neizprosno zahtevali okrepitve po proučevanju toliko stvari. ki jih jc vredno videti To nam je biilo neobhodno potrebno, če nismo hoteli zno-reti in zato je moral trpeti vodnik Tem »labše zanj. če mu ni bilo v veselje Za nas pa ie ustvarilo izredno razpoloženje Genovski vodniki pričakujejo z največ jim vzhičenjem skupine ameriškib turistov, ker se Američani divijo in iz vsega srca navdušujejo za vsako relikvijo Krištofa Kolumba Nestrpno nam je ponavljal: »Pojdite z menoj, gospoda moja1 Pokazal vam bom pismo Krištofa Kolumba Sam ga je pisal, s svojo roko Pojdite'« Odvedel nas je na magistrat Po dolgem in skrivnostnem zbiranju ključev je ležala pred nami cela gora raznih dokumentov Vodnikove oči so sijale. Poskakoval je okrog nas in z rokami prijel pergament: »Častna beseda, vam rečem! Verjemite! Poglejte! Svojeročno pisano pismo Krištofa Kolumba!« Mi smo obdržali popolnoma ravnodušne obraze Po kratk' pavzi potem ko je paz Ijivo preg'edal dekumert. je rekel doktor, ne da bi bil pokazal najmanjše vidno zanimanje: »Aha. signore povejte m kak' sc je imenoval ta človek, ki je napisa' to9« »Krištof Kolumb' Ve1k- Krištct Kolumb« Spet pazljivo pregledovan;e »Aha. torej on je to pisa osehno! Kaj ne?« »On je pisal osebno! Krištoi Kolumb' To je njegov rokopis'« Doktor je porinil dokument od sebe in rekel: »Moj bog jaz pa poznam \ Ameriki štirinajstletne dečke, ki imajo lepšo pisavo od tega tu.« »Toda to je od Krištofa'« »Meni je čisto vseeno čigavo jc V svojem življenju nisem šc v-idci tako grde?a rokopisa Vikar ne mislit«- da nas morete navleči zato. ker smo tuic« Če imare vzorce kaV^ih lepih rokopisom nam ;ih jv>ka-žite Če iih pa nimate poidimo da'je'« Krenili smo dalje Vodnik je bil olob'\ko pretresen, a je vseeno napravil nov poskus. Imel je nekaj, s čimer ie mislil da nas bo premagal »Ah gospoda moja. pr.idite z menoj Pokazal vam bom divno ?h naravn"st veličastno oprsje Krištofa Kolumba naravnost božanstveno—magnifico! Odvcdcl nas je do lepega oprsja. Bi'o je v resnici lepo Odskočil je nekaj korakov in se postavil v teatralno pozo: »Poglejte, spoštovana gospoda1 Divno. veličastno' Oprsje Krištofa Kolumba, izdelava. podstavek'« Doktor si je nataknil monokel, katerega »i je nabavil specialno za take prilike, in dejal: »Aha, kako pa je temu gospodu ime?« »Krištof Kolumb! Veliki Krištof Kolumb!« »Krištof Kolumb, veliki Krištof Ko?umb? Kaj p3 je on napravil?« »Odkril je Ameriko! Ameriko je odkrili Dio rnio!« »Ameriko? Ne jaz ne verjamem, da ie to res. Mi smo prav iz Amerike, ali kaj takega šc nismo slr-ali Krištof Kolumb? Lepo ime' Ali je on še živ?« »O cr»rjx) d i Bacco! Mrtev je žc 300 leti« »Od česa pa ie umrl?« »Ne vem Ne morem vam povedati.« «Pa mu niso morda zavdali?« »Ne vem. dragi gospodje' Častna beseda, da nc vem. od česa je umrl.« »Mogoče je iinel kolero?« »Mogoče, possibile, ne vem tečno. UmrJ jc pač.« »Ali so njegovi starši šc živi?« »Irnpossibile!« »Aha' Kaj pa je to oprsje tu, kaj pa podstavek?« »Santa Maria! To jc njegovo oprsje, to pa podstavek!« »Aha. /c vidim, vidim. Zelo lepa kompozicija. res lepa.« Uničili smo tudi našega vodnika v Rimu. Tri do štiri ure smo sc mudili v Vatikanu. tem izrednem svetu na pogled veličastnih stvari. Večkrat smo padJi v skušnjavo. da pokažemo svoje zanimanje, ven-da* smo sc z muko zadržali. To nam je tako uspelo, kakor še nikomur v vatikanski zbirki: vodnik je bil prepaden, iz sebe Na vse načine si jc prizadeval, da bi nam pokazal najneverjetnejše stvari. Črpal je sebe in vso svojo ostroumnost. toda za-stf.nj Niti v enem primeru nismo pokazali niti najmanjšega zanimanja. Svoje največje čudo. egipčansko kraljevsko mumijo, je hranil, da nam jo pokaže nazadnje. To jc najbolj ohranjena mumija na svetu. Po- vedel nas je k njej, da jo vidimo. Te pot je bil tako prepričan o uspehu, da je iz njega spet planilo navdušenje. »Poglejte, gospodje, to mumijo! Mumija!« Monokel je romal mirno in pazljivo na svoje mesto kakor vedno. »Aha. signore, aH sem vas prav razumel? Mumija? Ali se ta gospod imenuje tako?« »To ni ime! One nimajo imena! Mumija! To je egipčanrka mumija!« »Ali jc tukaj rojen?« »Ne, ne, to jc egipčanska mumija!« »A tako, torej Francoz?« »Ne. ni ne Francoz ne Rimljan! Iz Egipta je!« »Tako, iz Egipta? Še nikdar nisem slišal o Egiptu. Ali je to v inozemstvu? Mumija. mumija! In kako miren je ta obeše-njak in dostojanstven! Povejte mi. ali ja mrtev?« »Ah, sacrodidio! Mrtev je žc 3000 let!« Doktor je ves peneč sc cd beui kriknil na vodnika: »Tu pa se 2e vse neha! Kaj pa to pomeni? Kaj se res mislite norčevati iz nas. zato ker smo tujci in smo prišli sem, da se česa naučimo? Ali mogoče hočete, da vam prestejem kosti? Sto hudičev, prinesite mi takoj lepega in svežega mrtvaka, ali pa, tako mi nebes, vam razbijem glavo!« MHi ih 1 .n... ____i_u_____ BOLEČINE Lojzek je povabljen na praznovanje k svoji botrici. Same dobrote so na mizi. Lojzek je, dokler more. Iznenada pa začne tuliti. »Kaj pa je?« ga sočutno vpraša botrlca. »Ah,« stoka Lojzek, jesti ne morem več. Poln trebuh imam.« »No, ga tolaži botrica, »saj ni tako hudo, pa spravi še kaj v žep.« »Saj to je tisto,« zastoka Lojzek, »žepe imam tudi že polne.« Za celo stoletje nazaj pa vse do zdaj... Starosta naših rudajev., upokoj eni paznik Medvejšek obuja spomine na dni, ko so bile Trbovlje še kmečka v as G. Leopold Medvejšek Oseminšestdesetič so obhajali letos trboveljski rudarji proslavo zaščitnice sv. Barbare. Baš toliko let je preteklo, odkar je Trboveljska premogokopna družba postala lastnica obsežnih trboveljskih revirjev, Se dalje pa sega bister spomin enega najstarejših trboveljskih rudarjev ter pomni še tiste stare čase, ko so se preko današnjih, že tudi preraslih rudniških nasipov razprostirala še bogata kmetska naselja. Stari Medvejšek je baš te dni obujal spomine na svojo mladost, kako je bilo »takrat, za celo stoletje nazaj pa vse dozdaj«. nKo sem. bil še majhen fant..." — Ko sem bil jaz še majhen fant, je pripovedoval, so bile Vode kmetska vas z bogatimi posestniki; istotako so se širile ob Posestnik Brinovec je bil umetnik, ki je ob pobočjih Globušaka pridelal v lepem vinogradu dobro vinsko kapljico. Tudi lastno zidanico je imel in pogostokrat ga je vlekla tja. Mož ga je rad srkal in z velikim veseljem je nosil kar sam v velikih čutarah vino domov, že dobro okajen in veselo prepevajoč, »sam delal, sam pil s. Deca je Brinovcu pri teh vinskih sprehodih kaj rada ponagajala. Kako bi bilo šele, da so slutili bogati zaklad srebrnikov, ki so ga pozneje baje našli ob nekem požaru v Brinovčevi hiši! Sicer pa takrat ni bilo toliko gostiln ko danes, na vsak korak. Tudi vince je bilo boljše od današnjega, čeprav smo pili le dolenjsko starino! Kurnikov posebni vlak — Pa veste, pri kmetih je bilo vedno dovolj denarja. Včasih še preveč, tako da so postali objestni. Z živinorejo so služili lepe denarce. živinske kupčije so bile do-bičkanostne. Tiste s kmetom Kurnikom z Dobrne gotovo še niste čuli, dasiravno so bile takrat cele Trbovlje polne tega, kako se je bi! polakomnil in trboveljske purgar-je obrisal za nos. Lepe. voličko je gnal v Radeče. Z bogatim izkupičkom se je vračal s sejma ter se zadovoljen ustavil v Zidanem mostu. Tačas je bil tisti most res že zidan za železnico, ki je pravkar stekla in bila seveda tudi za Trboveljčane pravo čudo. Pa glej Kumikovo kmetsko domišljavost; če imam denar si lahko vse privoščim, si je mislil — in že stopil na postajo ter ošabno zahteval — posebni vlak — v Trbovlje. Vozil se je mož kot cesar v salonskem vozu in v Trbovljah se je na vest, da pride posebni vlak, zbrala vsa purgarska elita v nervoznem pričakovanju, kak visok dostojanstvenik kali bo kar s cesarskega Dunaja počastil Trbovlje. Kako strašno razočaranje, ko je iz vlaka izstopil široko-plečati Kurnik s cekrom v roki, veliko rdečo marelo pod pazduho, okrog vratu debelo volovsko verigo, široko nasmejan, Premog Je razdrl staro idilo — Ko je pozneje beseda premog postala tudi za našo dolino usodno geslo industrije se je polagoma jela seliti tudi z Vod in višjih pobočij vsa kmetska vaška romantika in posestvo za posestvom, njiva za njivo se je preoblikovala v sivo toriSče premogovne produkcije. Kmet je padal za kmetom. Najprej je rudnik kupil posestva na Dobrni, kmalu nato je prišla na vrsto Lakonca. Na švepovem zemljišču so zgradili prvo restavracijo, v Kraljevi hiši (koči) pa je bila prva rudniška gostilna, dokler niso zgradili restavracije, švep se je naselil v Zagorju, Brinovec v Kotredežu, Kurnik je umrl v Lakonci, Lukman se je preselil v Bevško. Cajhen Je Sel v Celje, Račk v Bosno, Durnikl pa v Gabersko. Nekdanje kmetske bogatije tu okrog Je bilo konec, rudarski kramp je tu zapel za dolga .desetletja. Industrija je s svojim strojem prevrtala ves hrib ter mu za vedno izpremenlla nekdanjo cvetočo zunanjost Danes se preko nekdanjih kmetskih posestev raztezajo nasipi preko nasipov, ki so tudi že prerasli z drevjem in zelenjem, vendar se na ta pobočja nikdar več ne povrnejo časi Cajhnov. Gaglov in Durnikov, ki so bili priče kmetijskemu blagostanju vrh neštetih premogovnih skladov! — Prihodnjič pa še kaj drugih zanimivosti iz naše pestre rudarske zgodovine, o prvih huntih. poznejših industrijskih naseljih, štrajkih itd Mnogo vam Imam povedati. je končal 6tric MedvejSek. ki mu pa ni dala žilca, da se je zadržal še pri tej in oni anekdoti, ves živahen v obujanju starih trboveljskih spominov. I I Kupon za brezplačno „Minuto pomenka" štev. 63 Jauna tribuna 0 slovenskih In pisateljih mrmmm^ «enr ■z&r- vi ' , ~ -v - ~ «1 .. vc ^te^iii Dva pogleda na današnje Trbovlje: vrsta kolonij med Vodami in Ojstrim. pobočjih od Retja pa vse tja preko Ojstre- ; da je svoje rojake opeharil na tako ime-ga in Prapretna velike kmetije, polne bla- niten način! Seveda je opeharil tudi sa-gostanja. Malokdo tu še pomni o Limber- i mega sebe, saj ga je gosposka vožnja sta-gu, Dobrni, vasi pod Bukovo goro, ali ka- la gotovo več, kakor je izkupil za volove! kor so jo imenovali, »Ravni gorici«, pa Lakonci in takratni vasi na Vodi. Na Lim-bergu so gospodarili premožni kmetje Dur-nik, Gagel, Kral. Cajhen in Rejc, na Dobrni Kurnik, Petelinšek, Kreže in Rajngel. V Lakonci smo dostikrat obiskovali bogatega Kosma, Lukmana in Račka. Ljubčki moji, da ste videli ta rodovitna polja, ki so dajala vse, kar si je kmetovo srce poželelo, to žito, sadje pa živino! To so bili lepi časi, ko smo posestnikom tam gori živino pasli pa tudi sadje kradli. — Tudi na Vodah so bili posestniki od fare. Kjer danes stoji rudniška restavracija, je imel lepo kmetsko domačijo posestnik švep, sosed mu je bil Kralj, za rudniško pekarno je gospodaril na današnjem Pravdičevem vodenski veljak Martnat (Polak), na drugo stran pa Fcrts. Na prostoru današnje osrednje delavnice je stala Brinovčeva kmetija, ki je segala daleč preko današnje Žabje vasi. Tam. kjer so danes rudniška poslopja, so sezala po vsej dolini rodovitna polja. Niže ob potoku ie Kosmov mlin mlei vodenskim in okoliškim kmetskim veljakom pšenico. Kolesa so .se pridno vrtela noč in dan, pridelka je bilo na pretek. Tudi Kosmova žaga poieg mlina je bila vedno zaposlena, saj so posestniki okoliških vasi imeli tudi lepe bukove in hrastove gozdove. Tja proti gornjim Trbovljam, ki so zdaj že tesno posejane s hišami, so bili sami pašniki in njive. Martnat je postavil malo hišico nasproti Bergerju, više gori je bil trgovec Mrzel (menda prednik trboveljskih Mrzelov), sicer pa je prvo trgovino na Vodah odprl v Martnatovi hiši trgovec B-nčura. Pekovske obrt je v Trbovljah vpeljal Počiva.vškov predhodnik Friebl, ki ga je potem nasledil Almaslechner. Pač pa so ljudje bili takrat še prav malo vajeni pekovskega kruha, domača krušna peč jc dajala boljši hleb. Vinska trta v črni dolini čudno se bo zdelo, da je tiste čase tudi vinska trta rodila v vodenski kotlini. Osamel kakor hrast na planinski goli čavi se je zadnjič dvignil v ponedeljskem »Jutru« nad ostale nezainteresdrane slovenske ljudi idealni človek, ki je, osrčen po članku pisateljice Ljube Prennerjeve, napisal slovenktm pisateljem v bodrilo, založnikom pa v premišljevanje nekaj odkritih besed »še o rokopisih slovenskih pisateljev«. Ne bom razpravljal o pravdi, ki se vodi med domačimi založniki in pisatelji o stvari, kateri je dala Prennerjeva naslov »Slovenski pisatelji, kje ao vaši rokopisi«, hotel bi le povedati idealnemu piscu, da je njegovo mnenje o odnosu slovenskega čitajočega občinstva do izvirnih comačih del pogrošno in da zadelj ustanovitve založbe, kjer bi odločali o izdajanju knjig pisatelji sasmJL, ni tako enostavno kakor ustanoviti umetniški klub. Ko bi bilo v Sloveniji vsaj tisoč ljudi podobnih ljubeznivemu piscu članka, bi se pisatelj, ki ni v stiku z vpeljanimi založbami, ne tresel od bojazni, kako bo prodajaj svoje knjige. Tedaj bi nemara tudi izraz »prodreti v literaturi« pomenil pestati ljub či-tatelj, ne pa priljubiti se založniku, kakor se to pravi danes Naš čitatelj je do izvirnih domačih del bolj ali manj nerazpo'ožen. Koliko odgo- I vernosti pade pri tem nanj, je težko dognati. Morda bi njegov odpor do comačih književnih proizvodov nekoliko osvetlila izjava, ki sem jo nedavno čul iz ust pravičnega človeka. »Preveč ničvrednega čtiva so nam prodajali prvo desetletje po vojni razni domači pisatelji. Odrinil si kupnino za knjigo, ko si jo pa prebral, se ti je zde- j lo, da se ti je duševno obzorje skrčilo, namesto da bi se razširijo. Težko verujem, d ase je zadnje čase ta stvar popravila. Krive so razmere.