..Primorski List" izhaja vsaki i., iO.,in 80„ dan v meseca. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice pft .6 nov. I goučljiv list za slovensko ljudstvo na s je ponatisnila tudi „Soča“ in upamo, da ne bo brez posledic. Povsod se ustanavljajo zadruge v sedanjem času z namenom da se ljudstvo oprosti iz verig izsesavajočega kapitalizma in pa da se ljudstvu nekoliko p.&aijiga v sili. Tako imamo posojilrice in še"druge zadruge. Seve še marsikje bi bila potrebna zadruga — in tudi ustanovila bi jo že bila marsiktera občina — pa komu hoče Izročiti to zadevo, komu knjigovodstvo. — Lansko leto obrnil se j« odbor ,.Zveze slov. posojilnic1* do vseh podružnic in poživljal naj se oglasijo vsi zavodi, ki so v „Zvezi“ pri odboru „Zveze“, ako ne znajo napraviti računskega sklepa sami. — Odbor pošlje svojega revizorja, d-i pregleda knjige in dovrši računski zaključek. Iz tega vabila zvemo, da mora biti marsikje kaj pomanjkljivega „Zveza“ ve dobro to, saj se njej pošiljajo vsi računski sklepi. Kje nam je iskati vzroka temu ? — Manjka nam spretnih, zmožnih močij, i-zurjenih v knjigovodstvu. — To je vzrok. Vemo, da morajo vse zadruge pošiljati svoje računske sklepe višjim oblasten^ v pregled in potrdilo. In kakšne so te proti nam. — Vlada ni nam nikjer prijazna, niti tam, kjer bi imeli dobiti od nje priznanje in podpore t. j. pri zadrugah. Kako je na Kranjskem, Štajerskem ne vem, a tu na Primorskem je dokazano, da nam je vlida nasprotna. Izgled nam daje na-brežinska posojilnica in poleg te še druge, kakor menda tudi Kanalska, ki so dobile od namestništva plave pole — le naši vrli poslanci so jih rešili. — Tudi tam kjer ni pogreška v knjigovodstvu (iz slabega knjigovodstva izvirajo napačni računski zaključki) najde ga skoraj, bi rekli, višja moč, samo da dela preglavice zadrugam Zahteva se tu od navadnih voditeljev zadrug vsakovrstnih postav kakor od jurista — vsako vprašanje, vsak odgovor se mora opirati ua paragrafe. Odkod naj jemlje tolike učenosti pripro-sti človek, ki ni videl druge šole kakor domačo. — Ker se toliko zahteva, ker se tako natančno posebno pri nas na Primorskem pazi na naše zadruge, zato moramo imeti delavce zmožne in izurjene v tej stroki. Natančnost mora biti povsod tudi tu in dobro je. da vlada zahteva t.o; ali iskati dlako v jajcu, to je prehudo. Marsikateremu, ki je imel veselje do ta-cegadela, upadel je pogum radi vednega pismenega preganjanja višjih oblastij. Toraj gotovo prepotreben nam je poduk v knjigovodstvu, kjer bi se pojasnile glavne postave o zadrugah. Pa ni dovolj, daje voditelj zadruge, (t. j. knjigovodja saj on je duša društva) samo zmožen — ne. On mora uživati zaupanje ljudstva. Naj bo zmožen kakor advokat, naj ima notarsko spretnost, ako mu ljudstvo ne zaupa, ogibalo se bode zadruge. Slišal sem nekdaj^ od kmeta v kraju, kjer je posojilnica : Če mi ta piše in denar šteje se že zanesem “ — Treba je zaupanja. Kdo uživa pri našem ljudstvu največ zaupanja. Odgovor : Oni ki je nad strankami. Dandanes najdemo povsod strankarstvo — ne samo v mestih in trgih tudi iz najbolj oddaljenih gorskih vasi se poroča časopisom o burnih volitvah — o zmagi te ali one stranke. Povsod je ljudstvo razdeljeno, ena stranka drugi ne zaupa. Obe stranki pa zaupajo onemu, ki je nad njimi, onemu, ki se ne meša v te boje. Kdo so pri nas taki — največkrat duhovnik in učitelj. Tema še ljudstvo zaupa, ako so ne udasta strankarstvu. Torej eden teh dveh naj bo voditelj — knjigovodja ! Res zmožnosti so, zaupanje tudi, a nekaj druzegit je kar takim ovira delo pri zadrugah. Oni niso stalni. — Duhovnik in učitelj ne ostane vedno v enem kraju in ko ta odide pride drugi, ki mogoče nima niti pojma o knjigovodstvu. Slišal in čital je mnogo o ta-cili rečeh — a delati vemierle ne zna — prakse mu manjka v takem zavodu. Iz tega sledi da zadruga propada, slabi. — In kako hitro se menjajo dandanes duhovniki in učitelji, in mogoče včasih ravno zato, ker sodelujejo pri zadrugah. — Zato mora biti pri takem zavodu neodvisen človek in najbolje če je domačin. — Domačini so tudi z manjšo odškodnino za- dovoljni in zadrugam ne bo treba toliko plačati kakor uradnikom, ki jih dobe bog ve od kod. — Tudi ne bo potrebno toliko upravnih stroškov — saj bi knjigovodja opravil sum marsikaj, kar se zdaj nosi notarjem, ako bo nekoliko podučen o paragrafih, in izurjen v knjigovodstvu. — S pomočjo ^Slovenskega pravnika11 ki ga je izdala Družba sv. Moliora se lahko dobro in pravilno piše. Potrebujemo torej pri naših zadrugah saniostaluih zmožili mož, ki uživajo zaupanje ljudstva. — In temu pripomogli bi gotovo kurzi v poduku za knjigovodstvo, kjer bi se udeležencem pojasnile naj-važniše določbe o zadrugah in poleg tega bi se jim na srce polagalo, naj se varujejo strankarstva, ako hočejo koristiti svojemu ljudsvu. Kakor smo imeli letos ceciljanski kurz, ravno tako bi lahko i-meli o počitnicah kurz za knjigovodstvo. Spretnih mož nam ne primanjkuje v mestu, ki bi se radi žrtvovali, poleg tega bi tudi odbor „Zveze“ ne zaostal. — Ta ima dobre moči in rad vstreže, ako bi prosili p.»moči in podpore. — Vsaka občina — vsaka večja vas naj bi poslala pametnega človeka (mladeniča), kojega ljudstvo spoštuje, k takemu poduku. Sploh enakega kurza, ki naj bi se ponavljal vsako leto. udeležijo naj se vsi, katerim je namenjen delokrog mej prostim ljudstvom, to so bogoslovci in učiteljski kau-didatje ali pa že učitelji. Ti bi bili po-znej društvu prava pomoč, ako ne morejo biti duša. Tako bi mogla vsaka občina pri nas pokazati izurjenega, zmožnega moža za vsako delo. — S tem bi mi imponi-rali pred svojimi sodeležani. ki nam niso 'kaj prijazni, s tem bi si pridobili njihovo spoštovanje — in mi bi bili lahko ponosni na svoje zadruge in na može, ki jih vodijo. . — i — Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Vlagaj v hranilnico! V zadnji številki smo priporočali da naj vsakdo prihranjeni denar vlaga v domače denarne zavode. In sicer smo to priporočali iz dveh razlogov, ker mora denar zopet denar delati in ker vloženi prihranjeni denar človek 'potem tako ialiko ne zapravi. Za štedljivce, ki si od svojega zaslužka hočejo kaj prihraniti, so posebne važnosti taki denarni zavodi, ki jim nudijo priliko vplačevati male tedenske doneske pa tako da, ako so začeli, potem