« Vpeljane in priznane domače pisatelje že še nekako čitajo, v to jih prisilijo založbe, težje pa je za začetnike, ki jih založbe poznajo kupce. Ti kupci so zastran izbiranja knjig navadno zelo nesamostojni Ma-lokateri izmed njih bi si naroČil domačo knjigo brez posredovanja akviziterja. Ustanovitev založniškega podjetja bi bila možna le s sodelovanjem čitateljev, to se pra- vi, samo tedaj, če bi čitatelji naročali knjige neposredno pri založbi kot subskribenti, dokler bi se založba ne postavila na lastne noge. Poizkušali so že s takšnim: zaiožbar mi, in če vprašate, čemu so prenehali, vam povedo, da imajo poJno podstrešje neprodanih knjig ni dolg v tiskarni, zakaj mnogi, ki so knjigo kupili, je še po letu ali dveh niso plačali Ker je knjiga delo domačega avtorja, plačilo odlagajo, češ. saj smo domači, ne bomo se pravdali začelj nekaj deset dinarjev. Hokler se razpoloženje čitateljev do domačih del ne spremeni m ne postane takšno, kakršno je po mnenju pisca ponedelj-skega članka, toliko časa bodo slovenski književni proizvodi igrali pri nas podrejeno vlogo, česar pa ne bodo krivi založniki in njih »žiciovski čut«, temveč čitatelji sami. S povečanjem zanimanja za doma-če knjige bi bilo pomagano tudi masikatere-mu mlademu, nadarjenemu pisatelju, ki se v teh okoliščinah mora prodati na levo ali desno, kjer mu priostrijo pero tako. Kakor se jim z=i potrebno. Le na ta način bi si lahko vzgojili pisce, Iti bi šli vzporedno s svetom Govorim o pisateljih z idealnimi stremljenji ter o delih ki niso napisana samo zaradi denarja. Ločiti dobro od slabega pa je dolžnost čitateljev. Ne pravim, da bi bilo treba vzeti za dobro vse, kar je domačega pravim le. ne odklanjati načelno tega. kar je domače. Z ljubeznijo do domačih del. toda s pazljivim in kritičnim pogledom na ta dela bo slovenski čitatelj pomagal ustvariti književnost, ki nam bo v ponos. Piscu ponečeljskega članka se za ljubeznive besede in za vzpodbudo pristno zahvaljujem. Ko bi le njegov vzgled vlekel! L K. Vzroki draginje slovenske knjige Z zanimanjem smo zadnjič v »Jutru« čitali članek pisatelja Ignaca Koprivca in strinjamo se z njegovo ugotovitvijo, da je slovenska knjiga predraga. Napačna pa se nam zdi trditev, da so za to draginjo na knjižnem trgu odgovorni tudi akvizi-terji, po katerih krivdi se naj bi naša knjiga podražila kar za 20 do 30 odstotkov. V resnici akviziter ne opdražuje knjige niti za en odstotek. Njegovo glavno opravilo je. sprejemati naročila v predprodaji po tako zvanih subskripcijskih cenah, a kadar knjiga zagleda luč sveta, pride na trg po knjigotržni ceni, ki je sorazmerno višja. Ne očitek, temveč zasluga gre posredovalcu, da spravlja knjige po nižji ceni med liudi, a takšno nižjo ceno omogoča samo kolektiven nakup, kakršnega v nekem smislu predstavlja subskripcija. Kljub temu pa se večina ljubiteljev dobre knjisre odloči za nakup teh po izidu ln največkrat šele potem, ko so listi že objavili cene. Ljubitelj pač hoče imeti v svoji biblioteki samo kvalitetna dela, pa čeprav prihajajo za 25 do 30 odstotkov dražja na trg kakor v prednaročilih. — Po krivem pa se g. pisatelj pritožuje tudi na knjigarnarje. češ da za posredovanje prodaje prav tako zahtevajo 25 do 30 odstotkov zaslužka. Knjigarne morajo pretežno večino knjig, ki jih imajo na zalogi, ob pre- vzemu plačati z gotovino, in če se delo ne proda takoj, ko izide, leži včasih po več let na polici ali pa se sploh ne proda. Nemške založbe dajejo knjigarnarjem najmanj po 33 odstotkov popusta, včas h pa celo do 72 odstotkov. Za svoje trditve lahko postrežem z dokazi. Priznam pa, da akviziterji delamo brez sentimentalnosti. Čim dražja je knjea, s tem večjim veseljem jo prodajamo Za nas pridejo v poštev samo visoke številke, a da je knjiga dobra in da gre v promet, je stvar vsebine, to se pravi, stvar avtorja. Poglavje o poštenosti akviziterjev pa je zadeva zase. če se kdaj pa kdaj zgode kake nerednosti. so jih pogosto krivi avtorji — samozaložniki sami. Akviziter prevzame prodajo brez vsakega naplači'a in se odpravi na pot. Včasih je po ves teden na terenu, da investira v zadevo vse svoje prihranke. Ko se vrne in izroči naročilnice, samozaložnik po navadi nima denarja, da bi odštel dogovorjeno provizijo. Prav na tej osnovi so se že večkat pripetili prekrški, da je akviziter protipravno pri strankah kasiral denar. Takšna je reč v resnici Pavšalnih sodb pa ne smemo izrekati, ker je človek zmerom različen od človeka. Zapomniti pa si tudi vel-a, da je včasih ves uspeh kakšne nove knjige odvisen od dobrega posredovalca. Daleč je od Vrhnike do Ljubljane rmi— Glažarfi ln rudarji — Lepo je bilo takrat, dragi moji, pa še tudi potem za časa prvih trboveljskih glažarjev, ko je industrija prvič vtaknila svojo grabežljivo roko v našo dolino. Menda je bilo 1825. leta, ko so osnovali prvo glažutarsko kolonijo pri nas tujci, ki pri domačinih .delavcih prvega, Maurerjevega rudniškega podjetja, niso imeli posebne za-slombe. Prvi glažarji še niso vedeli za trboveljski premog. Njehove kleti in barake so bile izkopane v sam premog in nihče se ni zmenil za ta črni kamen. Prve peči so v glažuti kurili še z bukovimi drvi. Med glažarji in našimi rudarskimi pionirji je prišlo često do prerekanj in pretepov, če-stokrat je po dolini odmevalo: »doli pro-kleti glaša fanti«, leti pa so jim žugali s svojo »žvin — muč«, kar je često stalo krvave glave oba tabora. ... pa Klek z dnevnim kopom v ozadju, kjer so se nekoč razprostirale kmečke vasi ne fersirajo. Ti se morajo pokoriti za grehe, storjene v prejšnjih časih. Zgodi se na primer, da se mlad človek odloči izdati knjigo. Ker ve, da bi pri založbi ne uspel, zakaj tam so previdni, se po navodilu prijateljev odloči za samozaložbo. Manjka mu pa seveda denar, ki je potreben za tisk. Snov, ki jo hoče izdati, ni slaba; nekaj novega je vrinil vanjo, in uverjen je, da bi čitatelje zadovoljila. Ve, da brez denarja ne gre, a kljub temu nese rokopis h tis-karnarju. Tiskalnar je razumen človek. Delo mu ugaja in rad bi podprl avtorja. Voljan je tiskati brez denarja, če avtor zbere 500 naročnikov Razpaijen od veselja beži avtor v uredništvo dnevnika, kjer objavlja svoje spise. Urednika poprosi pomoči: objavi naj odlomek iz njegovega dela ter notico, da razpisuje subskripcijo za svojo knjigo, čitatelji ga poznajo po spisih pa veruje, da se jih bo priglasilo 500 in knjiga bo zagledala beli dan. — Dnevnik izide. S primernim priporočilom urednika gre med ljudi odlomek iz povesti ter vabilo na ubskripcijo. Dva. trije, štirje dnevi minejo, odziva pa razen treh. štirih naročil nikaki-šnega. Prihodnji teden izide spet notica o novi knjigi in subskripciji, ali nanjo se ne oglasi nihče, če pisec ne najde rešitve, je izid njegove knjige zapečaten. Menim, da je subskripcija tudi neek vrste anketa. Kdor je kcaj prodajal knjigo v subskripciji, pa lahko pove, da se je zaključila nepovoljno, če ni pobiral naročil z akviziterji, pa naj je bilo delo kogar koli Za domača dela se našemu naročniku ne ljubi odposlati dopisnice z naročilom, za prevode pa plačuje naročnino naprej. Ljudje nimajo zaupanja v domače avtorje, če ne nastopajo v zaščiti vpeljanih založb. Ustanovitev založbe, ki bi izdajala samo dobra domača dela, je težavna stvar, če jo ustanovi privatnik, stoji na pridobitni podlagi, pisci je pa ne morejo osnovati, ker jim primanjkuje denarja celo za kruh. Pa tudi bi brez zaupanja čitajočega občinstva podjetje težko konkuriralo vpeljanim založbam z veščimi akviziterji, ki Vrhniška proga je že od nekdaj najbolj zapostavljena na teritoriju ljubljanske železniške direkcije in verjetno v vsej kraljevini. pa bodisi v pogledu števila vlakov, brzine vožnje pa kakovosti in številu vr-gonov. Sedanje razmere pa so vendarle malo preveč neznosne in kljub našim ponovnim prošnjam po zboljšanju vsak dan slab-i še. Ker se direkcija za naše prošnje noče j zmeniti, smo prisiljeni, na javnem mestu obelodaniti razmere, ki vladajo na naši | progi. ; Vrhnika ima vsak dan samo tri vlaka J v Ljubljano in tri za povratek. Od teh treh vlakov odhaja po naših potrebah samo vlak, ki odhaja z Vrhnike ob 6.10 ln vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 14. proti Vrhniki. Vsi ostali pa so razdeljeni tako, da nimamo prebivalci Vrhnike in okolice ob progi nikake koristi od njih in bi bilo vseeno, ali vozijo ali ne. če ima človek poslovni opravek v Ljubljani v kakem uradu, banski upravi, sreskem načelstvu ali slično, mora od doma že z vlakom ob 6.10 zjutraj, vrniti pa se more domov šele ob 14. (odhod iz Ljubljane) in je doma v najboljšem primeru ob 15. Za malenkosten opravek mora človek postopati po Ljubljani 9 ur. Vlak, ki je vozil iz Ljubljane proti Vrhniki ob 11.19, so zaradi ne vem kakšnih vzrokov ukinili, ravno tako pa tudi vlak, ki je odhajal z Vrhnike v Ljubljano ob 9.30. Ta dva vlaka sta bila za poslovni svet najbolj ugodna in zelo potrebna in vendar ju j^ železniška uprava brez vsakega pomisleka ukinila, ne da bi se kakorkoli ozirala na koristi potnikov. Delavci, nameščenci in dijaki pa so najbolj prizadeti s poznim odhodom vlaka, ki odhaja iz Ljubljane proti Vrhniki zvečer šele ob 19.10, ln je vsem potnikom še zdaj neumljivo, lz kakšnega vzroka in iz kake potrebe je železniška uprava spremenila vozni red temu vlaku, ki Je prej res ob pravem času odhajal iz Ljubljane, ob 18.37 in s katerim smo bili vsi potniki zadovoljni. Za ponovno uvedbo tega vlaka ob 18.37 smo že trikrat prosili, vendar pa so naše M-ošnje ostale »glas vpijočega v puščavi« Tudi za ponovno uvedbo vlaka ob 9.30 z Vrhnike in ob 11.19 iz Ljubljane smo le ponovno prosili, pa seveda brez uspeha, ker smo pač Vrhničani. — Vozovi našega vlaka so tudi poglavje zase. Izbrani so izmed »škartiranih« voz; nekateri so brez razsvetljave, tu se ne zapirajo vrata, tam okno, kurjava je pa v vseh slaba. Navadno se kuri šele ob odhodu vlaka, ker se stroj priklopi k vozovom Sele tik pred odhodom s postaje. Potem pa še zamude, ki jih ni ne kraja ne konca in ki se vrste dan za dnem, kakor na drugih progah redni odhodi. Saj ne mine dan, da ne bi imeli vsaj 10 minut zamude. Posebno je z zamudami prizadet večerni vlak, ki ima v voznem redu odhod določen na 19.10, ki pa je imel pravilen odhod po voznem redu prav redko. Zamude tega vlaka so na dnevnem redu, večkrat po cele pol ure in celo po celo uro. Tudi vlak ob 14. iz Ljubljane proti Vrhniki ima velikokrat zamude, posebno ob sobotah tn nedeljah, ko se vračajo ž njim delavci Ln nameščenci in bi vsaj ta dva dneva radi bili doma malo prej. Ne vemo več, ali nas namenoma zapostavljajo ali kaj je temu vzrok. Mogoče želi železniška uprava sploh ukiniti to progo. Saj bi bilo to mogoče boljše, se vsaj jezili ne bi, ker koristi imamo od teh razmer prav malo, pač pa jezo, sitnosti in škodo. Ravno tako se nam zdi, ko da bi bili neki izgnanci, ne pa enakopravni drugim državljanom naše kraljevine Jugoslavije. če na kaJci drugi progi prosijo potniki za neko ugodnost, se jim takoj ugodi (to se lahko vidi po objavah v dnevnem časopisju), dečim so naše prošnje, pa čeprav je na njih preko 300 podpisov prizadetih potnikov in pečati štirih občin, popolnoma brez uspeha, kakor da bi vobče ne bile vložene. Prosimo vas, gospod urednik, če ste vi mogoče kaj bolj poučeni o navadah in predpisih železniške uprave, da bi nam vsaj to objasnili: Ali smo res v Jugoslaviji dve vrsti državljanov: eni brezpravni, drugi pa imajo vse pravice. — in kako se ti državljani razlikujejo drug od drugega. — Nekaj nad 300 ljudi Vprašanje gorenjskega sloga Bil sem te dni službeno po Gorenjski, med drugimi kraji tudi v Radovljici, lepem, sončnem mestu. Opazil sem, da postaja to nekdaj starinsko mestece uprav najlepši kraj na vsem Gorenjskem. Na cesti proti Lescam je zgrajenih vse polno krasnih stavb, večjih palač, srednje velikih in manjših modernih vil, ki so ena lepše od druge. Kraj novo tlakovane ulice od Sokolskega doma proti starejšem delu mesta vidimo kar celo vilsko četrt, ki se lahko kosa z ono na Mirju ali za Bežigradom v Ljubljani, le z razliko, da ima ta najlepši kraj Radovljice prekrasno planinsko ozadje Julijskih Alp in Karavank—panorama, ki je ne najdeš z lahka enake v vsej Jugoslaviji. Ni čuda. da je pritok letoviščarjev od leta do leta večji v tem rajsko lepem kraju, ki nudi sveži planinski zrak, izvrstno vodo in udobno novo kopališče poleg priznano dobrih gostiln že starega slovesa. Nekaj je pa, kar te neprijetno zbode v oči: to je slog nekaterih novih vil, ki je pač plod prevroče fantazije nekega novodošle-ga arhitekta in ki spominja na nekak kitajski ali japonski način zidave, kar pa v te naše kraje z odlično lepim gorenjskim slogom prav nič ne spada! Tudi niso te Številne okrogle luknje po balkonih