morajo nadaljevati. Tako je pri Trgov-sko-obrtni zadrugi. Kdor vzame delež pri tej zadrugi mora skozi o let vsaki teden plačevati po 1 krono. Po petih letih ima z obrestmi vred prihranjenih 300 kron. Kdor toraj hoče varčevati, pa h krati se primorati, da bode trajno varčil, ta naj pristopi k Trgovsko-obrtni zadrugi. Pa tudi naše kmečke posojilnice nudijo ljudstvu priliko k varčevanju. Te posojilnice sprejemajo tudi najnižji znesek. Ker so doma po vaseh, lahko, kdor hoče varčiti, vsaki teden sproti vlaga. Saj ima hranilnico pred nosom Res je, da 1. krona ni Bog ve kaj. Toda kdor vsaki teden vlaga po 1. krono v hranilnico, nabere se mu v petili letih ‘j!)l kron 28 vinarjev, v desetih letih C53 kron 48 vinarjev. I:i kako veliko je število onih med našim ljudstvom, ki morejo tedensko lužiti 1 krono na stran. Na io smo hoteli opomniti sosebno družinske očete. Mnogi so v družini obdarjeni z otroci. Oče si razbija glavo, kaj bode z otroci, kedar odrastejo. Toda oče, delavec, obrtnik ali kmet, dokler si* otroci majhni, še more deti kako krono na stran. Ako torej pristopi Trgovsko • obrtni zadiugi ali pa tedensko vlaga pri domači posojilnici, more prihraniti toliko, da more svojim otrokom dati doto. Žal — da imajo ljudje le premalo sni sla za ta način varčevanja. Mnogi komarje love, kamele pa spuščajo. Radi bi var-čili pa le s stotaki, med tem pa giue- vajo krone in goldinarčki. Zato zopet in zopet opominjamo ljudstvo : varčujte z malim in dosegli bode veliko. Z malega raste veliko Kdor pa z malim ne prične, tudi velikega nikdar ne bode dosegel. Sosebno naši mladini polagamo to na srce. Kolikrat krvavečim srcem opazujemo, kako mladina težko prislužene novce razsipa in zameta. Naša mladina vse premalo misli na prihodnost. Mnogim mladeničem je škandal za občino, ako jim župan ne dovoli plesa, da bi noreli iii zapravljali zdravje in denar. Ni jim pa škandal, da vsaki ponedeljek beračijo pri svojih tovariški za desetice, da si kupijo „španjolete“. Za dekleta je sramotno, ako niso nališpane s zlatom ter nacifrane liki žena, o kateri govori modri Salomon v bukvah pregovorov. Ni pa sramota za nje, ako imajo dolgove pri zlatarju, pri šivilji, po prodajalnicah itd. Ni sramota za nje, ako matere si izpo-sojujejo denar, da dražestne hčerke morejo zadostiti svoji lišpaželjnosti. Mladeniči in dekleta spametuj e se ! Varčujte v mladih letih, skrbite za pri-hodnjost. Nosite prihranjene novce v domače hranilnice, kjer se vam bodo krone množile, da bodete postavi vsi listno ognjišče v hUo prinesli in prinesle že lastno prihranjeno svoto. Verujte, da vaše največje veselje in najlepši kinč bode hranilna knjižica, ki bode pričala o vaši delavnosti in varčnosti. Politični pregled. Notranje dežele. Goriški in isterski deželni zbor sta sklicana na 15 t. m. Isterski deželni zbor bode zboroval v Kopru. — Tirolski deželni zbor prične jutre zborovanje. Naš državni položaj je še vedno zelo zamotan. Vlada vedno vprašuje : Možje povejte mi zavedni, kje se ložje ognem zmot. Hujskanje med Nemci vedno raste. 9. t. m so se zbrali na Dunaju zastopniki nemštva iz vseh kronovin, da stavijo svoje zahteve, katerim bi vlada m »rala ugoditi. — 14. t. m pa se snide na Dunaju parlamentarna komisija desnice, da izve mnenje vlade in izrazi svoje misli in želje. Kakor poročajo, vlada resno misli s pomočjo paragr. 14. izdati jezikovni zakon. Vsekakor pa ugodnega uspeha nam ni pričakovati. Proti rimska agitacija je obrodila kaj malo sadu. Še nedavno sta šenerer in Wolf zijala, da se na dan 1 aprila (pravi dan sta izbrala — op. stavcu) objavijo imena vseh 10.000 odpadnikov od katoliške ceikve. Toda prvi april j -i minul, a o kakem imeniku novih luteranov še ni duha ne sluha. Dosedaj je število odpadnikov zelo neznatno. Med odpadniki ligurira zloglasni WoIf s ženo in štirimi otroci. Luteranska cerkev si more res čestitati na taki pridobitvi. Med tirolskimi Nemci in Italijani ni prišlo do sprave. Na obstoječih razmerah se ni prav nič spremenilo. Italijanska manjšina se toraj ne bo udeležila zasedanja in s tem onemogočila vse važnejše razprave v deželnem zboru. V državnem zboru so Nemci in Italijani prijatelji, ker gre proti Slovanom, med seboj pa so si takoj v laseh, ko gre za koristi jednega ali drugega. Nov uspeh Poljakov. Poljaki so dosegli, da se smejo gališki ravnatelji poštnih in brzojavnih uradov v uradnih pismih posluževati poljskega jezika. Vnunje drhive. Mirovna konferenca bode le luknja v vodo. Med tem ko vlade določajo svoje zastopnike, se prav pridno oboro-žnjejo. Na konferenci bodo zastopane tudi Severno-ameriške države, ki pa nikakor ne mislijo zmanjšati vojnih sil in tudi ne opustiti vporabe torpedovk. Tega mnenja bodo tudi mnoge druge države. Tako konferenca ne bode imela uspeha, kakor je bil brezuspešen rimski shod proti anarhistom. Turški upravi vedno primanjkuje potrebnega drobiža. Nedavno je prišlo v Carigrad 6225 zabojev patron, za katere je bilo plačati ostalo svoto 43.000 turških funtov. Ker p«i vlada nima denarja, ga ni mogla izplačati. Blago pa je romalo nazaj. Turški sultan je na to naročil stroje za izdelovanje patron. Toda vprašanje je, je li bodo imeli potrebnega drobiža za nakup potrebnega materijala. Je že vrag, da kjer ni denarja, tudi sultan zgubi moč in veljavo Italija in trozveza. Trozveza mora biti na precej šibkem stalil, ali pa vsaj Italija mnogo ne zaupa na zvezo. Kakor poročajo, je italijanska vlada na itali-jansko-avstrijsko mejo odposlala te dni komisijo častnikov generalnega štaba, da izgotove priprave za nove utrdbe. Pred vsem hočejo zavarovati pontebsko želez-nično progo. Na ta način se pač ne utrjuje zveza med Italiio in našo državo. Seveda naš zunanji urad mirno gleda to početje. Na Grškem kaj radi menjavajo ministre. Komaj nastoplo Zaimisovo mi-nisterstvo je že odstopilo. Sedaj pride zopet nasprotna stranka na krmilo, ki pa se kmalu umakne sedanji. Pač tudi v zbornicah igrajo slepe miši. V Španiji bodo 16. t. m. splošne volitve. Konservativna stranka bode priborila večino, dasi liberalno-framasonska stranka deluje, na vse kriplje. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Električno razsvetljavo so vpeljali v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Učinek razsvetljave je čarobni. — Kopališče na Toplicah pri Novem Mestu je otvorjeno že od 1. aprila. — Kranjska je štela koncem minulega leta 504.974 prebivalcev. — Obljubljena procesija radi potresa se je v Ljubljani na velikonočno nedeljo sijajno vršila. Procesijo je vodil presvetli knez in škof. — V idrijsko okolico iz Španije zopet prihajajo pisma, v katerih neki slepar obljubuje proti nagradi razkriti skrivnost, po kateri se pride do premoženja. Občinstvo naj bode pozorno! — Oliesil se je v občinskem zaporu v Kranju neki Heclit iz Nemčije. Na Štajerskem. V Gaberju pri Celju je padel raz svislij postilničar Fr. Seidl ter se ubil. — 56. letna Ant. Stie-brnegg je zginila, da se ne ve kam. — Nad kosom mesa se je zadavil zasebnik Fr. Grossa uer. Vse tri nesreče so se dogodile na praznik D. M. — Ljubniški pieniogokop pri Konjicah je kupila u-prava južne železnice. -- V Po.lgorah pri Ptuju je zemlja ' zasula 3 otroke. Dveletni sin Jakoba Kovačič je ostal mrtev. — Zdravnik v Ljutomeru g. dr. Mihalič se je ponesrečil ter hudo poškodoval. ker sta se mu konja splašila. Na Koroškem. Celovški porotniki so obsodili 38 letnega dninarja Jož. Gregorija na 14 letno ječo, ker je zažgal. Obsodili so ga že 1. 1898. Ker pa je vedno ta lil, prišel je drugič pred porotno sodišče, ki ga je zopet obs ulilo. — Letos je minulo 159 let odkar so v fari sv. lija v Celovcu vpeljali devetdnevnico na LISTEK Kako zaviraj učitelj nevarnosti soc. demokracije? (Dalje.) Skrb za globoko prepričanje o verskih temeljnih resnicah je prva, ker morajo biti te resnice neomajna podlaga drugim krščanskim resnicam in krščanski vzgoji. Tej prvi skrbi treba, da sledi druga, skrb za nravstveno vzgojo in sicer za nravstveuo vzgojo na krščanski podlagi, torej skrb za versko-nravstveno vzgojo. V delavskih krogih je preziranje vere, žal, prevečkrat, posledica nravstvene pn-palosii, in po sodbi izkušenih poznavalcev sti nevarnosti pijančevanja in nečistosti prva vzroka, da propade nravstveno toliko delavcev. V nekaterih krajih na Aiigltškem (n. pr. v Liverpoolu) se je povprečna starost delavskih slojev skrčila ua 15 let, in sicer, kakor pravi škof Ketteler, zbog nečistosti. Velike so tudi pogubne posledice pijančevanja, ki je združeno z že omenjeno nečistostjo, in je prav za prav vir in vzrok nečistosti. Pijančevanje in nečistost sta skvarila v mnogih angleških mestih toliko tvorniških delavcev in delavk, da se treba temu samo čuditi iu pomilovati te stvore, ki nimajo ni pojma, ni sence nekdanjih vrlin ponosnih sinov Albiona. Blede, izmozgane pritlikave postave, podobne hodečim mrličem, določene za trajno hiranje in zgodnjo smrt, take prikazni se vlačijo i čast sv. Božje Glave. — Pomožna učiteljica Fr. Naglas v Ljubljani pride za poilučiteljico v Dobrlovas. — Železnico iz Sinčevasi v Zeleznokapljo pričnejo graditi začetkom maja. — Pri Zrelcu se je obesil nek nepoznan 50 60 leten delavec. Dopisi, Iz Kozaršč. — (Odgovor „Brivcu".) Nenavadne pisanke prinesla nam je letošnja Velika noč. V 9. štev. imenovanega lista smeši nek dopisnik našo do sedaj na dobrem glasu znano občino. A revež osmešil se je le samega sebe. Ako ima dopisnik kakega nasprotnika v našej vasi. zaradi tega ni treba vse vprek smešiti in sramotiti. Posebno naša dekleta naj pusti le v miru, ker one so skoz iu skoz poštene, kar je našej občini v čast. Dopisnik se je s svojim dopisom le dobro spekel sam. ker vsi naši sosedje dobro vedo, da naša občina ne zasluži take „ časti “. Iz Doline pri Trstu. — Kakor povsodi, tako začenjajo tudi v Istri saditi ameriške trte, ker je pokončala domače trtna uš. Ker si pa ubožni kmetje le z veliko težavo morejo priskrbeti ameriških trt, daruje vlada navadno vsako leto več ali manj bilf in kolči amer. trt. Županstvo občine Dolina vabi tu-kajšne posestnike v' tem času po amer. trte, katerih je darovala vlada letos uad sto tisoč. Posestniki plačajo za prejete trte prav male vozne troške. Tem načinom se ubogim Istranom mnogo opomore. Pomislimo le, da imajo'Istrani skoro iz-sključljivo sani" trtne nasade, drugih jako malo ali nič; toraj sprevidimo, koliko gorja, koliko pomanjkanja jim je prestati sedaj, ko jim ne nosi več trta. Gmotno stanje Istranov je v obče obžalovanja vredno. Radi navedenega bi jim bilo nemogoče nakupiti si amer. trt. Čeravno se godi slaba Istranom, skušajo si vendar opomoči, kolikor le znajo! Tako se je vstanovila že pred nekaj leti v Dolini kmetijska zadruga, katera napreduje vrlo dobro. Tudi zadruga dobiva razne podpore od vlade, da ji je mogoče bolje uspevati. Pretekli teden je prejela naša zadruga od c. k. namestništva odlok, v katerem se dovoljuje 500 gld. podpore našej zadrugi in sicer v blagu in to : v žveplu, modri ga-liii (vitrijolu) in 12 škropilnicah. Za slednje mora vplačati vendar 124 gld. Žveplo in vitrijol se razdeli mej društ-venike ; nekaj škropilnic obdrži zadruga za posojevanje, ostale pa odda tukajšnim posestnikom proti primerni odškodnini. Tukajšni kmetje izprevidevajo dan za dnem potrebo nasa.tov amer. trt. in sadijo že večinoma vsi. Dal Bog, da bi jim donesel njihov trud obilega sadu! Istran. H <1 ¥ l € S. Gr. naročnike, ki so zaostali z naročnino, prosimo da nam isto kmalu dopošljejo. po ulicah ob sočutečem prijatelju človeštva. O nekaterih stvareh ne govori človek rad, vendar v ozdravljenje rane treba, da se rana razkrije. Molk in prikrivanje bi mogla tukaj le škoditi. Samo v mesili Londonu je več tisoč javnih nečistnic pod štirinajstim letom. Človek se zgraža že samo ob misli na to; toliko nesrečnih bitij, še v otroških letih, je določenih, da se potope v blatu poltene razuzdanosti! Hvala Bogu ! tako vskliknemo lahko še z vso pravico, tako daleč ni še prišlo pri nas. Hoti Bog, da bi nikdar ne prišlo tako daleč! Vendar pogoji za to so že tukaj: razpadanje družinskega življenja, pojemanje verskega čuta itd. so zla, ki nas privedejo do enakih učinkov, kakor jih vidimo na Angleškem. Da se ti odvrnejo, morajo pomagati vsi, ki vplivajo na vzgojo ljudstva, toraj v prvi vrsti učitelji. Kako naj se vcepi v srca učencev stud pred žganjem iu pijančevanjem? Priložnost za to se nudi učitelju v naravoslovju, kjer govori o sestavu iu življenju človeškega telesa. Učencem naj se tu pokažejo barvuate podobe, ki predstavljajo notranje dele človeka, pokvarjene po uživanju žganja. Učenec bo tako videl z lastnimi očmi, kako pogubno je pijančevanje, iu v srcu se mu bo zbudil stud nad žgano pijačo iu obilnim uživanjem vsake opojljive pijače sploh. SpodbudIjivo vpliva nadalje na u-čenca, ako mu učitelj govori o človeškem dostojanstvu. Človek, ki je krona vsega stvarstva, se v pijanosti poniža pod ži- Najvojvoda Ernst je umeri 4. a-prila v Arki. Pokojnik je bil najstarejši član naše vladarske hiše, drugi sin nadvojvoda Reinerja, bivšega podkralja Lombardije. Rodil se je 1. 1827 v Milanu. Boril se je s Radeckyjem proti Italijanom. Avstrijski narodi žalujejo s svojo vladarsko hišo. Prevzišeni knez in nadškof-kardinal. „Slovenec“ je dobil telegram iz Rima: V konzistoriju, ki S9 bo vršil začetkom maja, bo imenovanih osem do deset kardinalov, mej temi se za gotovo imenuje ime goriškega kneza in nadškofa dr. Jakoba Missia. Osebne vesti. Preč. g. Tomaž Gu-geuberger je imenovan za kateheta na samostanski šoli dominikank na Dunaju. C. kr. namestništveni koncipist g. Franč. Lašyič je iz Tomina premeščen na Krk. — Šolski svetnik in ravnatelj na učiteljišču g. Fr. Hafnerje stopil v stalni pokoj. — Začasnim ravnateljem je imenovan g. prof. Jož. Moz. —- G. Val. Kumar, okrajni šolski nadzornik v Tominu je stopil v pokoj. — V Tomin je prišel nov namestništveni koncipist pl. Grabma-yer, po rodu Tirolec, ki ne zna slovenski. Zlato mašo je dne 25. marca obhajal veleč., umirovljeni dekan in častni kanonik g. Urban Golmajer. Slavljenec si je stekel mnogo zaslug za Tomaj. Bil je neumorno delaven za povzdigo gospodarstva in gospodarsko osvobojo ljudstva. Vse svoje duševne in gmotne sile je žrtvoval za ustanovitev samostana šolskih sester in združene ž njim dekliške šole. Zato na* je posebno veselilo, da mu je ravno ob zlati maši g. okrajni glavar izročil odlikovanje cesarjevo — vitežki križec Franc Jožefovega reda. Slavljencu kličemo na mnogaja leta! Odlikovanje. Dne 28. marca je g. dvorni svetnik Bosizio v navzočnosti vseh uradnikov pripel zlati križec s krono g. naddavkarju Mili. Andrejčiču. Umrl je v Gorici suplent g. Ludo-vik Vrbnjak. Pokojnik je bil rodom Šta-jerc od Sv. Nikolaja pri Ormožu. Bil je zelo živahen, a blag mož. Že na gimnaziji v Ljubljani je kazal izredno nadarjenost za matematiko. Bog mu dodeli večni mir in pokoj! Deželnim glavarjem je imenoval presvetli cesar, dr. vit. Pajerja. Kaj bo z našim deželnim zborom pod novim glavarjem ne moremo povedati. Ali ostane vlada pri svoji predlogi gled& Šolskega zaloga, ali spravi nemajhno v — blamažo. Slavnost razkritja cesarjevega spomenika v Rainer jevi vojašnici v Gorici dne 9. t. m. Velik, znamenit dan je doživela Gorica v nedeljo, ko se je slovesno razkril v Rainerjevi vojašnici kip cesarja Franca Jožefa I. Že na predvečer je bila vojašnica kaj krasno razsvetljena, in vojaška godba je tudi na predvečer po mestu naznanjala drugo-duevno redko slavnost. 9. t. m. zjutraj ob 9. uri se je zbralo vse vojaško dostojanstvo v vojašnici poleg vsili drugih mestni zastop, da prisostuje na časten način slovesnemu razkritju spomenika. Na tisoče ljudstva je prihitelo na prostor slavnosti, katero je počastil s svojo nav- val, svoje dostojanstvo potepta, žrtvuje svoji strasti. Lepa, od srca govorjena beseda mora v tem oziru tudi blagodejno pasti na rodovita tla, še nepokvarjena srca učencev, ki se čutijo povzdignjene ob govoru o njihovem dostojanstvu. Pri narekovanju izberi učitelj za predmet tudi ostudnost pijančevanja, duševno in telesno revščino, ki izvira iz te strasti, veliko nevarnost, da človek zabrede v pijančevanje in veliko težavo, da se mu človek zopet iztrga. Računstvo je zato tudi dobro sredstvo. Med račune naj se vmešajo vzgledi o pijančevanju. Koliko si lahko prihrani človek ob nedeljah ? Kolike svote si pridobi v 10, 20 letih, ako varčuje? Kar se tiče nalog, tu ima učitelj snovi na izbiro: nesreče doma ali pri drugih, uboštvo in beraška palica, sramota iu solze v družinah ali nasprotno. Z varčevanjem pride človek lahko do sredstev, s katerimi pomaga ubogim in slabotnim, a pomaga tudi samemu sebi v časih brezdelja, bolezni, starosti. Naloge take vsebiue naj spisujejo učenci v obliki kratkih povestij ali pa v obliki pisem. Na tak način lahko vcepi učitelj v srca učencev razsodek in stud nad opoj-ljivimi pijačami, in ta bo kasneje gotovo velikega pomena v trenotkih nevarnosti iu skušnjave. Predsvarilo pred nevarnostjo te pošasti je tukaj najboljše sredstvo. Ako se je kdo že udal pijanosti, temu pomaga težko kitaj več pametna beseda in resen opomin. — Kaj treba storiti učitelju, da pride v okom drugemu zlu, nečistosti ? Učitelj mora tukaj ravnati v soglasju z duš- zočnostjo tudi knez in nadškof sam. Nj. ekscelenca grof Goi5ss je v imenu vladarske rodbine dospel k temu pomembnemu praznovanju. Slavnost se je pričela z daritvijo sv. maše, katero je daroval vojaški duhovnik o. Lin. Gromoviti streli iz pušk in topov iu sviranje cesarske himne in drugih izbornih komadov so spremljali daritev sv. maše. Zabeležiti nam je tukaj, žal, žalostno dejstvo, ki priča o skoio poturčeni Gorici. Mestni svetovalci so imeli tik altarja odkazano mesto, in nekateri med njimi so stali tik oltarja med daritvijo sv. maše skoraj ves čas — pokriti. To je škandal, to je sramota, ki ne rodi nikamor, nikar za tako slovesen trenotek. Po dokončanem sv. opravilu je poveljnik domobrancev imel govor, v katerem se je zahvalil g. A. Polliju za njegovo domoljubno delo. Nj. Prevzvišenost knez in nadškof je nato blagoslovil spomenik in podelil vsim navzočim blagoslov. Sledil je nagovor o. Lina, ki se je spominjal hudih, burnih časov in mnogih udarcev, ki jih je prebil že naš cesar, ter je sklenil z iskreno željo, da nam Bog ohrani vladarja do najskrajnejših mej človeškega življenja. Zaključil je slavnost s svojim nastopom grof Goess, ki je bodreč k uda-nosti in ljubezni do vladarja, zaklical Nj. Veličanstvu trikratni: Iioch! Vojaški za-stopi so mu sledili z gromovitimi klici. Vojaški dostojanstveniki iu drugi so se nato razšli, vojaško godho pa je spremljala pri odhodu v mesto nešteta množica. Urad c. kr. glavne davkarije ter razpreglednega zemljemerca se od dne 7. t. m. nahaja v prvem nadstropju palače štev. 2. na trgu sv. Antona, spadajoče g. Antonu grofu Strassoldo. Prestop k protestantizmu. Tudi Italijani