in v zrak štrleči tramovi nikak okras stavbam, saj nismo v deželi mikadov in gejš! Te misli so me nehote obšle, ko sem si ogledoval te čudne, nenavadne stavbe! — Da ta pojav ne postane epidemija, moramo naše občinstvo opozoriti: ne okužimo tipa naših prelepih, starih ln novih pristno gorenjskih stavb! i. R. Po ženskem svetu dom Vprašanje poklicnega dela za ženo je važen socialni in moralni problem, katerega rešitev ne dopušča odlašanja Javno mnenje pri nas menda še nikdar ni biio naklonjeno tistim poročenim ženam, ki izvršujejo poleg gospodinjstva tudi še poklic ali kakršno koli delo za plačilo. Zadnje čase se spet čujejo glasovi, ki pošiljajo poročene žene nazaj v družine. Najslabše pa se godi poročenim ženam, ki si same služijo svoj kruh, tedaj, kadar se začuti na delovnem trgu nezaposlenost v širšem obsegu. Tedaj pc-slušamo v govorih in beremo v listih na njihov rovaš očitke, ki često pričajo o nerazumevanju bistva tega pojava. Predvsem je treba samo pogledati plačilne sezname delavcev, nameščencev, pa tudi pripadnikov tako imenovanega srednjega stanu ter cenike življenjskih potrebščin, pa preudariti, ali zmore večina naših moških preživljati s svojo plačo ženo ln d.. ,ino. To so vendar zelo preprosti računi, ki nam takoj povedo, da večina mlajših moških komaj zase zasluži. Tcrej je resnica, da se danes večina žensk, ki si kakor koli same služijo svoj kruh, ne morejo odreči poklicu odnosno delu za zaslužek iz preprostega razloga, ker mora živeti. Ker plačuje danes delodajalec svojega nameščenca po storjenem delu, ne pa po številu otrok, je-'-preživijanje družine omogočeno edinole, če prispeva tudi žena-mati s svojim zaslužkom. Tukaj nič ne pomaga vse sentimentalno vzdihovanje o materinski sreči ter o njenih dolžnostih ln nalogah. Tu zmaguje močnejša sila: preskrba kruha sebi in svojim. Nu.jcr ni žena tako daleč prišla v poklicnem delu kakor v Rusiji: žena-mornar Toda tudi z ugotovitvijo, da mora poročena žena služiti, ker jo sili k temu potreba, še nikakor ni rešen problem: poklic :in materinstvo. To je tako bistven del ure-ditve človeške družbe, da bi se mu moralo posvečati mnogo več razmišljanja in resnega hotenja. Kajti resnica je, da danes .givi in dela večina poklicnih žen v takih razmerah, da jim poklicno delo ne more prinašati zadovoljstva, ne glede na to, da morajo pustiti svoje otroke često tujim ljudem, ko gredo same na delo. Zato ni čudno, če občuti žena v mnogih primerih poklic kot breme, ki črpa njene telesne ln duševne moči, katere bi prerada posvetila svojim otrokom. Premislimo samo položaj matere-delav-ke. Otroci so prepuščeni samim sebi, brezbrižnim sosedom in ulici. Zvečer, ko je za •druge čas počitka, začne ona šele prav garati. Treba je umiti otroke, skuhati hrano tudi za drugi dan, krpati za moža in :?a družino. Tragično pa je življenje delovne žene, ki ima majhnega otroka, dojenčka. Kako rada bi mu posvetila vsaj nekaj mesecev po ves dan — noči mu mora itak žrtvovati — toda potreba in pa bojazen, da ne izgubi službe, jo tira proč. Res je, da zagotavlja socialna zakonodaja materi porodniški dopust, toda tista, ki bi se ga preprosto posluževala, bi v večini primerov izgubila službo. Ce se hoče mati, ki se boji izgubiti delo, ubraniti nove nosečnosti, pride v navzkrižje z zakonom, M zahteva od poročene žene, da rodi otroke, tudi če nima sredstev za preživljanje. Ob takih razmerah mora priti delovna žena često v dilemo: ali naj riskira službo tn rodi otroke, ali pa naj se poda na pot, polno odgovornosti in nevarnosti. Tedaj mora ta žena začutiti, da so vse lepe besede o njenem poslanstvu zgolj fraze, če ni pogojev, da bi postale resnica. A teh pogojev danes pri večini žen nI. Priznati je ueba, da je danes intelektualki izvrševanje poklicnih in materinskih dolžnosti mnogo laže ko pa delavski materi. Res je, da marsikdaj tudi za to mater ni lahko, toda nerazumljivo je, zakaj se prav ob teh materah spotikajo zavoljo zanemarjanja družine, ko se vendar ni nihče spotaknil nad zapuščenostjo delavskih otrok, katerih matere so že skoraj celo stoletje prej delale izven doma. In to kljub temu, da si mati srednjega sloja lahko najame služkinjo, dočim si je delavka ne more. Da bo imelo za ženo-mater poklicno delo resnično vrednost, je potrebno, da se obe funkciji spravita v tako skladnost, da ne bo izvrševanje ene izključevalo ali pa vsaj močno obremenjevalo drugo, šele ko bo žena-mati tako razbremenjena, da bo čutila v izvrševanju obeh dolžnosti tisto zadoščenje, ki človeka navdaja z zadovoljstvom nad uspelim delom, bo združitev materinstva dosegla svoj namen. Osnovo za to pa more dati le primerna socialno gospodarska ureditev. Poklicno delo pa ne prinaša ženi zgolj materialne preskrbe, odnosno vsaj delnega prispevka za vzdrževanje družine, marveč tudi povsem osebno dobrino, ki ji ustvarja nov položaj v današnji družbi: to je gospodarska osamosvojitev. Kakor je vsaka neodvisnost pogoj za človekov duševni razvoj, tako vpliva tudi neodvisnost, pridobljena s samostojnim zaslužkom, mnogo-stransko na ženino bistvo, na ureditev njenega lastnega življenja ter na njen odnos do moža in družbe. Vendar pa je treba priznati, da je silno majhen odstotek tistih žensk, ki se bore za delovno mesto tudi zavoljo teh prednosti. Večino tira v poklic m za zaslužkom neizprosen boj za obstanek, ne pa težnja po neodvisnosti in enakopravnosti ali ceio ljubezen do dela in do ustvarjanja, ženske, ki se zavedajo tudi te pridobitve, so razmeroma silno redke, kajti današnji boj za obstanek je tako trd in neizprosen, da delovni človek razen kosa kruha skoraj ne more pojmiti drugih vrednot, ki mu jln prinaša delo za denar. Ker pa nobeno izmikanje dejstev ne more spremeniti, je tudi za žensko bolj pametno, da pogleda življenju pogumno v obraz, ga skuša razumeti in uravnati svoj odnos do njega. Ta odnos bo pa stal na trhlih nogah, če bi se žena dala uspavati od nemogočih obljub ter se ne bi ozirala na zahteve časa in na dejansko stanje svojega gospodarskega položaja, žena, ki pravilno gleda na razvoj in na življenjska vprašanja, poklicnega dela tudi načelno ne more odklanjati, temveč mora delati na to, da se okoliščine tako spremene, da bo zadnja ročna delavka občutila v svojem poklicu ne samo materialno preskrbo, marveč tudi etično vrednost dela, ki rodi v njej veselje do ustvarjanja. Pomembnost ženinega poklicnega udejstvovanja je tudi v tem, da žena drugače gleda na življenje okrog: sebe. če je kier koli zaposlena, ko pa tista žena, ki je bila vseskozi navezana zgolj na štiri stene svojega doma. Pojavi in dogodki, ld posegajo v njene življenjske interese, vzbujajo njeno borbenost. Polagoma se začenja zavestno in po lastni spoznavnosti vraščau v delovno skupnost svojih tovarišev, v njihovo pn-devanje za zboljšanje usode, ki jo skuša sooblikovati. Prične se zavedati, da je tudi ona del skupne3ti, da je skupna blaginja tudi njena blaginja. V njej začne dozorevati spoznanje, da ne sme biti nobeno delo, ki ga vršimo, v prid le posamezniku, marveč mora koristiti vedno le skupnosti. Samo tako prebujena ženska se bo zavestno pridružila borbi za ustvaritev takih razmer, da bo občutila delo res kot poklic, a da bo vsestransko poskrbljeno tudi za tiste žene, ki se hočejo posvetiti samo svoji prirodni nalogi — materinstvu. 6e eno prednost ima poklicno delo za poročeno ženo — seveda če ga vrši v ugodnih okoliščinah. Poklicno delo more ženo zbližati s svojim možem in s svojimi otroki, ki imajo neprestane stike z življenjem, m jih more razumeti in z njimi živeti v resnični duhovni skupnosti le tisti, ki Ima sam stik z istim življenjem, ki ga razume in mu je blizu. V tem pa je žena, ki je kakor koli zaposlena zunaj doma, na boljšem ko tista, ki se ubija le z gospodinjstvom. S tem p£> nikokor ni rečeno, da bi žena, ki je zgolj gospodinja in mati, ne mogla biti prebujena in razgledana. Toda razlika je v tem, da prvo sili k temu njen poklic, docim mora gospodinja do tega priti sama, z lastnim spoznanjem in pri-zadevaniem. A to je težko, če nihče ne kaže poti. Marsikoga zanima, kako je v Sovjetski Rusiji urejeno vprašanje družine. Gotovo je bilo za revolucije in v porevolucijskih letih družinsko življenje drugačno ko danes, saj takrat ni bilo možnosti rednega življenja. Značilno za današnje razmere je, da je družina spet trdna vez in temeljna družbena celica, kar smo ponovno slišati tudi iz ust odgovornih sovjetskih državnikov. Poročilom o razbrzdani »svobodni ljubeznih, o »socializiranih» ženah, o materam prisilno odvzetih otrok in podobno danes nihče več ne verjame. Odnošaji med obema spoloma slone v Sovjetski zvezi na monogamnem zakonu. Zakonu je podlaga medsebojna ljubezen, ker gmotni razlogi ne odločajo več. Pri tem gotovo zavzema važno mesto nravstvena zavest. Brez nje ne more biti trdnega zakona. Vsakdanje življenje kaže, da je ta zavest sorazmerno visoka, število sklenjenih zakonov je leta 1938 v primeri s prejšnjim letom naraslo za 5.2 odstotka, število ločitev zakona pa je padlo za 46 8 odstotkov. Te številke kažejo na utrditev zakona v Sovjetski zvezi. Leta 1938. je od- padlo na 10C0 prebivalcev 38,3 rojstev, kar presega število rojstev v Angliji ali Franciji za dobrih 1C0 odstotkov. Ce bi v sovjetski družini nastopila odtujitev med možem in ženo, jima prihaja na pomoč svoboda do ločitve. Ta svoboda pa ni preširoka, da se preprečijo zlorabe. Sama pravica do ločitve je gotovo pozitivna, ker napravi konec neznosnim razmeram, do kakršnih prihaja včasih v družinah. Sovjetska država in javnost pa preprečujeta, da bi bila pravica do ločitve zakona pretveza za spolno razbrzdan ost. Sovjetska država v veliki meri odvzema staršem skrb za otroke, ki prebijejo mnogo časa v otroških domovih, šolah in drugih številnih zavodih, namenjenih deci. Vendar ie težišče vzgoje otrok kljub vsemu v družini. Družina !n država se spopolnuleta v skrbi za bodoče generacije. V zvezi s sovjetsko družino in njenim razvojem je skrb. ki jo država v izdatni meri posveča materam. Kakor vidimo, se je sovietsko družinsko živlienie ustalilo na novih osnovah. V bodočnosti ni pričakovati bMve^ih sprememb. Monogamni zakon je tudi v sov-ietski r»"'*bi temelj odnošajev med možem in ženo. Albanska mati da sinu zgodaj puško v roko Minuta pomenka Za življenje le m vsak dan MANAS Priloženi rokopis kaže še precej ustaljen ln k svojim ciljem stremeč značaj, čeprav ga čustvo ovira pri vztrajnosti. Njeni duševnosti manjka realnega odnosa do življenja, zato večkrat sanjari in goji neizpolnjene želje, ki le prerade kalijo njen odnos do sveta. CA CO, -f- IVKO Vaša sedanja čustvenost in iz nje izvirajoča otožnost, melanholija in večkratna menjava razpoloženja bo kmalu prešla, ker se nagibate k stvarnosti in ker ste vestni pri svojem delu. Ce boste preživeli to dobo brez večjih pretresljajev, bo mirno teklo vaše življenje. MARIKA W. V vaši nesroči vam, žal, ne morem pomagati. Jasno je, da vsemu temu niste vi krivi. Ce vam bo to zagotovilo vlilo vsaj nekaj tolažbe, bom vesel. Sinu pa dovolite, da si Izbere poklic, ki ga veseli. AIIA S VE It Vaš rokopis izdaja človeka, ki je zaprt v svoj lastni svet, v družbi se pa ne more prav uveljaviti. Odtod izvirata neka zagrizena in zagrenjena zaljubljenost v samega sebe in mečno podčrtavanje svojega jaza. Vi ste človek intezivnega čustva in močnih strasti, toda niti prvo niti drugo ni našlo pravega izhoda in zato ste kakor sveča, ki sebi sveti pa ne vč, da ji svetloba jemlje življenje. Ne znate se mirno in razumsko odreči nedosegljivemu, pač pa si z vedno novimi željami povzročate nove bolečine. Filozofija kislega grozdja je tudi nekaj vredna! PAVLOV Ker ete po naravi sangviničen značaj, zato je le malo verjetnosti, da bi popolnoma izruvali svojo vihravost in nestal-ncst. Manjka vam temeljitosti ln poglobitve. Vse stvari sodite samo po njih zunanjem videzu. Skušajte vsako stvar zgrabiti pri korenini in pri vsakem delu vztrajati do konca, pa lahko upate na uspeh. HARMONIKA MODRA Storita, kakor sta sklenila! Ce ae med tem kaj spremeni, ml pišite! VEDNO HVALEŽNA Ker mi niste poslali rokopisa svojega fanta, vam ne morem povedati, koliko har- monirata med seboj. Ce je res tak. kakoi ga opisujete, potem bi bilo res najboljše, da ga pustite. CVETJE S PLANIN Vaše hrepenje ne more ostati neuslišano in čim bolj ste trpeli zaradi njega, ten> svetlejše in lepše vam pride naproti. Verjemite in upajte ! alojzija 11 Vi živite trdo življenje, zato je tudi vaš značaj trd. vztrajen in nepopustljiv. Vaš fant je precej nagel in omahljiv po srcu pa dober ln precej čustven. Ce boste pametna. boste lahko izhajala. ljubcek Ce vam je dana kakršnakoli možnost za življenje, potem storite, kar ste se namenili, ker stokrat hujše je življenje brez ljubezni kakor pa ločitev, pa naj javnost misli, kar hoče. sv. rupert Vi skrivate rin tajite svojo naravo, zato pridete večkrat v prt tislovje s samim seboj in svojo okolico. Zelo ste nedostopni in preveč samozavestni in poieg tega vam manjka še notranje urelenosti Pozna se da se borite s temi napakami Kakršen bo izid tega boja, takšno bo vaše življenje. IRENA M. Ce bi vas ljubil, vam ne bi pisal, na* ga pozabite. Zato mislim, da je najboljše če mu to prošnjo uslišite. MILENA P. Ce ga morete, ga priklenite nase s tem da se mu kažete vsak dan nova. raznolika da bo mislil, da vas vsak dan na novo zavzema. Zanimajte se za vse. kar njega zanima. Ce vam to ne uspe, imate malo upanja, da ga obdržite. NA C,L Spremenliiv značaj, ki rad zaide v eks-treme. čustveno ste močno razgibani manika pa vam urejenosti in trdne volje Včasih se nagibate k neiskrenosti. V svojih nazorih pogrešate potrebne trdnosti tn včasih vas lahka sapica pripravi do tega da spremenite svoje mnenje o tem ali onem. igor Pri vas prevladuje čustvo, ki pa še ni popoMoma izoblikovano. Včasih se vas loti potrtost, ki ji ne veste vzroka Nekam hočete, pa sami ne veste, kam. Mehkega srca ste in nekoliko preveč odkriti. POTNIK Vaše razpoloženje se večkrat menja. Ste precej čustvene narave, vendar pa je vaše čustvo v harmoniji z razumom, ki upo-šieva realni moment v življenju Razvito imate tudi fantazijo, ki pa ne prekorači meja stvarnosti. m- inv. Vaše sedanje stanje bo še nekaj časa trajalo, potem pa vam bo šlo na bolje v vseh zadevah, ki vas začasno tarejo. Bodite pa pri vsem previdni in nikar ne popuščajte v pravičnih stvareh! gejsa St. 7. Priloženi rokopis kaže skromnega človeka, ki se znajde v vseh okoliščinah življenja. Odlikuje ga natančnost pri delu in tudi vztrajnosti mu ne manika Nekoliko več šlrokogrudnosti in razgibanosti mu ne bi škodilo. 