so začeli kričati: Proč od katoliške cerkve. Budalo je svoj čas poročalo o petinštiridesetih, ki prestopijo k lute-ranom. Dosedaj je prestopil le conte Vit-torio Cecconi v Gorici s svojo soprogo iu z otroki. Corriere di Gor. od 28. t. m. po-reča da je dobila iz Trsta razglednico, ki proslavlja' spomin ‘zborovanja laških županov v Trstu dne 15. prosinca 1899. Razglednico diči krasna zastava in grb tržaški. No, kakor je videti, hočejo vroče-krvu na vsak način proslaviti v svetu oni sramotni in za Lahe malo častni dan! Stavil bi, da dobi vsako mesto in uredništvo v Italiji jednako razglednico in da se bo vse neodrešeno lahonstvo tržaško iu netržažko posluževalo teh razglednic v svojem dopisovanju z odrešeno Italijo ! Prosit! Isti list je v isti številki svoji ponatisnil tudi par odstavkov iz rimske „ Civiltd Cattolicaki je priobčila dopis o razmerah, žalostnih razmerah Lahov v Istri, o hrvatskem gimnaziju i. dr., dopis, ki bi bil jako časten iu sam po sebi u-meven v kakem židovskem listu primorskem; a je za „Civilti C.“ kaj slabo spričevalo in priporočilo ! Navedši besede nim pastirjem. Ta mora, se ve, v prvi vrsti skrbeti za čednostno življenje, ali učiteljeva naloga je, da je duhovniku v tej skrbi pomočnik. Na vsak način mora učitelj privaditi učence na zunanjo spodobnost in čednost, gojiti mora v učencih sramežljivost, vsako priliko mora porabiti, da jih v tej utrja. Čednostno življenje vpliva v ljudstvu fizično do najpoznejših rodov. Ako naletimo kje na kako ljudstvo, ki je zdravo in cvetoče, dasi jedva izhaja s svojo hrano, tedaj je to znamenje, da je ljudstvo nravstveno dobro. Ako se pridruži slabi hrani in nezdravemu zraku v bornih stanovanjih še razuzdanost iu nenravnost, tedaj hiti ljudstvo v propast. Teuia dvema faktorjema se ne more dolgo ustavljati ni najboljše ljudsko pleme. Nravnostno življenje ohrani ljudstvu moči in zdravje. Stari narodi so propali zbog nenravnosti, germanskim barbarom so podlegli, ker so bili v svoji izžetosti le senca narodov, brez vsake moči m trdnosti. .... .. Gre se torej za ohranitev ljudskih močij, za ohranitev ljudstva samega. Se več. Naša vera nas uči, da je čistost jeden najlepših biserjev v vencu krščanskih čednostij, biser vreden trajnega truda vsakega krščanskega učitelja. Ljubezen do naroda, ljubezen do vere bodri torej vsakega v gojenju in vcepljanju čuta sramežljivosti iu čistosti! A da bo to del p uspešnejše, zatre naj »e vir nečistosti, zapreka čednostuega življenja — pijančevanje! Pijaučevanje in iz njega izvirajoča nenravnost sta grob naioda, zato pijančevanju boj, a čednosti zmaga! pristavlja SJuiinja: ..Duhovnik Mandič •azliva 111 brizga strup m razburjenost iz svojega žolča v %Ndti Slogi" videč, tak6 se mu pojo v obraz tolike resnice od tak6 važnega in merodajnega glasila. Kake zaključke iz tega žalostnega ^StVŽalostno a resnično, da list, ki je Irugače mej prvimi borilci za pravo in resnico katoliško, ni toliko nam pravičeu, da gi-e na led nestrpnim hujskačem m da čifutska glasila zlorabijo dopise brezvestnih dopisunov. Mi odličnemu listu ne amerimo, ker očitno je, da je slabo poučen. Že enkrat smo opozorili. Ko pa je „udi katoliškim urednikom „0. C." do prava in resnice, česar smo prepričani _ dosti slabo, da sprejemajo dopise v ^voj list nalik listu, ki mu pride vse prav, da le polui svoje predale! Dosti slabo pravimo. Imeli smo že priliko slišati o dopisniku gledfc naših razmer v isti list, a reči moramo, da je dotičm dopisnik, pravi pravcati tip danas Laha, njega, ki mu je več do narodnosti in fanatizma nego do resnice in prava — nego |do cerkve in vere 1 Listom, kakor je f„C. C.“, katera obravnava častno najviša vprašanja, treba malo več treznosti, ako hoče koristili vsestransko dobri stvari. Mislim, da bi se „C. C." sramovala in lgovurjalu odločno, ako bi vedela, kako jo čifuti izrabljajo proti vsemu, kar ni lahonskega! Za „C. C.“ bi bilo pa častno, da popravi storjeno škodo na dobrem imenu pravu in resnici! Ali ni poštenega Italijana, ki }bi vrlemu listu to sporočil in pojasnil res-lico rimskemu listu tolike važnosti in gleda. In ako tega ni, ali bi ne bilo la mestu, da bi kak naš razumnik in veljak sam prijel za pero? Dandanes je tak6, da nam nihče ne pomaga, ako si nočemo sami! 1! Maraineo razprodan! Pa porečete, ;la Gorica ni Noricia ? ! O Kmetijski dražbi s Krasa pišejo v „Edinost“. C. kr. kmetijska družba v Gorici je izdala meseca januarja raz-las, s katerim vabi na skupno miročbo akt ene galice iz žvepla. V tem vabilu Jje odločno rečeno, da se sprejemljejo naročila do konca marca t. I. ter da se bode oddajala galica loco Gorica po 24 gl. 80 nvč. kviittal. Nekatera županstva, ki so udje c. kr. kmet. družbe, so se požurila ter so že do 7. marca odposlala aro za naročeno galico. C. kr. kmetijska družba pa je nagloma razposlala okrožnico, da je galica po 24 gl. 80 nvč. že razprodana, ter da se otvori druga naročba po 30 gld. kvintal. To ni mala razlika, če Vam povem, da znaša ista pri vsakem županstvu od 100—200 gld. Gospodje županje so sedaj v zadregi. Polirali so aro od ubogih posestnikov za ceno 24 gl. 80 lič., a sedaj morajo zopet stvar naznanjati, in posledica je ta, da ubogi posestniki nočejo naročati galice po 30 gld. kvintal. Radoveden sem, koliko slovenskih posestnikov je vdobilo galico po 24 gl. 80 nvč. Menda je šlo tudi to ceno blago v blaženo Furlanijo, kjer imajo gospodje veleposestniki itak vsega v obilici. A nas slovenske manj premožne posestnike smatra c. kr. kmetijska družba kakor bolj imovite ali pa bolj — nevedne! Menda je večina gg. odbornikov c. kr. kmetijske družbe bolj v sorodu z niža vskimi prebivalci naše Primorske, uego pa z nami. Vsekako pa svetujem uašim gg. županom, naj se vpišejo v kranjsko c. kr. kmetijsko družbo, kjer jim bode plačevati manj udnine. Kranjska kmet. družba postopa bolj intenzivno, ona naroča že za časa blago in ga oddaja udom brez dobička. Tam dobivajo tudi udje strokovni list „Kmetovalec", ki je les vreden hvale. In vse to za letna 2 gl., med tem ko treba naši kmet. družbi plačevali letnih 4 gl. udnine — in čemu? Saj za isto ceno dobimo galice pri vsa-| kem trgovcu — če ne še ceneje. Dobro bi bilo tudi, da bi naši kraški županje ustanovili podružnico kranjske kmet. družbe, od katere bi imeli gotovo več koristi, nego od naše c. kr. kmetijske i družbe v Gorici. Prihodnjič kaj več. Eden prizadetih. Svoboda v Ljubljani. Dr Tavčar 1 je na 6. aprila zbobnal v Ljubljano vse »trgovce Kranjske dežele, da ustanove veliko konsuinno društvo, ki naj bi kousu-miralo vse gospodarske zadruge in kon-sumna društva na Kranjskem. | Na ravno isti dan so tudi gospodarska društva sklicala shod vseh gospodarskih društev. A kaj se zgodi! Dočim se je narodovim trgovcem dovolilo zborovati, ie vlada prepovedala shod gospo* darskih društev, češ da se je bati za red in mir. Kdo je imel tu roke vmes, je pač učividno. iu naj župan Hribar stokrat v Slovencu izjavlja, da je magistrat poslal le suho poročilo i\a vlado. Je že tako liberalci so povsod jednaki. Svobodo ozna-nujejo, toda le za se, drugim pa jo z vsemi možnimi sredstvi odrekajo. Živeli svobodomiselni Ivani!! Shod gospodarskih zadrug pa se je vendar le in sicer sijajne vršil po paragr. 2 zbor. zakona. Dve zanimivi tožbi. Kakor že znano je lastnik „Soče“ tožil „Slovenski Narod". Sedaj pa urednik „Učiteljskega tovariša11 toži uredništvo „SočeH radi raz-žaljenja časti. Javni plesi so bili na drugi velikonočni praznik v Moši, Ločniku, Kor-minu, Gradišču itd. Seveda je slovenska mladina — žal — mnogo „flik“ žrtvovala na oltar plesodržcev. Sploh pa se mora v Furlaniji, res cediti med in mleko — pardon polenta. Kako postopajo sodišča I Večkrat sera imel priliko opazovati, kako premeteno postopajo sodišča ozir uradnega jezika Slovenskim strankam pošiljajo pisma s slovenskimi naslovi, v pismu pa so akti v italijanščini. Pač jim gre težko s slovenskim uradovanjem. Na tem pa so tudi Slovenci mnogo krivi, ker zahajajo k laškim odvetnikom. O ljudstvo poboljšaj se! Kdo izziva! Drugi velikonočni praznik je lepo vreme izvabilo mnogo Goričanov v okolico. Tudi v Kronbergu jih je bilo veliko. A kako so se nekateri obnašali ? V krčmi „na Lesinah“ so bili iNtega dne popoludne tudi cerkveni pevci Kromberški. Zapeli so nekatere narodne pesmi. Kar pristopita dva goriška „signora“ ter brez povoda in vzroka pričneta kričati: Porclii sciavi, marameo i. t. d. Seveda pevcem kri ni ostala mirna. Jeden jo je takoj skupil, drugi pa je beže padel v grapo za hišo. Navzoči Italijani in Nemci so bili silno razjarjeni nad takim izzivanjem ter so se izrazili tudi v ojstrih besedah. Vendar pa krčmarju menda toni bilo prav, češ da mu goste odganjajo. Lepa ta: Hodili bodo k nam, in krčmarjem na ljubo, se bodemo pustili zmerjati. Tega pa ne. Iz tega pač lahko vsakdo razvidi, kdo izziva. Ako pa potem Slo vencu zavre kri, pa hajdi k sv. Antonu se hladit: „Corrierovi“ jezik-oslovci so nam priskrbeli že marsikako veselo uro s svojmi neprostovoljnimi dovtipi. Tak6 se je oglasil tudi v torek nekdo z dolgo klobaso proti „Adriatische Post“, ki je 1. številki ožigosala tisto lahonsko tendenciozno pretvarjanje naših krajevnih imen. Ta jjezik-oslovec vpraša, kdo je dal pa Slovencem pravico, da so pretvorili naslednja krajevna imena: Udine v Viden, Cividale v Čedad, Cormons Karmin, Gorizia v Gorica, Mossa v Musa, Luciniko v Ločnik, Aquileja v Oglei, Monfalcone v Teržič, St. Andiea v Stan-dež. Sanbassso v Šanpas, Unghersbach v Vogerska, Reinschiach v Renč, Cerov v Crou, Vipolzoch v Dipuš, Visnevick v Vesnik. — Človek res ne v6, kaj bi počel s cepcem, ki ne zna prav napisati niti enega imena, o katerem hoče nekaj dokazati. Pravilno pisana imena so: Videm, Čedad ali Staro mesto, Krmili, Gorica, Muša (— da, to edino je zadel, baje zatč, ker muš ostane muš, obračaj ga, kakor hočeš! —) Ločnik, Oglej, Tržič, Št. Andrež, Šempas, Vogerske, Renče, Cerovo. Vipolže, Višnjevek. — „Corri6rov“ dopisnik pravi, da je bil 1. 1848. član »narodne straže"; no, vidi se mu, da gre na otroški um, če tudi mu ne verujemo, kar pravi o svoji starosti. — Ker torej vkljub svoji starosti še ne v&, odkod imamo Slovenci pravico, tak6 imenovati gori označene kraje, mu moramo povedati na uho to-le : Od starih časov »o naši Sloveuci taki) imenovali gornje kraje, zat6 jih mi tudi taki) pišemo in ne drugače. Lahoni pa si šele dandanes izmišljujejo imena po laškem kopitu za kraje, iu te krparije hočejo šele vtihotapiti v rabo ! To pa je velik razloček! Kar se tiče Moncorone, pravi, da je to izvirno in Cronberg le prevod. Mi dostavimo na to le, da izvirno ime za oni kraj je — Stran, ki je deloma znano še dandanašnji. To ime Stran je potem cesar Leopold premenil v Kronberg na čast grofovski rodbini Coronini-Cronberg. V ostalem se ne bomo prepirali z ljudmi, katerih nevednost je taku goro* stana, da je naravnost predrzno da se upa pisati za javnost. Ali zdi se, da italijanskemu občinstvu more natvezniti naj-večje kozle vsak pisač, ki ima slučajno čas. „Soča“. Slovensko mirodilnico (drogerijo) priporočamo slovenskemu občinstvu. Sedaj se pač nihče ne bode mogel izgovarjati, da nimamo domače mirodilnice. Postrežba je zelo poštena iu solidua. Slovenci ne pozabite torej, da je naša mirodilnica v Tržni ulici poleg sadnega trga. Parnik „Najvojvod Fran Ferdi nandu, ki so ga hoteli spustiti v morje pa je obtičal na suhem, so vender po več dnevnem naporu spravili v morje. Tržaška odvetniška zbornica je pravosodnemu ministru odposlala dolgo spomenico proti slovenskemu jeziku pri tržaških sodiščih. Italijanski odvetniki se sklicujejo na staoi sodni opravilnik iz 1. 1781, lii menda govori le o jednem jeziku, in seveda je po njihovi trditvi le italijanski. Uprav smešen pa je argumet, Češ, da bi se bile že davno vpeljale slovenske obravnave, ko bi se bila poka* zala potreba. To ravno dokazuje staro krivico, ki se godi slovanskemu prebi valstvu. Tisoč let krivice ne ustvarja jedue same ure pravice. Zaradi malomarnosti laških advokatov, ki se nočtjo ličiti slovenshih jezikov, naj torej trpi pravosodje, naj še kršijo v zakonih zajamčene pravice! Grof Badeni je rekel svoj čas: Učite se slovenščine! Občinske volitve v Rovinju. V rovinjskem zastopu je zadnji čas gospodarila kmetska-krščansko socijalna stranka, ki je hotela štediti z občinskim denarjem. Liberaluim mogotcem je bila trn v peti. Dosegli so, da je bil občinski za-stop razpuščen. Skoro ped leta je vodil upravo odbor, sestavljen iz liberalnih gospodov. Ta odbor je sestavil tudi volilni imenik, na podlagi katerega je liberalna stranka