4. sept. 1912. ona: 1. Zaljubljena je nekoliko vase, toda egoistka ni. 2. V nekaterih stvareh je zelo natančna, srčne kulture pa ji človek ne more odrekati. 3. Za ljubezen je pripravljena žrtvovati vse. pri tem pa ne gleda na materialne koristi. 4. Ima smisel za lepoto, je zelo čustvene narave, močnih strasti in močno erotična. VI: 1. Niste zaljubljeni vase niti egoist 2. Ste širokogrudni in ne brez srčne kulture. 3. Ne iščete koristi, toda velike požrtvovalnosti niste zmožni: 4. Imate smisel za povezanost stvari, ste duševno razgibani in zmerno erotični. P. S. C. — R Priloženi rokopis kaže realnega človeka, ki mu ie delo vse za drugo pa ima bolj malo smisla. Za družbo ne mara mnogo. Je odločen in vztrajen. ZLATA V sebi neurejena, nekoliko romantična deklica. Ima polno zalogo želja in hrepenenja. Rada sanjari in včasih se ie loti otožnost. Nagnjena je k udobnemu življenju. zato se ne more prav sprijazniti z delom, pri katerem je malomarna in površna HARMONIJA Priloženi rokopis kaže osebo živahne in odkrite narave Pri svojem delu je razgibana, a vestna. Nekoliko se vdaja resig-naciji. toda hitro se zbere in spet je v pravem tiru. HELIOGABAL 1940. Vaš rokopis kaže nekoliko živahnega in s samim seboj nezadovoljnega človeka. Zato radi zbadate in zafrkavate svojo okolico. Neka površnost je v vašem mišljenju in delovanju Zelo ste čustveni, toda svojih čustev ne znate prav urediti, zato zaradi njih večkrat trpite Čeprav »te zelo impulzivni. vendar ne morete zaznamovati posebnih uspehov, ker vam manjka odločne volje in vztrajnosti. LB. 1905. Vaše razrvanosti je kriva napačna vzgoja ki je v vas pustila marsikaj otroškega, tako da se zdaj ne morete v tem svetu znajti. Tudi vaš fant ima nekaj podobnega v sebi. samo da je on to znal združiti z življenjem in da se mu na zunaj ne pozna. Pozneje bosta prišla skuoaj, toda vajini odnosi se bodo spremenili. L. Azkuin DAREŽIJIVOST »Kaj ti bosta dva psa?« »Za svojo taščo sem ju kupil.« »Ali ji ne bi bil eden dovolj?« »Ne. Ko je videla prvega psa te vrste, je rekla, dk bi dala pol življenja zanj.« Fotoamater Poveča vanje — s pametjo. Zimski čas že davno ni več čas. ko smo spravljali naše kamere v omaro da smo jih privlekli na dan šele v novi pomladi Res je pa, da na« dolgi večeri bolj nego v vsakem drugem letnem času s:lijo prvenstveno k delu v temnici, zlasti k poveča vanju. Marsikdo si je povečevalnik sam izde al. a ta povečevalni k kaže pogostoma razne neprijetne lastnosti Tako je že težko dobiti povečevalni aparat, v katerem bi se negativi po daljšem delu pošteno ne segreli Za plošče to v splošnem te. še ni tako nevarno. ker se ogrevajo kolikor tol ko enakomerno Filmi pa Kažejo v takšnih primerih to nepriietno3t da se vzvalovijo in po*em je povečava na tem tn onem mestu neostra Posebno previdno je treba ravnati s filmi. Ki so nekoliko vlažni Nepri^et^m presenečenjem se izognemo bod si s češči-mi odmori med delom ali pa še bo'je tako, da ohišje za žarnico povečamo ln poskrbimo za ventilacijske luknie V o^t^lem naj ža*nlca v povečevalmku ne gon dalj časa nego je za ustanovtev ost rin za osvetlitev poskusnega odrezka ln za osvetlitev slike same neobhodno potrebno Navadni amaterski povečevalnik ki dela v navpično smer preide kaj lahko v nihanje, če nekdo v stanovanju zalop-tne vrata, če hodiš po temnici ali pa če gre težko vozilo mimo hiše Tudi takšni tresljaji povzročajo seveda neostrine. zno je treba povečevalnik primerno fiksirati. Delo s poskusnimi odrezki amaterji vse preradi prezirajo. Potem se ne smejo čuditi. če doživljajo neprestana preseneoa-nja Ce pa že delamo s poskusnimi odrezki. tedaj nikar ne štedimo preveč z njihovo dolžino in višino, kajti premajhni odrezki nam ne pokažejo ničesar in nas prej premotijo k napakam. Odrezek je treba na povečevalno desko po'ožiti tako. da ob-seže najool; bistvene dele slike, razen tega pa najvišje svetlobe in najgloblje sence. S preozkim odrezkom tu ne pridemo daleč. Vzeti moramo širšega ali pa položiti več ožjih odrezkov na različne dele slike. Predhodna osvetlitev papirja ima drugačen namen nego predhodna osvetVtov negativov ki do neke mere povečuje občutljivost negativnega tvoriva. Na n-r> —n dosežemo z njo spremembo grada c* je. in sicer v svetlobah kar je včasih zelo potrebno. Potrebna je tedai. kadar hočemo doseči v svetlih delih slike več drobne risbe zlasti pri posnetkih prot< svetlohi, ali pa če imamo opravka z ve'lkmi svetlimi ploskvami ki so v njih razlike med svetlobami tn najvišjimi svefobami nre-malo krite. Predhodno osvetlitev Izvršimo najbolje a povečevalo i kom samim, kj mu svetlobo precej zmanjšamo pa ne z zaslonko, temveč s primernim številom motnih ali opalnih šip ali pa z rumen co čas predhodne osvetlitve določimo s stopnieva-no osvetlitvijo poskusnega odrezka (brez negativa seveda), n. pr. z 10, 11. 12 sekundami itd Pri razvijanju posku^n^ga odrezka moramo skrbno p<3z'ti katera oevetrtvena stopnja kaže sl^oten siv ton. Nas'ednja niž*a stopnja nam daje potem pravilno predhodno osvetlitev Rec!mo da se omenjeni sivi ton kaže pri osvetlitvi 12 sekund, tedaj osvetlimo psp:r z 11 sekundami. Pri pravi osvetlitvi r>an-'r-'3 po-i negativom zadostuje že majhna s'-etl~b-a množina, da na t?ko pripravljenem papirju povzroči razločno sivino V senčnh in grednj-h tonih se ta sivina ne bo l~r"žila oač pa v svetlih parti-ah razen v ~aj-višUh svetlobah. k» ostanejo popolnoma bele, kakor mora biti. Da moramo imeti lečo ln stekle Sče povečevalni vedno čiste, je razumljivo samo po sebi. Fotoklub Ljubljana: V torek sHkovna kritika, v četrtek seja upravnega odvo-a. v petek ob'čajni članski večer, v nedeljo smuški izlet! Kranjske amaterje in pian'nce op"ZT-jamo. na ustanovni sestanek fotografskega odseka SPD. ki bo jutri, v torek ob 20. v gimnaziji, že zadnjič smo omenili do ^e dolžnost tudi kranjskih amater-ev sodelovati za prosp=h slo-enske fo^ogr-ff e. Novi fotografski od^ek -»im bo daial "a to dovoli prilike, na njegovi p-vPn.pl hod'« lahko gradili dalje. Nadalinje b^sorfe so odveč Opozarjamo pa jih tudi na zelo zanimivo predavanje, ki" ga bo imel K. Kocjančič lz Ljubi iane nas'ednu večer, v sredo ob 20. pod okriljem Ljudske univerze v gimnazijski telovadnici. Predavanj0 rod naslovom »Planina cvete? obsega okrog 120 diapozitivov v naravnih barvah in podaja Izčrpen pouk o uporabi barvnih emulzij za snemanje plan'nsk'h motivov in rvt lic. Da bodo imeli dovoli užitka tudi t'sti, ki jih tehnični fotografski problemi ne zanimajo toliko, jamči predavateljevo ime. Rože-zdravilo ROšutnik flat gent ana lutea) ali ume-ni svišč raste do travnikih in p š ikih Švice. Tirolske Bavarske v Crn_m lesu. na tudi pn nas. Je to trpežna, zunaj rjava. debela dolga korenina s 60 cm do enega metra visokim, okroglim g]ad im steblom. Listi so nasprotni, ja i časti oets-rožilnati. spodnje pecliati in zale d lat zgornji oa so brez peclia. Košutnik cvete v juliju in avgustu. Košutnikovo k reni-no nabiramo od starejših rastlin leseni ali v začetku spomadt Sveža kore ioa diši nekoliko ostro ter zoorno. Pos >šena je šibkega vonja. Njen okus je v zač tku sladkast. po?neie Da podane gr nak — Cai se UDorablia (5 g na tri čoš? voie. kar pustimo 4—5 minut vre ti) kot izborno sredstvo, če nas v ž^l~dcu tišči. D-of želodčni slabosti napihovanju bledici škro-fedjnom. slabosti omcdevici, pri ?asta-ianiu v trebušnih orgaoih in gVstam. Olajša tudi kašeli (pije se vsaki dve uri do eno žlico). Noreče ženske nai tega ■redtva ne pilejo. Zuna-ie se u-orab'ia kot obktadek namočen v obari korenin pri gnojnih ranah Barvilni bročč (lat. rubia tineterum) se nahaja pri nas samo oo nasadih Ima ve-jasta. trda bodi j kava steba. prav tako jajčaste liste, rumeno cveti e in črne plodove Cvete 1uni1a in julila Ckus ie ester in grenek Korenina Do-Dešuie seč Dri zlatenici, grži in trebušnih bole-nih 'oni pokvarjene sokove ojačuie onemogle in poživi delovanje trebušnih organov. Tri tisoč let Albanije Dežela je preživela dolgo vrsto gospodarjev, a svoboda je ostala najvišja vrednota v duši njene ga člaveka P7! b,to,A \ \i J ^ »MMJ""«^. * • a mir, ki so ga nosile Albancem, je bil kratkega veka. Kako se bo igra. v kateri je na nevtralno Albanijo padel morda najtežji delež, končala, bomo videli šele. ko bo diplomacija za zeleno mizo sklepala račun ---- Najhujše zime Nekateri prerokujejo, da bo letošnja zima izredno mrzla Pravijo, da bo celo hujša od minule, ki |e bila izredno dolga m ostra. Poleg tega je ime'a še to ennavadno lastnost, da m zavzela samo en del nagega kontinenta, temveč kar celo Evropo, tako da bo zapisana v analih vseh držav kot ena najhladnejših zim. Tako ostre in dolge zime pa niso tako redke kakor bi si kdo mislil Zgodovina beleži celo vrsto strahovito mrzlih ki so biile tudi izredno do'ge. Najhrjš'h med najhujšimi je bilo tolikn, da jih nikakor ne moremo vM:h našteti, ker bi nam kaj kmalu zmanjkalo prostora Naj omenimo zato samo nekatere. Leta 1568 so števHni konjeniki ViJjema 1. Oranskega za rad' strašne z'me zmrznili kar v sedlih % katenh * nh itinal- povy;m trde Izredno mrzit s«' bile tud- zime v ietih 1575. 1594 m 1620-1621 Neka kronika iz 1667 'eta belež' da ie 2 apnla zamrz nila neka ladia na Zuiderskem iczeru Le ta 1708-1709 ;e zmrznilo v Parizu ^500 ljudi Mraz je bil tako hud da so moTali ukiniti vse straže, drevesa pa so kar pokala Mraz je trajal do konca mar* Leta 1740 je nem;ka reka Elha takr zamrznila da so od Hamburga dc njeni-ga 'zli\^ v morje lahke jahali p*, r.ii Po Severnem morju pa je hi!a spi'+ onemogočena v »a k a plovba. Iz Stockhulma st- mojjl' j> ledu peš do Aalandskih ctokov V okolici M'e prodiral iz snežene pu^ča^e v' bhž n Hamburga je neki poštni vlak dospe na kr °dvoT z mrtvimi potniki vs- zmrzni med potjo V Lukseinburgu sr> zmrzndt takrat tudi vse ptice V Petrogra^u s< zgradili velikansko palače iz samega ledu Izredno o.»trc zime v prednjem stoletju so nekajkrat po\zroči'e ogron n/ škodo in nekajkrat ie zamrznilo tud Črno morje Najhujša z ma v naš S krajih pa ie bila leta 1929, k; se je gctov< št \sakdo spominja. Vojna med Grčijo in Italijo, ki je prinesla doslej toliko presenečenj, je v s.etov-ni javnosti poživila tudi zanimanje za enega najstarejših balkanskih narodov, za Albance. Zgodovinarji smatrajo Albsnce za neposredne potomce Ilirov, ki so v starem veku naseljevali tudi ves zapadni del Balkana in ki so pripadali veliki indoevrop- Bivši albanski kralj Zogu I., čigar pristaši so v Korici po nekaterih poročilih že sestavili novo albansko vlado skl narodni skupini. Rimljani so si mnogo prizadevali, da deželo spravijo ped svojo oblast, ln so po veliki, uspešni vojni proti ilirski kraljici Tevti leta 230. pred Kr. deželo v resnici podjarmili. Zaradi pretežno goratega značaja Albanije pa je zasedanje zelo pečosi napredovalo in je bilo zaključeno šale za cesarja Avgusta, kakšnih 250 let pozneje. V teku zgodovine so imeli Albanijo vsi mogoči tuji gospodarji v rokah. Za časa preseljevanja narodov so jo za nekaj časa zavzeli Vzhodni Gotje, za njimi so prišli Bizantinci. Za njihove vladavine so se naši slovanski predniki naselili na periferiji dežele, ki pa je še zmerom ostala pod bizantinsko oblastjo. V 11. stoletju so del Albanije zasedli Normani, ki pa so ostali v deželi samo nekaj let. Pozneje so Srbi, Benečani tn epirski despotje tekmovali med seboj za nadoblast, nato pa so si deželo razdelili Bolgari, Bizantinci in Anžuvinci. V letih 1343-48 je Albanijo osvojil Dušan Silni, ki je poleg nje zavzel tudi Macedonijo pa Tesalijo in Epir in se del v Skoplju okli-cati za carja Srbov in Grkov. Za njegove vlade je samo del albanske obale ostal An-žuvincem Najslavnejši del albanske zgodovine pa spada v dobo bojev s Turki, ki so se začeli leta 1391. Benečani so spretno izkoriščali zadrego ogroženega naroda in so si po vrsti osvojili Drač in Skader, od juga in vzhoda pa so uspešno prodirali Turki, ki so 1. 