zmagala v vseh treh razredih. Na čelu kmetske stranke stoji domači župnik Ivan Malusa, ki je ustanovil v Rovinju konsumno društvo, da bi kmete varoval mogočnih pijavk. Pazinski Italijani prestopijo k luteranoin. Kakor poročajo hrvatski listi, so pazinski Italijani vložili pritožbo pri tržaškem ordinarijatu proti hrvatskim prepovedim ter zahtevali za-se italijanskega duhovnika. Kako močno je Itali-janstvo pazinsko so dokazale zadnje volitve v deželni zbor. V Pazinu so bile od pamtiveka hrvatske propovedi in upamo, da odstanejo. Oni, ki zahtevajo italijanske propovedi, navadno cerkve niso videli od znotraj in je ne bodejo. Ako prestopijo k luteranom za cerkev še bolje, vsaj kot katoličani po imenu ne bodo dajali pohujšanja. Hujskanje proti cerkvi. Na velikonočni ponedeljek je naznanil pred cerkvijo v Poljanah obč. sluga, naj pridejo v Veprinec molit na grob bivšega župana Andrejciclm. Res je prišlo par stotin lju* dij. Občinski tajnik je imel govor. A so demonstracijo so vprizorili, ker je cerkev odrekla samomorilcu pokoj v blagoslovljeni zemlji. Kdo je bil pokojnik, kako je sodil o veri in kako je živel, o tem po smrti nočemo govoriti. Kakoršno življenje taka smrt. To pa sedaj brezvestni^ hujskači izrabljajo, da duhovnik ni več varen življenja. Opomniti moramo, da ^ e-prinec spada po volosko glavarstvo, v katerem glavari g. Fabijani iz Kobdilja. Umor. V Trstu je umoril težak Matevž Sankolič .svojo lastno žeuo, zabol jo je z nožem. Žana je živela ločena od njega. Pred kratkim pa se je povrnila k možu, in po noči 4 api ila dogodil se je ta strašen zločin. Hrvatska imena ladij. Finančno ravnateljstvo v Zadru je izdalo naredbo, da morajo vse finančne ladije v Dalmaciji imeti tudi hrvatska imena.^ Avstrijski neodrešenci v Rimu so ustanovili podporno društvo z imenom /Irieste e Trento." Te dni je društvo na občnem zboru izreklo prijateljem v Trstu in Kopru zahvalo za doposlano jim denarno pomoč. V olbor so bili izvoljeni naslednji potomci starih Rimljanov; Na-činovič, Bačič, Rodica, Popovič iu Dobrih. Puro sangue! Junaški duhovnik. Nedavno je bil odlikovan od cesarja z zaslužnim križcem s krono, župnik Jan Zvozil v Jestrabici ua Moravskem, kjer je rešil dvoje otrok iz ognja. Župnik je bil v šoli, kjer je nadomestoval učitelja, kar v bližnji hiši izbruhne ogenj. V hiši je bilo zaprtih dvoje nedoraslih otrok. Na krik vaščanov, ki so opazili ogenj, odpravil se je župnik naenkrat h goreči hiši, odprl šiloma vrata in v dimu ter plamenu je iskal v sobi otroka, ki sta že brezza-veslua ležala na tleh. Župnik vzdigne otroka, ter jih izroči skozi okno zunaj stoječim gledalcem. Potem se sam reši iz ognja. Že prej je župnik Zvozil rešil enkrat dva otroka iz vode. General konjiče zblaznel. Na vojaškem ogledovanju minole nedelje se je dogodil v Pragi mučen prizor, ki je napravil bolesten utis na vse vojaštvo. General konjiče, grof Griinne, je kar hkratu začel počeujati i aznih neumnih stvari. Mnogim vojakom je podajal roko, pov-praševaje jih, h kateremu polku da pri- padajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpeljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel na umu. Z denarjem v grob. Nedavno je v Aiigernu na Nižesvstrijskein umrl posestnik Karner, ki je za odmero osebnega dohodninskega davka naznanil 80,000 gld. premoženja. Kako so se začudili dediči, ko so po njegovi smrti našli le 30.000 gld. Ker je bil pokojnik skopuh in sploh čudak, ter je večkrat izrazil željo, da morajo vzglavnico položiti ž njim v grob, hočejo dediti prositi, da izkopljejo „dragega“ pokojnika. Srečno mesto. Mesto Sonuenberg v Krkonoših je gotovo najsrečueje. Pred kratkim je mestni zastop naznanil prebivalstvu, da za letos ne potrebuje nika-kih doklad in jih bo vrnil vsakemu, kdor jih je že naprej plačal, ker dohodki popolno pokrijejo vse stročke. Zanimivo pa je, da so lani napravili vodovod, ki stai občino 12.000 gld. Nove lurške Šmarnice. Katoliška bukvama v Ljubljani je izdala novo knjigo Šmsriii>. Knjigo je spisal francoski Henrik Le.sserre, na slovenščino preložil kapelan Ivan Godec. Knjiga stane v pol usnju 90 kr., v usnju 1 gld., v usnju z zlato okviro l gl. 20 kr. Knjiga je res lepa, berilo zanimivo. Gotovo bodo z veseljem posegli po njej vsi čestilci Marijini. Za Alojzijevišfce: BI. g. Andrej Jakil 10 gld., preč. g. J. Peternel, dekan 5 gld., preč g. Jan. Lukežič 5. gld.. preč. g. Val Pelicon 4 gld. 50 kr., monsignor Stefan Bensa 20 gld., f Peter Vuga, župnik v Škrbini zapustil 20 gld. Na mesto venca na grob pokojne gospe Rožalije Vičič podaruje žalujoča rodbina Vičič — Štrekelj 10 gld. (Toliko tudi za Šolski Dom). Vsem dobrotnikom Bog stotero poplačaj na tem in na onem svetu ! Društvo »Šolski dom". (III. izkaz od 1. do konec marca). — Kot ustanov-niki z doneskom 100 gld. so se oglasili: Sl. magistrat dež. stolnega mesta v Ljubljani; gosp. Muha Anton, dež. poslanec, c. kr. poštar in .veleposestnik v Lokvi na Krasu. — Vplačali so: gl. kr. Kranjc Josip, posestnik ” Kobaridu štev. 173.........................5.— „Mladinoljub“ v Gorici 5. obrok ustanovnine.......................10.— Mesar Andrej, vikar v Livku . 5.— Paternost Ivan v Trstu, Bastione 2 0.50 Fiegl Karol, sodu. svetovalec v Tržiču ................................3.— Lazar Anton v Breginju ... 1.— Kante Matko, okr. šolski nadzornik v Sežani ......................... 1.— Orešec Fran, c. kr. prof. na gimn. v gorici za mesec jan. in tebr. 2.— Pevski kvartet nabral pri vremenskemu proroku v Tolminu (poslal Sadžija) ........ 2.35 Tomšič F. v Nabrežini .... 1.— Gregorčič Simon, vikar v Sedlu . 5.— Ustanovnik št. 54 na saldo . . 50.— Laharnar Fr., posestnik štev. 1 iz Pečin . . ,..........................1.— Hranilno iu posojilno druš:vo v Nabrežini...............................5.— Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico v dan 5. marca .... 100.— Škapin Karol, pravnik, preostanek stenografskega kurza .... 5.— Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici, čisli prebitek veselice v dan 12. t. m. . . 150.— Renčan na Dunaju.....................2.— Muha Anton, dež. poslanec, c. kr. poštar in veleposestnik v Lokvi na Krasu l. obrok vstauovnine 50.— Trentarji zbrali po planincu iz Soče v Tonderjevi gostilni pod Triglavom .............................3.50 Grusovin Anton, posestnik v Gorici 5.