1417 zavzeli Valono. Turška oblast pa se nad narodom, ki spada med najbolj svobodoljubne na svetu, nikakor ni mogla uveljaviti in je imela neprestano opravka z upori, v katerih so Albanci pokazali izredno mero požrtvovalnosti in he-roizma. Ti uperi so dosegli vrhunec, ko se jim je leta 1443 postavil slavni Skander-beg na čelo. Skander-beg se je v resnici pisal Jurij Kastrlota in je bil sin albanskega plemiča iz Lješa. Ko je bil še majhen, so ga Turki vzeli kot talca s seboj, a ker je bil izredno talentiran, so ga po-mohamedanili in ga hoteli vzgojiti v ja-ničarskega odlični ka ter so mu vzdeli Ime Skander-beg (knez Aleksander). Bil je nekaj časa visok uradnik, a ko so Madžari začeli Turke uspešno potiskati nazaj čez Balkan, je pobegnil v svojo domovino in svoje rojake pozval na borbo za svobodo. Njegova uporna armadica je šla od zmage do zmage, potolkel je sultana Murata, ki je z ogromno vojsko 100 000 mož vdrl v Albanijo, in ga prisilil k umiku, ko je oblegal Krojo. Njegove zmage pa so bile na žalost samo zriasne, zakarj leta 1479 je Albanija postala za daljšo dobo turška provinca. Po tistem so se mnogi rojaki iz severnih pokrajin izselili, po večini v Italijo, prebivalstvo nekaterih predelov pa je pristopilo k mohamedanski veri in stopilo v turško vojsko. Upori pa so se nadaljevali skozi vsa naslednja stoletja. Turška oblast med narodom ni mogla pognati korenin. Brez uspeha je osta.l tudi svečani obisk sultana Mohameda V. leta 1911. Dne 28 novembra 1912 se je Albanija proglasila za neodvisno, homatijam pa tudi poslej ni bilo kraja. Dežela je doživela še vse mogoče avanture — naj prikličemo v spomin samo zgodbico s princem Wiedcm, ki je v deželi »vladal« od marca do septembra 1914 pa zasedbo severne Albanije od januarja 1916 do oktobra 1918 po avstro-ogrskih četah, ki so prišle »delat red« — a ko so se viharji polegli, ji je antanta v Rateče-Plamea za zimsko veselfe Pod nekako pesniškim naslovom »Ra-teče-Planica za zimsko veselje« je te dni J izdalo Tujskoprometno društvo v Ratečah-Planici svoj novi propagandni prospekt za svojo pokrajino, če smo pravični, moramo reči, da je bilo rateško-planiško Tujskoprometno društvo stvarno upravičeno, da je na svoj novi propagandi prospekt zapisalo ta naslov. Narava sama je obdarila Rateče in njihovo dolino Planico s prirodno lepoto in primernim gorskim svetom, kjer so pozimi snežne prilike take, da dopuščajo smučanje, sankanje in drsanje po ledu Dom Ilirije v Planici od zgodnje zimske do zgodnje pomladne dobe, od začetka decembra pa do sredine aprila. Rateče leže na odprti planoti med Julijskimi Alpami in vzhodnimi Karavankami ter imajo takoj pod vasjo, v Kapusih ln Ledinah pa na Danjah, prijetna smučišča za slehernega gosta. Kapusi so posejani za malimi grički in nudijo v prvi vrsti smučišča za deco, da se privadi na prvo gibanje smučarske umetnosti. Za smučarje planince so smuška polja na podnožju Julijskih Alp in Karavank, v dolini Planici in po vrhovih Karavank, kjer so tudi strma smučišča za izurjene smučarje. Na južni strani Rateč je v Slatnah obširno smučišče, enako tudi po njivah v Vogljah, po travnikih Pod goro in na Goričicah, ki .-.*- *+"> ' 'f- l-.vv; ♦ j, v,Vj^-V-.., jrfc . < > t -"> ■'.Jf--'-:Y V- i': **> -■•••< rj: : V v ; - '.v,'/ ' •• J**-' . V- . .. . 1 / . ' " v . ■ *'' .-*.'. - (Bi ..:'• ' . . t ■ • V _ .: r.a,A-.... v, \ ■ ■ •* v - Parada albanske garde avgustu 1921 začrtala meje, ki jih je imela leta 1913, z Argirokastrom in Korčo vred, kl so ju bili za nekaj časa zasedli Grki. Dežela pa vendar ni mogla priti do notranjega miru, zaman so bili vsi poskusi monsignorja Fana Nolija, ki je skušal najti več zaslombe pri zapadnih demokracijah in je hotel uveljaviti deželi sodobnejši politični red, izjalovili so se podvigi kralja Zogua. Za veliko noč lanskega leta so v deželo začele korakati italijanske čete. lig v Hrani se vlečejo proti državni meji z Italijo. V dolini Planici so smuška polja na podnožju Cipernika, kjer je lepo smučišče za slalom in teče vzpenjača, dalje po podnožju Suhega vrha, Slemena ln Jalovca, kakor tudi ob samem Tamarju, stoječem na prostrani in položni planinici, imenovani Zelje, nad katero izvira v stenah Zadnje Pon-ce dolinska Sava, ki se v slapu Nadiži peneče spušča v dolino. V podnožju Karavank so lepa smučišča na zapadni strani Rateč na Pungartu in Stranicah, ki se razprostirajo proti državni meji z Italijo, dalje nad vasjo na Ravneh in slednjič na vrhovih Karavank, na Peči na tromeji med Italijo, Nemčijo in Jugoslavijo, na Planini in na Lomičih. Smučišča v Julijskih Alpah leže vsa na osojni strani, zato so stalna od začetka zime do zgodnje spomladi. Smučišča v Karavankah pa leže na prisojni strani, zato so prav prijetna in udobna v decembru, januarju in februarju, dokler sonce ne otaja snega, kar je navadno šele v začetku meseca marca ali pa že zadnjo dni marca. Vsa ta smučišča v Julijskih Alpah in Karavankah so med seboj povezana po udobnih, širokih smuških poteh, ki so deloma naravna pota, deloma poseki, čez jarke so napravljeni mostovi, kotanje so zasute. Naravne smuške poti držijo iz Rateč po Dolini mimo Jelencev v Podkoren in i Kranisko goro. V dolino Planice drži troje smuških poti: naiudobnoša po vzhodni strani doline mimo Stare Krede in čez Globoki Zelec do Tamarja: druga po zapadni strani doline na podnožju Visoke. Srednje in Zadnje Ponce do Tamarja: tretja smuška pot pa gre od Doma ^Ilirije do Tamarja trdo pod Cipernikom, Lesnjakom, Suhim vrhom in Slemenom. Ta tretja smuška pot je le za bolj Izurjene smučarje druga pa je priporočljiva za povratek lz Tamarja. Od Tamarja dalje drži ena smuška pot čez Sleme na Vršič in odtod v Kranjsko goro, druga pa po Malem Kotu na smučišča Jalovca, od tod dalje pa na Veliki Kot. Smuška pot z Velikega Kota nazaj v Tamar je najlepša alpska pot za visokogorski smuk. Na podnožju Jalovca se odcepi od nje stranska smuška pot, kl gre pod Humljekom ln mimo Pri vodov do Tamarja. Pri Črni vodi se združi 8 smuško potjo, ki vodi na Sleme oziroma Vrfiič. Se eno pot imamo v dolini Planici, kl drži od Doma Ilirije čez Slatno in mimo Jelencev v Podkoren oziroma v Kranjsko goro. — V Karavankah gre smuška pot iz Rateč po Trebržah k planinskemu domu pod Pečjo, odtod na Peč ali neposredno na Planino, od Planine dalje čez Petelinjek, Ležo in Lomiče na Ravne nad Rečami, kjer se konča skoraj sredi vasi. Druga pot gre po daljšem ovinku čez Mlake. Suše in Pungart na Stranice oziroma v Rateče. Na Lomičih se od te smuške poti odcepi pot na Poljano (Korensko sedlo) in dalje v Podkoren oziroma Kranjsko goro. Ža izurjene smučarje je strma smuška pot za smuk z Mecesnovca v Rateče. Ta pot Je dolga nad 3 km in drži z Mecesnovca čez Kamarico in Lome na Gorlčice in se konča malo pred železniško progo, ki vodi v Italijo. Smuških polja in poti je v Ratečah-Pla-nici na izbiro za deco, za mladino in za starejše, za začetnike, za manj izurjene ln za izurjene smučarje, kakor tudi za prvake v smučanju. Tudi za smuške skakače je dobro preskrbljeno. Ob vhodu v Planico leži na podnožiu Poderšalka 65 metrika skakalnica in tudi najmanjša skakalnica za vaško deco. Dobrih deset minut od 65 metrske skakalnice proti jueu leži 25 metrska skakalnica, ki jo uporablja mednarodna šola za skoke, še nekoliko dalje oroti iufru pa stoji naivečia skakalnica, oo kateri so zaslovele Rnteče-Planlca. Na tej skakalnici je bil dosežen svetovni rekord v skokih — 107 m, skakalnica na ionuSčn cVolre do 1">5 m — finrm>Rav»ka dolina, osobito pa Rateče-Planica. so res kotiček naše zemlie. v katerem more sleherni smučar na^ti rimsko vesplje: sankanje, smučanje, drsanje in smuške skoke. Rokopisi I940 Je napisal pisatelj Muha tri romane za naš rod, rokopise je ponujal v vseh tiskarnah in drugod. Nosil je to težko breme, v beli dan in v temno noč, od te teže se naredil ob želodcu jo obroč. So povsod ga odslovili, češ, denarja nimamo, mi se le za tuje slovstvo radi pozanimamo. Tri podplate je potrgal, zmrzoval in gladoval, ko obupal je nad svetom, vrv si je za vrat dejal. Ko so v grob ga položili, so vpisali v nekrolog: »V miru revež naj počiva, rešen zdaj je vseh nadlog«. "-uha v polnoč vedno vstane, po tiskarnah vseh straši, po francosko, po angleško z uredniki govori. »Sem naučil se jezikov od sosedov sred neba, žal ml je, da sem Slovenec — kruha mi pero ne da. Ce se bom rodil še enkrat, v esperantii pisal bom, npam vsaj, da bom pač takrat, našel v grobu mirni dom«. — Mara J. Tavčarjeva ČUDEN SOPOTNIK Marka Twaina je na postaji nagovoril znanec: »Rad bi potoval v Washington, pa nimam denarja. Pomagajte mi!« »Prav«, je odvrnil Mark Twaln. »To bova že uredila. Skril vas bom pod svojo klop.« Potem je šel k železniški blagajni. Ko jo v vagon stopil sprevodnik, se je zelo začudil, ker mu je Mark Tvrain izročil dva vozna listka. »Kako? Dva listka? Kje pa je tisti, kl imate zanj drugi listek?« r-Tamle pod klopjo. Ali ni čuden pati on ? « TRI RANE Sodnik: »No, gospod zdravnik, kaj mislite o ranah žrtve?« Zdravnik: »Dve sta vsekako smrtni, toda če bo bolnik dovolj trden, se utegne tretja v kakšnih dveh ali treh mescih zaceliti.« NE SAMO IZ VODE Vinski trgovec Samuel pokliče na smrtni postelji k sebi svoje tri sinove in jim reče med drugim: »Preden umrjem in se za vedno poslovim od vas. vam moram izdati važno trgovsko skrivnost: vino se lahko dela tudi iz grozdja ...« VZROK »Zakaj pa gospa Dretova ne kupuje več pri peku Zemljiču? »Ker jo je užalil.« >Kaj pa ji je rekel?« »Da je ona njegova najstarejša odjemal-ka.« Francoski velefilm »GRBAVI« VITEZ LAGARDER je tudi v Ljubljani doživel velik uspeh. Delo je prirejeno po romana P. Fevala »Grbavec ali Mali Parižan«, kl je bilo pred sto leti najpopularnejše čtlvo v Parizu. Glavni siže tega po režiji ln Igranju odličnega filma je pač karakteristika tedanje dobe: ljubezen, vino in dvoboji. Naslovno vlogo igra ROBERT V1DALIN, prvak francoske Komedije. Takole je v Planici, kadar se zbere množica k tekmam na veliki skakalnici Bilanca prvega tekmovanja v slovenski nogometni ligi Nehaj zanimivosti o borbah na splošno in o posameznih tekmecih — SK Ljubljano čaka na pomlad adgjvcma naloga — Kaj bo ukrenil SNZ za napredek našega nogometa Ljubljana, 15. decembra Prvo tekmovanje v slo\-enski nogometni ligi je za nami. Z izjemo nedelje 3. novembra, ko se /e vršila v Zagrebu pomembna državna nogometna tekma z Nemčijo, je slovenska nogometno zveza izrabila 14 zaporednih nedelj o tekem, dvema med njimi je moral doti dokončni rezultat upra\mi odbor SNZ Odločitev v obliki zmage alt poraza je padla v 49 sre-čariih. v 7 sta se borca razšla z delitvijo točk. Tako je sedaj tabela uspehov in neuspehov, porazov in zmag presenečenj in pričakovanj popolna in vrstni red dokončen. Kakor smo pričakovali že v začetku, je zmagovalec v slovenski ligi, s tem tudi prvak Slovenske nogometne zveze in udeleženec v ligaškem tekmovanju za državno prvenstvo prihodnjo spomlad postala SK Ljubljana. Za njo so se zvrstili SK Železničar iz Maribora, SK Amater iz Trbovelj, SK Mars iz Ljubljane, SK Bratstvo z Jesenic, S K Kranj iz Kianja, ISSK Maribor iz Maribora in SK Olimp iz Celja. Številke in poročUa pravijo: Med zmagami za enega oziroma pc>razi za drugega je bilo največ (16) takih, ki so bile dosežene z razliko 2 gfAov, 14 se jih je končalo z razliko enega gola. 9 z razliko 3, 4 z razliko 5, 3 z r&zliko 4 in tri tekme 7. razliko 7. 10 oziroma 13 golov. Zanimivo pa je, da je bil največkrat dosežen zelo visok lezultat. Z razliko 4:1 se je končalo kar 7 tekem, 6 z 2:1, enako število s 3:2, 5 tekem s 3:1 itd. Tekem, v katerih poraženo moštvo ni zabilo niti častnega gola, je bilo 15. med njimi S z rezultatom najmanj 4:0. 6 med njimi beleži tabela na račun najšibkejših tekmecev, namreč Maribora in Olimpa, ki je pospravil tudi dve najvišji razliki (10:0 in 13:0). Brez gola je minila samo tekma med Marsom in Železničarjem v Mariboru. Drugače pa je med neodločenimi največ takih, ki so se končale z 2:2 (3), 2 z 1:1 in le ena 3:3. Največ neodločenih tekem je odigral Železničar, nobene pa Olimp, največje število zmag je zabeležila Ljubljana, največ porazen' Olimp. Ravnovesje med obojimi držita Msrs in Bratst\x>. Strelci getov l" tekmovan ju je padlo 260 go'ov\ 3 gole pa je prisodila »zelena miza« Marsu na račun Kranjčanov Strelci: 17 golov: Zigon (Mars) 15 golov Kos (Amater) 14 golov: Lah (Ljubljana) 9 golov: Ogrizek, Stare (Maribor), Pocajt (Železničar), Pepček. Er-her (Ljub!;am,) R golm>: Turk (Železničar) Ivsniševič (Bratstvo) 7 golov: Jež (Ljubljana) kokl (Kranj). Perko (Mtrs), štaleksn (Zel.) 6 golov: B -ž č Grinial (Kruni), Gosak (Amater), Dobrlel (Mars) 5 golov: Pupo, Smole (Ljuoli.) Zelin-šek, Vela Vodeb (Maribor), Lešnik (Zel.), Kolbezen (Amaterj, Jp.nežič (Braistvo) 4 gole • Ropret, Mam (Bratstvo), šuštat (Amater) 3 gole: Čater, Ključar. Raksanv (Olimp) Sietenmnč, Zavrl (Bratstvo). Djukič (Kranj) 2 gola: Keršič, Vrhovec (Amt ter). Če-bohin. Šercer (Ljubljana), So-čan (Mars). Grohar (Kranj), Jsnžekovič (Maribor) 1 gol: Gomezel. Presinger (Ljubljana), Gajšek, Vesnave* (Maribor), Slanina, H asi (Mars), Florjane, Jordan (Amater) Slokan — (Kranj), Ko\'ačič (Zel ), Abram (Bratstvo), Marinko (Olimp). Avtogoli: Maribor, Mars po 2. Bratstvo 1. Glede udeležencev v letošnjem tekmovanju v slovenski nogometni hgj velja ugotoviti, da po njihovem znznju med njimi ni bilo prevelikih razlik. V to elitno družbo naših nogometnih klubov pa vsekakor ni spadal najboljši celjski zastopnik, čeprav bi mu kolikor poznamo formo osta-ih naših slovenskih klubov, težko našli uspešnejšega namestnika. Tako po doseženih točkah kakor po količniku golov sta se na vrhu zasluženo od-dvojila Ljubljana in Železničar. Amater, ki je uspešno nekaj časa vodU, neto pa lovil svoja najnevarnejša tekmecc. se je usidral nekako sam zase in tvori vez. med vrhom in sredino Mars. Bratstvo m Kranj so se umestili v sredino tabele, vendar pa je njih odnos do vodečih razmeroma slab, saj je razlika n. pr. med Ljubljano in enim izmed imenovanih treh po doseženih točkah povprečno lOodstotna Sam zase ždi na predzadnjem mestu Manboi ki je pa vendar pokazal še daleko uspešnejšo formo kot Olimp, k, je zasluženo vzel slevo od lige. SK Ljubljana je stopila v letošnje slovenske, ligaško tekmovanje po dvlgoletnen: sodelovanju v državni ligi Kljub temu, da je njena forma zadnja leta oč'tj\o pan»-a jr ie velika večina smatra a za »čisteza« l&vorita. Prišlo pa je drugače ir> še sc nam t spominu njeni porazi v Trbovljah n Ki m-in na neodločena rezultata v Md-ihoru Zaradi tega dejstva je mor d t slovenski liga vsaj izven Ljubljane pridob'ht m zanimanju ob činstva. danes na ie to za SK Ljubljano, ko H ie spc-t določena težavnf dolžnost, da reprezentira ilmenski nogomet v državnem prvenstvu, zgovorno opozorilo, da bo treh* za uspešno izpolnitev naložene ji naloge. nujnih ukrepov. Da je Ljubljana zasluženo osvojila pr\o mesto, kaže med drugim dejstvo da je od 14 tekem v devetih zmagale z razliko naj-man j dveh golov T o bi kazaio. du je imela razmeroma uspešen napad Če pa to drži, vetju enako, da je bila njena obramba bolj šibka, ko je morala v 14 tekmah 21-krat kapitulirati Na ugoden količnik golov sta vplivali zlasti tekmi z Olimpom (15:0). nasprotno pa so ga tekme t Amaterjem in Marsom najbolj obremenile. Ob količniku golov 2.61 je Ljubi fenu spravila 78.5 odstotka dosegljivih točk l'ec. Simpatično mariborsko moštvo, ki si je lani osvojilo naslov prvaka Slovenske nogometne zveze, je v začetku pokazalo šibke trenutke in to mu je močno zavito nedaljnjo borbo za prvo merto. I 'endai pa je ob količniku golov 2.13 osvojilo 71"h možnih točk in s tem zasluženo dtugo mesto Zanimivo je, da so bile zmage Železničarja mnogo bolj »čista k i-kor zmage Ljubi ume Njegov količnik golov v zmagovitih tekmah znaša 5.5, Ljubijanin pa le 3 7 Med porazi pa je odnos tudi boljši (0.6:0.5). Doživel je dva poraza in oddal štiri točke v neodločenih tekmah, med njima na domačem igrišču en poraz (s Kranjem) in dva remija (z Ljubljano in MarsomJ. Im Mariboru in Olimpu se ni posrečilo, du bi ga oškodovala vsaj za eno točko. SK Amater je bil ned\xrmno največje presenečenje v tekmovanju. Trboveljskim rudarjem je ob začetku le malokdo pripisoval kakšne posebne šanse, pa vendar so se nad vse uspešno borili vso prvo polovico in postali celo tako zvuni jesenski prvaki. Pozneje. zlasti izven domačega kroga jim je pohajala sapa, vendar je njihov uspeh ob koncu še vedno nad vse časten sai so pustiti daleč za seboj klube iz močnejših sporinih središč in že starega slovesa. Ob količniku golov 123 so zabeležili bl9'« dosegljivih točk, zmagali osemkrat, petriat zgubili boj, le enkrat pa igrali neodicčeno Najtežji poraz jim je zadala Ljubljana (7:2/. največjo zmago so spravil i nad BratsU-om (5.D), najbolj uspešni pa m bdi proti Kranju, ki so ga obakrat »položili« kat f 4:1. Ljubljančanom so odščipnili štiri točke, Mariborčanom pa tri. Mars, Bratstvo in Kranj so se plasirali, kakor sem že ugotovil, v sredo tabele. Prvp dva sta n priborila 50 odstotkov dosegljivih točk Kron j pa 46 J odstotka. Kakor pri Železničarju velja tudi pri Marsu, da so količniki njegovih zmag boljši kakor drugih klubov razen Železničarja, pa tudi pri porazih ie bit »uspešnejši«. Če bi odločal samo količnik golov, bi zasede! Mars tretje mesto, kar je nedvomno potrdilo mnenja tistih ki so od Marsa pričakovali boljšega uspeha Najlepši uspeh je dosegel v Manbo'u proti Železničarju (0:0). številčno pa doma proti Olimpu (8:1). Največ preglavic mu je zadal lokalni rival. SK Bratstvo je začelo zelo uspešno, sklenjena dolga pot po tujih igriščih pa mu je zavrla polet. V tabeli je prvi klub z negativnim količnikom, k čemur so največ pripomogli težki porazi v Mariboru m Trbovljah. Proti klubom, ki so se razvrstili pred njim, so bili zlasti uspešni proti svojemu sosedu Marsu, ki jim je motal »plačati« kar tri točke, a tudi Zelezničat in Amater sta položila k njihovemu izkupičku svoj cbolus. Kakor Mars so izbili 50*/* točk, razlika golov pa je 0.79. SK Kranj se je boril z zelo menjajočo srečo in uspehi. Porazil je n. pr. Ljubljano in Železničarja — slednjega celo v Mariboru — zgubil pa proti Olimpu Ta nestal-nost v formi, ki je bila očitna še pri drugih tekmah, je goto\'o doprinesla k zaključne- mu debcklu, ko so borcem popustili »živci*. V vseh tekmah je moštvo Kranju zbralo J3 točk (46.5*U) in pri tem šestkrat zmagalo, sedemkrat zgubilo, enkrat pa igralo ne odločeno. Zgornja skupina bo še na prei tvorila ogrodje slovenske lige. Ah bo v njej sodeloval ISSK Maribor o!i ne. se bo še odločilo v kvalifikacijskih tekmah. Vsekakor Mariborčani zaslužijo, da bi še c naprej sodeloval' v krfjgu najboljših. saj njihov* letošnja igri-: ni bila vedno slabša v primen / igro onih. ki so se plasirali pred nje. Dosegli so uce: le štiri zmage in spravili dve to>'k, n neodločenih tekem, venda' imajo ielo bol ji, količnik golov krkor Br;;tsf\ o SK Olimp je bil v tekmovanju razred zase. Razen elana moštvo ni pokazalo k-'j več in tako n> čudno, če je moralo kloniti kar 13 krat. L din a njih žrtev je bil Kranj Kt>ličnik golov je izredno slab (017) Celjani so bili dobri dobavitelji golov \~odilnim kfubom, pn tudi Maribor je na ta račun obogatel. Želimo pa. da bi letošnji neuspeh ne imel za celjski delavski klub večjih posledic in da bi prihodnjič, ko bodo ponovno potrkali na vrata za vstop med slovenske ligaie, prinesli s seboj \vč znanja in sreče. ★ Iz tabelarnih številk posameznih poročil o tekmah in drugače zabeleženih dogodkov z igrišč, se da na splošno ugotoviti, da je bila raven predvajane igre tako v športno tehničnem kot v športno vzgojnem pogledu mnogokrat hudo v na\>zkrižju s stremljenjem po napredku v enem tn drugem. Sedaj ko je tekmovanje končano in smo v dobi sezonskih nogometnih počitnic, bi bilo nujno, da se Slovenska nogometna zveza hitro in krepko loti tcčer.ja teh nezdravih pojavo\'. Zadnji in le izjemni ukrep, ki ga naj p: i tem uporablja, nai bodo od-ittki njene kaznovalne pravice Sistem kaznovanja, kakor je sedaj de facto v veljavi, je pokazal svojo popolno neuspešnost in prepričan sem, da se ne motim, če trdim, da donaša več škode kako? koristi. SNZ naj poleži v bližnjih mesecih temelje za premišljeno in široko zasnovano sportno-vzgojno akcijo, ki bi z njo vzporedno tekla tudi športnotehnična šola igralcev naših li-gaških, razrednih in podeželskih klubov. Le teko bo mogoče ozdraviti načete rane, ki groze pokopati vse uspehe dosedanjega truda idealnih športnih poborniko\'. Prav v primeru Kranja se mi zdi. da bi SNZ mnogo več dosegla, če bi poleg kaz-znovalnih podvzela še druge umestnejše ukrepe. Morda je med rjimi res kdo, ki bi se moral posebno zaradi svoje dolgoletne športne kariere zavedati, kako se mora športnik na igrišču obnešat. t zato zasluži kazen, vsi drugi pa so bih nedvomno zavedeni in jim je treba prej pomagati, kakor jih pa kaznovati. Kran' je k razvoju slovenskega nogometa že doprinesel svoj delež, pa zasluži sedaj uvidevnih ukrepov, kar pa vsekakor ne pomeni, da se naj preko vsega molče preide Od prvih skromnih začetkov se je v dveh desetletjih zanimanje za nogomet razširilo na široko po naSi domovini krog pripadnikov je vse bolj pester in številen. Razumljivo ie, da so zašli tako vanj tudi elementi, ki so imeli nanj kvaren vpliv, ker so v nogometu videli samo njegov zunanji izraz, ne pa tudi njegove etično-vzgojne plati. Vodstvo pa zaradi lokalnih sportno-polt-tičnih vprašanj temu dejstvu ni posvečal4 potrebne pažnje in tako se dogaja, da nivo našega nogometa tako v kakoi>ostl igre kakor sportnovzgojnem pogledu zadnja leta počasi, a stalno pada Treba fe odločnih in široko zasnovanih ukrepov in prepričani smo, da bo uspeh kmalu očiten, zlasti če bo delo nesebično raztegnjeno po vsem področju Slovenske nogometne zveze. Današnji športni dogodki Hud poraz Gradjanskega v Budimpešti — Zmaga BSK v Zagrebu — Neodločen izid v Splitu FTC: Gradjanski 6:0(2:0) Budimpešta, 15. dec. Zagrebški Gradjanski je danes v Budimpešti doživel hud poraz v razmerju 0:6 (0:2). Tekma je bila odigrana na zelo težkem in zamrznjenem terenu, temperatura je bila nekoliko stopinj pod ničlo. Ta trd in zamrznjen teren je neugodno vplival zlasti na igralce Gradjanskega, visokega poraza pa je deloma kriv tudi sodnik Kiss, ki je domačim priznal dva gola, ki sta padla iz čistega offsidea. Tekmi je prisostvovalo 8000 gledalcev, ki so bili zelo glasni, vendar so simpatično sprejeli Zagrebčane Gradjanski bo pač imel naslednjo nedeljo priliko za revanžo, kajti FTC pride v Zagreb. FTC je igral izredno dobro, povezano in kombinator-no. Gradjanski se zlasti v prvem polčasu ni znašel, čeprav je nudil močan odpor. Odlična sta bila Glaser in Jazbinšek, v napadu pa se je trudil Zivkovič, ki je skušal povezati moštvo, in vnesti v igro sistem, popolnoma je zatajil Pleše. Lešnik je v začetku drugega polčasa zastreljal popolnoma sigurno pozicijo iz štirih metrov, pozneje pa iz pol metra bližine. Bil je obakrat sam pred golom. Enkrat se je žoga odbila od prečke, drugič jo je poslal čez prečko. BSK : Concordia t: 1 (o: O) Zagreb, 15. dec. Ob hladnem vremenu je bila danes pred 4000 gledalci odigrana prijateljska nogometna tekma med prvakom srbske lige BSK in prvakom hrvatske lige Concordio v Zagrebu, ki se je končala z zmago Beograjčanov 2:1 (0:0). Igra je bila zelo živa. V prvem polčasu je prevladovala Concordia, ki je bila stalno v premoči, toda njen napad ni znal izkoristiti številnih šans pred golom. Obratno sliko pa je nudila tekma v drugem polčasu, ko je prešel BSK v ofenzivo in bil ves čas v premoči. Gole so zabili v 13. min. Horvatinovič v 18. pa Vujadinovič za BSK, a v 37. min. je Pukšec zabil gol za Concordia Sodil je g. Vasa Stefanovič, ki zaradi fair igre obeh moštev ni imel težkega stališča. Hajduk : Split 1:1 (o : 1) Split, 15. dec. Na igrišču Hajduka je bila odigrana danes zadnja prvenstvena tekma hrvatske lige med Hajdukom in Splitom. Kakor znano je bila ta tekma že enkrat igrana, a predčasno prekinjena. Danes se je končala tekma 1:1 (0:1). + BEOGRAD: Prijateljska tekma Vojvodina : Jugoslavija 4:3 (2:2). Skupščina Jugeslov. plavalne zveze V Zagrebu je bil dosežen sporazum med narodnimi plavalnimi zvezami za sodelovanje Zagreb, 15. decembra. Danes je bila v Zagrebu glavna skupščina Jugoslovcnske plavalne zveze. Snoči Jvvj-dotL SeliHan nalivno pero in avtomatski svinčnik, oboje skupaj v usnjenem etui-ju je bila Že predkonferenca, ki so ji prisostvovali predstavniki hrvatske, slovenske in srbske zveze. Na konferenci je prišlo do sporazuma, kjer so tudi predstavniki srbske plavalne zveze Izjavili, da hočejo sodelovati v okviru vrhovne zveze JPS. Zaradi tega je današnja skupščina potekala razmeroma mimo. Hrvati so Imeli pet pooblastil, Slovenci dve, Srbi pa eno. Slovensko plavalno zvezo sta zastopala dr. Skaberne in Božo Kramaršič. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. Bergant, podpredsednik Perič, tajnik Macarol, blagajnik Bullč, tehnični referent Praunsperger; odborniki: dr. Ferjanič, dr. Skaberne. inž. Mlodragovlč in nadzorni odbor: Pavešič, Kramaršič, Nikolajevič ter namestniki: Količ, Kogovšek in Plamenac. Skupščina je obravnavala razne aktualne zadeve. Jug je umaknil svojo pritožbo glede waterpolo-tekme proti Jadranu, a Viktorijin protest glede odškodnine, ki naj jo plača ZPK, je bil odbit. Viktorija »i je pridržala pravico, da vloži nov protest. Skupščina se je nadaljevala še pozno v večer. Nogometna Evropa 1940 Pregled mednarodnih srečanj v pretekli sezoni Mednarodne nogometne sezone je konec ln tako polagoma prihajajo v javnost statistike in številke o pravkar minuli, na katero je seveda vojna imela močan vpliv, čeprav so se tudi države v vojni trudile, da bi vdrževale čim živahnejše stike e ostalimi narodi. Med temi statistikami je te dni ena izšla v zagrebških »Novostih«, lz katere posnemamo naslednje podatke: V mednarodnem nogometnem sporedu 1940 so bila odigrana naslednja mednarodna srečanja: Francija je zmagala nad Portugalsko s 3:1, v svoji prestolnici pa so Francozi igrali z Anglijo 1:1. fivica je po uspešnem 1:1 s Italijo v Tu-rinu izgubila proti Madžarski v Budimpešti z 0:3 in v ZagTebu proti Hrvatski z 0:4, v Bernu pa še z 0:1. Anglija je igrala samo s svojo zaveznico Francijo, m sicer v Parizu 1:1. Belgija je začela s 4:3 proti Luksembur-gu in s 7:1 proti Holandski v Anversu, toda pred vstopom v vojno je Izgubila revanž v Amsterdamu z 2:4. Madžarska jo v Budimpešti zmagala nad Švico s 3:2, nad Rurnunljo z 2:0 in nad Hrvatsko z 1:0, Igrala pa je še pet tekem neodločeno, in sicer 2:2 2 Nemčijo v Berlinu ln Budimpešti ter 1:1 z Italijo v Genovi in s Hrvatsko v Zagrebu in slednjič 0:0 z Jugoslavijo v Budimpešti. Holandska je izgubila proti Belgiji v Anversu z 1:7, vendar je v Amsterdamu dobila s 4:2. Razen tega Je v Rotterdamu s 4:5 priznala vrednost Luksemburga. Italija je igrala samo doma, in sicer v Turinu s Švico 1:1, v Rimu * Rumunijo 2:1, v Milanu z Nemčijo 3:2 in v Genovi z Madžarsko 1:1. Rumonija jc v Bukarešti remlziraia e Jugoslavijo 3:3, zato pa je v Beogradu zmagala z 2:1. Poraze je doživela 1:2 s Italijo v Rimu, 0:2 z Madžarsko v Budimpešti m 3:9 z Nemčijo v Frankfurtu. Nemčija je igrala največ 2 Jugoslavijo na Dunaju 1:2 ln v Zagrebu 0:2, z Madžarsko v Berlinu 2:2 in v Budimpešti prav tako, z Italijo v Milanu 2:3, e Rumunijo v Frankfurtu 9:3, a Slovaško v Bratislavi 1:0, s Finsko v Draždanih 13:0, r. Bolgarijo v Mopakovu 7:3 in s Dansko v Hamburgu 1:0. Portugalska je imela Francijo z 1:3 v v Parizu za edinega nasprotnika. Danska je igrala s č vedsko 1:1 v Stock-holmu in 3:3 v Kodanju, z Nemčijo pa 0:1 v Hamburgu. Jugoslavija je z 2:1 na Dunaju ln z 2:0 v Zagrebu uspela proti Nemčiji ter z 0:0 v Budimpešti proti Madžarski. Razen tega je igrala 3:3 z Rumunijo v Bukarešti ter z istim nasprotnikom 1:2 r Beogradu. Hr- vatska posebej je zmagala dvakrat nad Švico, in sicer 4:0 v Zagrebu in 1:0 v Bernu, z Madžarske pa je igrala 0:1 v Budimpešti in 1:1 v Zagrebu. Estonska je z 2:1 zmagala nad Latvijo v Talllau. Latvija je z 1:2 izgubila z Estonsko v Tallinu ln zmagala nad Litvo z 2:0 v Kov-nu. Slovaška je Izgubila proti Nemčiji v Bratislavi 0:1 in proti Bolgariji v 3ofijl 1:4. Bolgarija je s 3:7 Izgubila proti Nemčiji v Monakovu, pred tem pa je zmagala nad Slovaki v Sofiji s 4:1. A vedska se je dvakrat srečala z Dansko 1:1 in 3:3. S Finsko je igrala 5:0 v Helsinkih ln 3:2 v Stockholmu. Finska je Igrala a Švedsko 0:5 tn 2:3. rekordno pa je Izgubila (0:13) z Nemčijo v Draždanih. Litva je v Kovnu izgubila 0:2 z Latvijo. če bi države, ki so odigrale najmanj po štiri tekme, razvrstili po dosečenih uspehih. bi bil vrstni red naslednji: 1. in 2 Italija in Madžarska, 3. Jugoslavija (s Hrvatsko), 4. Nemčija. 5. Rumunlja in 6. Švica. Dve z magistrata »Prodaja plemenitim srcem« S tem naslovom smo pred kratkim objavili prošnjo za delavskega invalida, češ da je vse svoje moči pustil v mestni službi. Na magistratu so pa dobili od uredništva naslov tega reveža ter ugotovili, da ja 20. maja 1890 rojeni in prej na Galjevici št. 36. sedaj pa na Rudniku št. 85 stanujoči Jakob B. bil po lastni izjavi tri leta zaposlen pri tvrdki inž. Dukič in drug, ki je tedaj delala za mestno občino, pozneje pa pri Stavbni družbi, šele 12. maja 1937 je bil sprejet k mestnemu cestnemu nadzorstvu kot sezonski delavec ter je bil kot prigodnl delavec tam do 22. novembra 1938. V me3tnl službi je bil torej ta mož samo poldrugo leto in še tedaj samo kot sezonski delavec. Ker je zaradi težke živčne bolezni — ta bes dorsaiis — za delo nezmožen, dobiva od občine 150 din mesečne podpore, ni pa pustil svojih moči v mestni službi, ker je prišel v mestno službo star že 47 let. Na naslov mestne uprave smo pred kratkim objavili željo, naj bi mestna občina kleti stare Maličeve hiše, ker ®e je nova palača Bate umaknila, preuredila v Javno zaklonišče. Z magistrata smo pa sedaj dobili pojasnilo, da je zaščitni urad za to opozorijo prav hvaležen, vendar pa žal ne more izkoristiti teh starih kleti, ker bi bilo zaklonišče zaradi bližine glavne pošte in palače Bate, ki s svojo ogromno teto pritiska na del kleti, ogroženo, prav tako pa ni mogoče na tem prostoru napraviti zaklonišča, ker je v tem pasu preveč Instalacij telefona, elektrike, vode itd. ženska z na]fecljšim glasom za radio V »svetovno središče ženskih arhivov«-v Washlngtonu so shranili posnetek na gramofonsko ploščo z nekim nagovorom Mary Margaret McBrideove. Ta plošča naj bl bodoča pokol en ja seznanjala z glasom ženske, ki Je bil v naših dneh za radijske prenose najbolj primeren. Omenjeni arhiv ima že veliko število podobnih dokumentov, ki so za današnje žen-stvo posebno tipični. Tako med drugim sliko Grete Garbo kot filmske dive, ki so jo v naših dneh najbolj proslavljali, dalje rokopis nekega govora ge. Eleanor Roo-aeveltove kot »prve dame« Zedlnjenlh držav, neki kuhinjski recept ge. Audrey Bo-wersove, ki je na neki tekmi zmagala kot najboljša kuharica Zedlnjenlh držav. !n š? mnogo podobnega. Postani in ostani član Vodnikove druibei Kaj želi Zveza društev „šo la In dom" Na občnem zboru je bila sprejeta vrsta važnih predlogov V nedeljo, 8. decembra, je bil v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani občni zbor Zveze društev »šola in dom«, ki ga je vodil predsednik dr. Dragotin Lončar. Zastopniki včls.njenih društev so podali poročila o željah staršev glede izboljšanja vzgoje in pouka na naših ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Zastopana so bila štiri društva iz Ljubljane, društva i? Tržiča, Zagorja, Trbovelj, Senovega, Maribora in Ptuja. Zvezni tajnik profesor Čopič je poročal o važnejših dopisih, ki jih je zveza prejela, in okrožnicah, ki jih je raz poslala. Kmetijska zbornica je poslala na vpogled načit zakona o ljudskih šolah. Načrt nakazuje nekatere izprernembe sedanjega zakona o ljudskih šolah, posebno omiljuje centralistične ostrine veljavnega zakona, ki so se izkazale v praksi kot škodljive za naše ljudsko šolstvo. Glede osemletne šolo-obveznosti in obiska kmetijsko nadaljevalnih šol ter splošne ljudske prosvete pa bi načrt potreboval še večje izpopolnitve. Učne knjige so trajna bolna točka našega šolstva. Knjige so predrage, prehitro sa menjajo in preveč knjig uporabljajo otroci v šoli. Potrebni bodo temeljiti in daljnosežni ukrepi, da omejimo težke izdatke za šolanje otrok, ker izdajo starši v Sloveniji približno 20 milijonov din letno za šolske knjige in druge učne potrebščine. Mladina naj bi v ljudskih in meščanskih šolah dobivala brezplačno vse šolske učne knjige do dovršene šolcobveznosti. Vse učne knjige za srednje, srednje strokovne šole, meščanske in ljudske šole naj bi zalagala banovinska zaloga šolskih knjig in jih prodajala ter pošiljala poštnine presto neposredno šolskim upraviteljstvom. Zveza je priporočila ob pričetku sedanje vojne vsem včlanjenim društvom, da sodelujejo pri organizaciji zaščite mladine pred bombnimi napadi; prav tako je naprosila vsa društva »šola in dom« in zajednice »Doma in šole«, da sodelujejo pri ustanavljanju šolskih kuhinj, ker grozi mnogim krajem pomanjkanje zaradi slabe letine in s tem nezadostna in slaba prehrana šolskih otrok. V kuhinjah naj bi vsaj najpotrebnejši učenci dobivali dobro top i o hrano. V nekaterih krajih so bili zaprti poedini razredi ljudskih šel zaradi pomanjkanja učiteljstva. V narodnostno mešanih in cb-mejnih krajih je treba skrbeti, da je vse naše šolstvo čim bolj izpopolnjeno, ker ima ljudstvo v takih krajih večje prosvetne potrebe ter to zahtevajo tudi nai-oulie in državne koristi. Mariborsko društvo »šola in dom« je stavilo več predlogov, izmed katerih posebej navajamo naslednje: Na univerzi se naj posveti več skrbi vzgojni, praktični in teoretični metodični naobrasbi bodočih srednješolskih profesorjev, ne samo umski njihovi izobrazbi brez zadostnega ozira na potrebe srednje šole. Zato naj bi bil tudi praktični učiteljski, oziroma profesorski izpit praktično metodični izpit, ne pa ponavljanje teoretskega izpita. Sedanja razdelitev predmetov po skupinah na univerzi ne ustreza načelu povezanosti pouka na srednji šoli; zato se naj predmeti po skupinah spremene bolj v smislu potreb praktičnega dela na gimnazijah. V Ljubljani in Mariboru naj bi prosvetna uprava ustanovila peskusne srednje in meščanske šole, na katerih naj bi pouče\ ali najboljši strokovnjaki, vzgojitelji in metodiki. Za težje delo naj bi prejemali oosebne nagrade, da bi lahko posvetili vse svoje meči šoli. Mladi profesorji in učitelji naj bi hospitirali na teh šolah, da spoznajo nove načine šolskega dela. S tem b.f bilo tudi rešeno vprašanje vzornih nastopov na srednjih šolah. Na poskusnih šolah naj bi prvo preizkusili nove učne načrte in nove načine pouka ter učne knjige Ln učila tn jih splošno uvedli, šele ako se obnesejo. Sestavljanje in pisanje učnih knjig ne sme biti privilegij ozkega kroga uro? \sor-jev, razpiše se naj natečaj z nagrad ud ; a najboljše rokopise. Ti naj se preu:»:usijo najprej na poskusnih šolali, ako so se obnesli, naj se uvedejo in cdobre za daljše drbo. Da se onemogoči vsak pritisk, *ioi bi bilo zabranjeno vsem aktivnim inšpektorjem in nadzornikom pisanje šolskui uč-n h knjig. Sprejemni izpit za srednje šole v sedanji obliki ni izpolnil nad, ki so jih polagali njegovi tvorci; zato naj bi ga odpravili; prav tako nima nižji tečajni izpit za samo srednje šole pravega smisla; zato naj bi bil ves način dela v četrtem razredu tak, da bi po dovršeni nižji šoli lahko svetovali učencem, katere šole naj nadaljujejo. Ozi-ri na strokovno izobrazbo za uradniške službe ne smejo vplivati na splošno izobrazbo srednješolske mladine; strokovno Izobrazbo naj dobi mladina v strokovnih šolah. Na srednjih šolah je treba omogočiti dijakom, da se morejo po svoji želji učiti čim več prostih predmetov, kar bi bilo tudi v korist šole, ker bi slabo plačani profesorji ne iskali drugod postranskih zaslužkov. Predvsem je treba omogočiti učenje tujih živih jezikov, predmetov, ki se ne poučujejo v vseh vrstah šol, telovadbo ln tudi glasbo ter ročna dela. Prosvetna uprava naj Izdela stavbni načrt vsaj za 10 let, da bo v tem času se-zidanih dovolj srednjih, meščanskih ln ljudskih šol. Bremena naj bi se razdelila na daljšo dobo, da bi banovina in občine ne bile preveč obremenjene. Veliko pomanjkanje prostorov onemogoča vsak napredek šolstva. Potrebujemo pa več strokovnih šol za moško in žensko mladino. Med starši je treba vzbuditi več zanimanja za šolo, da se utrdi med ljudstvom močna zavest o važnosti šolstva, za tvarni in duhovni napredek vsega naroda. Roditeljski sestanki naj se redno vrše na ljudskih in meščanskih šolah, v srednjih šolah pa vsaj za nižje razrede. Vse učne osebe naj bi bile nameščene in po želji premeščene med velikimi počitnicami. da bi ne bilo prevelikih izpre-memb v učnem osebju med šolskim letom. V nižjih razredih srednjih šol naj poučujejo najsposobnejši in najboljši vzgojitelji. Prosvetna oblast naj predloga za izpre-membo zakona o ljudskih in srednjih šolan da v pregled ln v razpravo širšemu krogu staršev in vzgojiteljev, preden jih uveljavi, ker ti zakoni zadevajo vso narodno prosve to, ne samo ozek krog oseb, ki so slučajno Imele možnost da so nndrte predložile oblasti. V ljudskih šolah se naj o novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur materinemu jeziku. V Mariboru naj se ustanovi poklicna posvetovalnica. ker je zaradi industrijskega značaja mesta prav tako potrebna kot v Ljubljani. Vzgojitelji bodo mogli svoje izredno težavno delo ravno tedaj dobro izvrševati, če bodo stanu primerno nagrajeni in to tem bolj, ker nimajo nikakih stranskih dohodkov ln ugodnosti, kot jih imajo nekateri drugi poklici. Na predlog zastopnika trboveljskega društva je bil sprejet sklep, da naj bi bila pri nas strožja cenzura filmov, ker so nekateri preveč krvavi, drugi preveč razkošni in vzbujajo mladini manjvredne nagone in želje, ter jo s tem odvaiajo od resnega dela pri lastni pripravi za življenje. V Zagorju je potrebno novo poslopje za meščansko šolo, ki nima primernih prostorov Zemliišče za novo stavbo je že pripravljeno. torej bi bil prav sedaj čas. da prične občina zidati novo šolo. O skupni vzgoji moške in ženske mladine se je razvila daljša debata in je bil končno sprejet sklep, naj o tem važnem vzgojnem vprašanju razpravljajo tudi društva na roditeljakih sestankih. Zveza društev »šola in dom« izdaja za srednje in meščanske šole knjige, ki so po učnem načrtu predpisane kot domače štivo iz tujih jezikov. Do sedaj so izšle v njeni založbi tri srbskohrvatske. štiri nemške in dve francoski knjigi. Narodne pesmi, dva zvezka; šenoa: Karanfil s pjesnikova groba; O. Ludwig: Der Erbforster; Grimms: Marchen, 2 zv.; Eichendorf: Aus dem Tage-buch eines Taugenichts; Perault: Contes de Fees in Komentar k Moličrovemu Le Bour-geois gentilhomme«. Knjige razpošilja zveza naravnost dijakom ter jim daje pri skupnem naročilu za vsakih deset plačanih izvodov še en izvod brezplačno za siromašne uečnee. Namen izdaianja knjig je. omogočiti