— Miklavič Fran, učitelj v Soči, nabral v dan 1!). marca v Flajsovi krčmi..................................6.21 Starašine v Logu pod Predelom zložili v dan 18. marca po seji 6.— „Podkaknik“ v Trstu 5. obrok vstauovnine.......................10.— Prof. V. Bežek, mesečuino za febr. in marec..........................4.— Koren Anton, trgovec v Gorici, mesečnino za febr.......................1.— Kavčič Jos., c. kr. notar v Gorici, mesečuino za febr.......................1.— Po uprav. „Sočeu, kakor izkazano v 18. št. iz dne 3. marca . . 48.91 Po uprav. „Soče“, kakorizkazauo v 20. št. iz dne 10. marca . . 24.50 Po uprav. „Soče“, kakor izkazano v 22. št. iz dne 17. marca . . 12.20 Po uprav. .Soče", kakor izkazano v 24. št. iz dne 24. marca . . 61.10 PRIM 0K8K1 LIST Po uprav. „Soče“, kfikor izkazano v 25. št. iz dne 28. m aru" • • ?-80 Pmeis Jos., žiipirk v $ež»n! . , 2.— MuroVec Ivah, dekan v Cerknem 10.-* Kovačič Ivan, kaplan v Cerknem 12 — Bajc Josip. kn. škof. tajnik sedaj v Šempasu.........................15.— Duhovni pomočnik Bisingar v Predloki ........ 1.— Rejec Jakob, župnik v Čepovanu 2.— Jug Anton, vikar v Sovodnjaii . 5.— Jan Frančišek v Kotu (p. Breginj) 2.— Sorč Jos. nabral v veseli družbi pri „pošti“ v Bolcu .... 2.20 Po uprav. „Soče“, kakor izkazano v 26. št. iz dne 30. marca 32.56l/* Skupaj 673.83 V* Vsled prejšnih izkazov . . . 1667.50 Do konec marca došlo torej v 1. 1899.....................,. . 2341.337, Odbor društva „Šolski Dom-1. Dijaška kuhinja v Trstu. Po novem letu so darovali: Pokojni župnik Ivan Černe 5 gld., g. profesor Jesenko za pervi semester 10 gld., veselica v Nabrežini na Silvestrov večer 6 gld., g. Janez Žvogelj c. kr. davkar 2 gld., g. Stefan Jenko in g. Ivan Pogorelec po 50 nč., g. profesor Gomilšak 5 kron ; X. N. 10 gld., g. dekan Rogač 1. gld., g. M. Lah 4 gld., gospa Neža Pirjenec 3 krone, g. župnik Narobe 3 gld., gospa Dragoima 5 gld., gospa Vittoris 5 gld., g. poslanec Vatovec 10 gld. Presrčna hvala vsim p. n. dobrotnikom. Priporočamo pa dijaštvo kuhinjo tudi drugim rodoljubom, ter dijaštvo je mnogo, ki obiskujejo dijaštvo kuhinjo. Ostalega denarja pa ni več. J. Varto. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavna Kmetska posojilnica ua Vrhniki 30 gld. (po tiskovni pomoti zadujič izkazano 30 kr.) — Slavno Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 gld. pokroviteljnine. — Gdč. Ema Šentakova na Vranskem iz nabiralnika v gostilni „Slovan“ 3 gld. 10 kr. — Podružnica v Rojanu po blagajnici gdč. Ivanki Mikelič 80 gld. — Iz Cerknega čč. gg.: Ivan Nep. Murovec, župnik in dekan, 1 gld.. Janez AVester, kurat v Otaležu, 1 gld., Josip Cigoj, župnik v Jagerščem, 1 gld. in Janez Kokošar, župnik v Sebreljah, 1 gld. — Podružnica v Kobaridu po g. J. Rakovščeku 25 gld. 30 kr.Od podružnice v • Braslovčah č. g. predsednik A. Veternik 16 gld. 67 kr. udnim in zbirko gdč. Pavle Jarc 2 gld. 76 kr. — Gospa Julija Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni „pri pošti" 4 gld. 50 kr. — G. France Stele iz Kamnica nabral v veseli družbi pri „Smrečniku“ v Mengšu z geslom : „Ker nihče nam ne pomaga, pomagajmo si sami!" 2 gld. 10 kr. — Gdč. Marija Skale v Konjicah za šolo na ^luti 1 gld. — Gdč. Mimika Piepelec v Središču 4 gld. 10 kr. — G. Fr. Fajdiga v Sodražici iz nabiralnika 3 gl. 6 kr. — G. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani in založnik kave družba sy. Cirila in Metoda 100 gld. — Slavna Posojilnica v Vitanju 5 gld. in za velikovško šolo 10 gld. — Živeli velikodušni dobrotniki in njih nasledniki. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ed. E a vlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10- nasproti gostilne „Belega Zajca-1 usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Turnške ure | izdelujem nove in popravljam j* stare. Priporočam se prečast. cerk. *v predstojništvom za obilna naro- p čila. J Matija Lenard r izdelovalec cerkvenih ur. v Kranju Gorjensko. Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, a • Via Ginidino 8 briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. :xzzxz? kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma Filip velika trgovina z lasmi v Spodnjem Krnlovcu (Unter Kralowitz) na Češkem. P. n. Čitatelje te [opomnim, naj opozort reso zbiralce zmešanih | P. n. Čitatelje te anouce •opomnim, naj opozore na mojo j ladreso zbiralce zmešanih las. j ■ v— *— Saunig & Dekleva V GORICI — Nunske ulice 14-16 — V GORICI ica šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Jožef v Gorici, ulica Raštelj št. 7-Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče niirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. _______ POTREBŠČINE za pisat nice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — §ožni venci. — $ašne knjižice. POSEBNOST: semena za zelenjavo in trave. (Anton (gon klobučar in gostilničar v Semiuiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Postrežba in cene jako sobane. mi Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoča so za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Priporoča dalje tudi svojo. Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno irolalaliico jistv 1 n. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina,- gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovca v Seminiški ulici št, 1 v hiši, kjer je „Trgovskoobrtno-zadruga“. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA V <» % a ! € I. prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaoga pristnih brisi vin: rizlinga, modre frankinje in druge. §(§§($§£$4 $<§$4 Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20. Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin u. pr.: kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lncca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste, nanueč po \ kila in od 1 funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna. Nova delavnica cerkvenih posod in orodij. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah in popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r. Teodor Slabanja srebrar v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevale« sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! grva slovenska trgovina z železjem KONJEDIC