dijakom in staršem, da si nrbavijo kniige čim ceneje: zato zveza ne dela za dobiček, temveč le za kritje lastnih stroškov in ohranitev obratnega kapitala. Računi so bili soglasno odobreni in je bila odboru izglasovana razrešnica. Dve novi sarlfl dobrodelnih znamk Zadnja številka »Službenih novin« javlja. da bomo dobili spet dve sa ir d >-brodelnih znamk Pr bitek prve serija je namenjen »Zvezi boievn kov v Ljub'iani« druge oa »Jugoslovanski oro-tituberku oz-ni lifri«. Prva serija bo obsega štiri vrednot" Na najnižji ro 50 rar v oMvno želeti b?r vi bo os-^d-ria grobo :oa s spomr->i'-om P"dMh v Ljub^ani Imela bo d l1? d u-ge~a tudi na 'evi st n na-ii" »L'ub ian" — Št. Pt^r« Na r^ :;-rjav" znam1-1 no i d!nar bado SMve-ka H- at:<-a in Srbki-nia v na v'i ,;časta-~in;" d^ 2 r*a ocnM*ek sp->—-.eVt^ vs^m md15r>-> Sloveč*"? n^ Br^riah Vre "naroke bodo t"d° mrvo * Z vera nl- — t on b r} -rg dv^-n-o nr-T^-iVj. N\i iš'a in n •• InS-Jt-v—, f^i-v,^!,, O-t"*" dVO pa v pokončnem. Znamke b~da priš e v promet 1. januarja 1941. Predajala se bodo do konca aprila. franka'urn ■> vrei-no~t ra beda ime e do kon a maj3 Pre-o-tanek naklade bod-> Dotem sežgali Za drugo serijo bod > upa ab li naš? znamke za leta'sko oošto m 5 10 21 in ?0 dinariev Te znamke s^ bile izdane v nrecei veliki nakladi in zaradi spanjih m^-arednih razme*- nP bed • mote porabiti Z">to iim bodo ^a1' p etis'- n-vra vrednosti in sicer n-> 5 Hinavski z a-n'-i 50 + 50 dt. na 10 d;n-rs,'", 1 — 1 d na-na ?0 d mr ki 151 + 1.51 d^v-j* na 30 d'narski m 2 -+- "> d'narja PoW te-* bo nat'"nir-t m znamkah še dvojni križ ki simbol iri:ke. To znamke b~*o prišle v nrcmt 2^ decembra in b<-» drv^^na njih unc—bo samo -t ra"~dn-> roW-«» ne na •»•» i-t°s'-o ro"to ProJ?"'a,a cp bo*'" '-oi^i p-i-vre-^rrs1 fr->nt<-I»—n-a hoJo Vs stn'k Anton Vin-der iz Kasaz Dri Petrovčah z voza j^ oa-del in si zlomil d sna nogo v gl žni'1 V Lokrovcu pri C?l:u je pri pod'rani u smrek Dadlo v s^bo^a drevo na oriletn^sa delavčevega sinčka Ivana Strme ka a in mu zlomilo desno ro'-o Ponasr čenča sa zdravita v celjski belnišnicL Na Jakčevi razstavi Kakor prejšnie dni. je tudi dan"s privabila razstava Bož darja J^kca mnogo l'u-biteljev umetnosti v Jakopičev pavil'on. Ob ena^st^ je imel na razstavi predavanje umetnostni zgodovinar Jože Gregorič Pr»d predavanjem je prisotne nagovoril g. Ja-kac. N^to je govoril g. Jože Gregorič o pastelu in pastelni tehniki. Med drugim je omenil, da je sMkan^e s pasteli že s*ara tehn'ka. Njeni početkl segajo v 14. sto-letie Precei razvita ie bila v 17. stoletiu. S1ikanje s pasteli je bi'o posebno pr'Pub-ljeno v 18 stolet:u, v dobi rokokoia. V oni uglaieni dobi so prišle te s!'ke. polne mehko prelivak)čih se svetlob in s^nc, do popolnega izraza Pas*elov so se zelo oprijeli impresionisti. Ce bi ne bilo pastelov, bi menda slikar Edm:n dr Antona Ko-n-^ca Naklii'čie ie hr«telo. da ie dann'e s katerim je bil prof. Sirk od ikovan v iz železarne na Jesenicah Razstava je podaljšana do vk'jučno srede. Dajte svoje dokumente, pisma, po'ice, slike, zemljevide, načrte itd. na VITO-FLEX-aparatu preslikati. Poceni je. a so prav taki kakor original. Drogerija Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ulica 5. končala življenje dir.amitna patrona. kajti j stransko delaven. Zato je vsem uganka, njegovo truplo je bilo. ko so ga našli, od j kako se je moglo to pripetiti Mogoče mu razstreliva povsem razdejano in so dognali baje identiteto še'e po najdeni legi-timaciji. Kaj je gnalo mladen:ča v smrt, je zavito v temo. Gotovo pa je nesrečni mlade"-'č, ki je bil vsepovsod zaradi mirnega in pr:kunr>esa značaja m obnašania splošno priljubljen, storil to dejanje v du-ŠP"ni zmedenosti. Zadn-e čase ie hodil okrog zelo zami-šlien. Ker je bil sploh tihe in izredno mirne n^r^ve sn le re^v omzili na niem iz-premembo Ko se ie včeraj popoldne vr-čal iz šole. ie nreden ie stop;l iz viaVn izročil aktovko svojemu tovarišu, češ da je šola. za katero ni imel oocebnega veselja, zagrenila živlienje in ga je nepre-st?na mice1 na učenie ki mu ni b'lo v vesp^e. nomada v duševno pobitost. Mladenk ie bil Drid°n otrok in ni e* v kraiu in oknl'ci. ki ne bi niegove dmrti nnmUnval. TemKnij vsi sočustvuieio s starši ki so 7«n'bili e^^epn cina v rprrr, rod?'etiq stavila velike na^e Ne-utot^žliivo žaluje za svo^m bratcem »Tidi užival pnjvečio prilhi^tjenost. hnrnn nhr^n-"!? v nepozabnem spominu. Naj mirno počiva! Položaj honorarno nastavljenih proS. kandidatov Nevarna vlomilska družba prijeta Sami kmetsM sinovi, ki niso siromašni Ljutomar, 15. decembra Križavn;šk:m oro nikom se je orad .nekaj dnevi posrečilo zajeti nevarn ■ vlomilsko tolpo, ki ie strahova '.a vasi K akor či Logarovci in Grabe ter razpeli a svo e zveze tudi ša da ie oa okraju Prei kakimi tremi tedni je nek^o vlomil v sta no vanje zakon-ev Hren v O terčavi h:š; v Kckoričih. Vlomilec je moral d b o poznati razmere, ker si i a izbral kot ž tv omenjena zakon a, ki sta bil3 nekai lat v Franciji ter si tam pris uži a nekai denarja. s katerim sta si h tela kupiti maajš? posestvo. Odnasel je jima Drihranienih din 25.000. ko sta b"la z drugimi domačimi pri ma"i. V omenjenih va~eh sa tud' dalje časa izginjale svinj zmanjka'o ie tu in tam nokai parutnine ra tudi žita. Sum se je zgoščeval okoli nek h fantov i" mladih mož, ki pa ao vsak vlom od očno tajili To so b-atie Feliks Slavko in J->fk-> Heric iz K koričev. Novak iz Lo a ov ev in neld Klobasa od Sv T'o'ic- s mi kme+ski sinovi, ki jim ni bb tr~b^ se pati pa tuji lastnini. Z'n'mi.'o ja k"k^ je ori.šla v zamotano z-d^'0 več i i ias-nost Neki "o 'la- iz sos-d-vh Pre elinca" v cbč!ni MaM Nedelji ja t" dni od^i v gozdu nekega moškega, ki ie imal bicikl in se ie s tem vred zavlekal v kun listia. da bi tam prespal. Hitel ie p j o ož ike. ki so »spanjača« oakooali iz listja. Bil ia Klobasa od Sv. Trojice V križien osniu vorašanj ie naoasled priznal, da sp da k vlomilski tolpi Heričev. Izdal je nj:h>ve grehe, izpovedal pa tudi kakšne rač ta so še nameiavali izvesti Tako so h te i obiskati go;tilno Verzel in lesnega t gov^a 2nidarš:ča v Logarovcih Sim pa bi na bili prišli v o^led. ampak d v^bllani sa bili še neki dački z gornMh krajev, k bi se bili prepe jali calo z marib Tskim avtobusom. Vidimo torej, da so ti nadrb dai vlomilci čisto moderni ljudja in da se poslužujejo na^boljš h premet ih s e ste % Zaenkrat iim ie višja si a Dreor3č;la a\-to-busne vožnje m jih orsiMta. da s^ sk e-njeni v dvoradih o^maršir^li v l;uto er-ske sodne zaoore Pred ni!mi ia pod varstvom dveh oro'.nik--v drdral km ts' i v_z z de^om njihovega niena Zakonca Hr-no-va sta dob'la s\'o: denar že vrnjan Ali so isti vlomilci Dosetili tudi vlnor~m->, ko so se na licu meeta do dob^ okr-rv^ili. bo pokazala nadaljnja nrei^' a"a I^Vju-^no na tn n» <;ai jih razdalja Dri njihovem delu ni motila. Draginja, ki je v zadnjem času občutno narasla, je med drugimi prizadela tudi honorarno nastavljene profesorske kandidate, ki so jih prav v zadnjih mesecih v precejšnjem številu nastavili. Banovinski proračun, tz katerega se namreč plačujejo, je bil sestavljen že pred leti, ko so bile cene življenjskim potrebščinam v primeru z današnjimi še razmeroma zelo nizke. Po tem proračunu prejema profesor — honorarni nastavljenec po 14 din od ure. Predpisanih učnih ur ima 20 tedensko. Toda če znaša mesečni dohodek preko 900 din, se ure ne računajo več po 14 din, marveč komaj po 13.44 din. Ce bi ne bilo počitnic in dnevov, ko iz raznih vzrokov ni pouka, bi honorarni nastavljene! za silo še izhajali. Tako pa n. pr. za mesec de-ccmber v najboljšem primeru prejmejo nekaj preko 800 din — v Dekaterih mesecih pa še mnogo manj. Torej niti toliko, kolikor znaša eksistenčni minimum povprečnega ročnega delavca. Da se pri takih dohodkih ne more stanu primerno obleči, si nabaviti potrebnih študijskih knjig itd., menda ni treba pripomniti. Pri vsem tem pa mora vršiti iste dolžnosti kakor njegovi nastavljeni tovariši. In še drugo — nima ugodnosti polovične voznine, honorarna leta se mu ne štejejo v službena leta, niti nima pravice do profesorskega izpita. S proračunom, iz katerega se plačujejo honorarni prof. nastavljene!, je banovina hotela menda rešiti ne le vprašanje učnih moči, marveč tudi pripomoči diplomiranim filozofom do skromne eksistence v letih, ko čakajo na nastavitev. Ce je pred leti a tem proračunom še dosegla svoj namen, ga danes gotovo ne. Kajti brezposelnega profesorskega kandidata je s honorarno nastavitvijo spričo današnje draginje postavila z dežja pod kap, ker zaradi prenizko odmerjenega honorarja ni zagotovljen niti njegov eksistenčni minimum. Isto je glede na šolo, kateri se premalo hranjeni ali pa zadolženi honorarni profesorski nastavljenci ne morej posvetiti s tisto silo. s katero bi se radi in bi se moralL S honorarno nastavitvijo so absolvirani filozofi udarjeni celo dvakrat, kajti večina izmed njih je sprejela honorarno službo zato, ker niso imeli toliko denarja na razpolago, da bi si nabavili listine, ki jih mora vsakdo predložiti prošnji za državno službo, S prenizko odmerjenim honorarjem si jih tudi zdaj ne bodo mogli oskrbeti. Nujno bi bilo, da banovina v najkrajšem času poviša honorar vsem honorarnim nastavljencem do višine, da bi znašali njihovi mesečni dohodki vsaj toliko, kolikor značajo dohodki privatnih državnih nameščencev. S tem bi jim delo in življenje olajšala in kulturna ustanova, kakršna je šola, bi s svežimi, zdravimi učnimi močmi samo pridobila! Nekdo, ld bi tudi rad »vel Ponedeljska križanka Maribor čez nedeljo Maribor, 15. decembra. Lepo, sončno, toda hladno zimsko nedeljo so izkoristili vrli planinci in smučarji za obisk Pohorja, kjer so se preizkusili v smuč-nju po finem pršiču. Ker so bi'e odpovedane vse predstave in prireditve, so jo mahnili danes Mariborčani v okolico na nedeljski izlet, tako da. so bile okoliške postojanke dobro zasedene. Žalni seji za dr. Korošcem Ob 10. je bila v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 žalna se^a mestne organiz?c:je JRZ za dr. Korošcem. Franio 2ebot je ime] spominski govor. Podčrtal je zlasti dr. Korošcev boj proti narodnemu odpad-ništvu v predvojni dobi. Za 16 t. m. ob 18 pa je v mestni posvetovalnici sklicana žalna seja mestnega sveta, kjer bo imel spominski govor dr. Sušnik, ravnatelj učiteljske šole. O napadih iz zraka je govoril v mariborsk Ljudski univerzi prcf St?.nko Modic. V poučnih iz^ajan^lh. ki jih je ponazoril s skioptičnimi slikami, je prikazal nevarnosti plinskih in bombnih napadov. Na pod'agi skušenj iz svetovne pa tudi iz sedanje vojne je cčrtal glavna načela zračne obrambe, ki se je v zadnjem času zelo izpopolnila. Predavanju je prisostvovalo številno obč'nstvo, zlasti lz vrst mladine in vojaških krogov. Učiteljski zbor Učiteljstvo sreza Maribor desni breg je zborovalo te dni v Narodnem domu. Zborovanje je vodil šolski upravitelj S men Petrovič iz Brezja. V posebni resoluciji izraža učitel stvo svoje žePe ln pričakovanja glede izp ačila zaostankov drugega dra-ginjskega razreda gradbenega okoliša mesta Maribor, ki so -"'ih upokojeni ln aktivni železničarji že dobili. Razen tega pros'Jo, naj bi dobili tudi kurivo v naravi, ker ni gotovina v nobenem razmeriu s cenami kuriva. Razen tega je učiteljstvo razpravljalo o vseh st?novsk:h. poklim!h. strokovnih in življenjskih vpraš~nj'h. ki so sedai aktualna Sledilo je zanimivo pre- BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. prirodoelovna revija, 7. madžarski konjenik, 8. ime filmskega Igralca, 10. pregovor, 12. latinski pozdrav, 13. arabski konj (tur&ko), 4. obžalovanje, 16. kem. znak za prvino, 17. poljski pridelek, 19. predlog, 21. tišina, 22. del cerkve, 25. oziralni zaimek, 26. luka v Afriki, 28 polotok, 30. bolečina, 32. oblika gl. biti, 33. predplačilo. 35. tekstilna rastlina, 36. mohamedanska svetinja, 38. del noge, 39. doba v slov. literaturi. Navpično: 1. oblika gl. plesti, 2. huda bolezen, 3. osebni zaimek, 4. dva enaka samoglasnika. 5. časomer, 6. nočna ptica. 7. obrtnik, 9 položaj, 11. nikalnica, 14 prebivalec ob Karibskent morju, 15. nacionalna organizacija, 18. vbodljaj, 20 vec, 23. vrtna gredica (franc.), 24. azijska država, 27. stara mati (primorsko), 20. hlod, 31. osebni zaimek, 34. finsko mesto, 35. nedela ven, 37. kratica za od danes (lat.), 38. kem. znak za prvino. rROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele Nada Balo-hova, tovarna Hrovat, Ljubljana-Moste, Albin Šinkovec, brivec, Ljubljana, Dolenjska c, 6-, ln Rozika Krušičeva, Celje, Kralja Petra c. 8. HESITEV ZADNJF KRIŽANKE Vodoravno: ikra, Italija, imam, srp, ura, ili, li, osa, ara, Ivo, iz, Una, ubija, era. Meta, oda, Avar, ali, trs, AA, egida, oltar, ar, krona, Avala, ptica. Navpična: islam, kri, rp., Ira, ta, Lerida, ji, ami, mi, ali, mizar, USA, ave, ona, Abo, ora, uta, sli, vrt, aga, Ida, tla, Sap, ak, ar, en, av, ol, ac, Ra. Continental VkSAitVflg JiJGOaAfl MAM ». uu- | . Igla- I 1NSERIRAJ ,JUTRUM? na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44, Maribor. Vetrinjska 30 Crejuj* UavorU' Kavi jen -- izdaja duuzora, »Jjuira« cSuuulc Vuhau — Narodno uskazuo