•	- M
Celje - skladišče
D-Per
581/1985
5000000291,1
E ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ŠTEVILKA 1 (136)
USPELA AKCIJA
V letu 1984 smo pričeli obnavljati staro mizarno, da bi pridobili nujno potrebne prostore za potrebe Vzdrževalne enote. Zaradi objektivnih težav so se dela zavlekla v pozno jesen. Pri tem pa je nastala velika nevarnost, da bo zima prehitela gradbeno operativo in gradbišče prekrila s snegom, še preden bo pod streho. To bi pa imelo dolgoročne negativne posledice, saj bi sneg na nepokritem objektu za nekaj mesecev onemogočil vsa nadaljna dela in verižno reakcijo (zaostajanje) vseh ostalih planiranih del. Z veliko zamudo pri dokončanju delavnic bi se seveda tudi kovinarji in elektrikarji selili v nove prostore z zamudo. To pa bi seveda še bolj otežilo položaj pralnice, ker ne bi pravočasno, ali bolje v zadnji minuti pred dvanajsto dobila dodatnih prostorov. Vsi pa vemo, da pralnica deluje predvsem v konici sezone s človeškimi in tehničnimi zmogljivostmi. Že malo večji izpad zmogljivosti pralnice v sezoni bi pa lahko povzročil pravo katastrofo. Saj v sedanjem stanju nimamo nobenih rezerv več niti v Zdravilišču niti v bližnji okolici. Do izpada pa lahko pride vsak dan, trenutek predvsem na tehničnih sredstvih zaradi
V zadnjem času je bilo izrečenih precej ostrih besed na račun odnosa delovnih organizacij iz Rogaške Slatine do svoje Krajevne skupnosti, ki se kaže v neporavnanju dogovorjenih obveznosti za finansiranje sprejetega programa in skupnih potreb. Pri tem je bilo posebej kritizirano tudi Zdravilišče, ki dolguje 4,875.829 din iz naslova 1 % od bruto OD za leti 1982 in 1983 po samouprav-, nem sporazumu in 5,000.000 din od prispevka za komunalno izgradnjo pri investiciji v hotelski kompleks SAVA.
Ali je bila kritika utemeljena in ali ima naša DO res tako nemogoč odnos do skupnih potreb kraja?
Najprej je treba ugotoviti, da je Krajevna skupnost samoupravna organizacija nekega kraja, torej vseh delovnih organizacij, družbenih in političnih dejavnikov ter vseh občanov. Grdo bi se sprenevedali, če bi trdili, da dobro ali slabo poslovanje KS ni naš problem, saj naši delavci pretežni del potreb uresničujejo
preobremenjenosti in iztrošenosti strojev.
Zato je tov. Žogan, direktor tozda predlagal, da bi pokrili streho na ,,HO-RUK-' z udarniško akcijo. Po krivanje strehe z opeko se namreč ne da izvesti z moderno mehanizacijo, ampak je za to delo potrebno zelo veliko živega dela. Veliko parov pridnih rok in veliko število delovnih ur.
Na predlog tov. direktorja smo se polnoštevilno odzvali vsi razpoložljivi delavci saj je bilo takrat na strehi videti praktično vse ljudi našega tozda: od delavk, ki opravljajo najenostavnejša opravila, pa do vodij posameznih delovnih enot. Tako je bilo v dveh dneh opravljeno preko 400 prostovoljnih delovnih ur in streha je bila pokrita. S to akcijo se je ponovno pokazala pripravljenost vseh naših ljudi, da nesebično priskočijo na pomoč svoji delovni organizaciji, kadar je to nujno potrebno. Navsezadnje pa smo s to delovno akcijo prihranili tudi 15 starih milijonov. Toliko je namreč znašal predračun zunanjega izvajalca za to delo. Naša maloštevilna zidarska skupina pa zraven svojega rednega dela nikakor ni zmogla pravočasno izvršiti tako obsežnega dela.
Lipnik Franc
izgleda in razvoja kraja. Ne samo pri nas tudi drugod je dozorelo spoznanje, da je za turistični procvit in uspešnost važen razvoj, odnos in izgled turističnega kraja, ne pa samo turističnih DO. Tako bi lahko zaključili, da mi v Zdravilišču z neizpolnjevanjem obveznosti žagamo vejo na kateri sami sedimo in smo res vredni najbolj ogorčene obsodbe.
Pa ni tako, kljub temu, da nekateri, ki se vedno naslajajo ob tuji nesreči, tako trdijo in zavzeto blatijo našo DO. Ni samo Zdravilišče soodgovorno za razreševanje skupnih nalog kraja, pač pa je tudi kraj odgovoren za razvoj svojih DO, ker je toliko bolj znamenit in bogat, kolikor bolj zdrave in uspešne DO ga sestavljajo. Tako je brezglavo in neodgovorno blatenje kolektiva, ki si na moč prizadeva preživeti krizo in zagotoviti kruh tudi bodočim krajanom, tudi žaganje veje, vendar na strani, kjer sloni bodočnost kraja. Zato dajmo
JANUAR 1985
znotraj nje, razen tega pa je uspešnost dela Zdravilišča vsestransko odvisna od znanim stvarem pravo ime in poglejmo, kateri so dejanski vzroki za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti. V življenju je pač tako, da pride za sedmimi sitimi leti tudi kakšno lačno in in to velja za vso družbo, še posebej pa, žal, tudi za našo DO. Z nujnimi investicijami, ki nam zagotavljajo razvoj in sposobnost tekmovanja s številno konkurenco, smo se toliko finančno oslabili, da komaj zagotavljamo normalno poslovanje in nujen podpovprečen standard nas delavcev zdravilišča. V lanskem in predlanskem letu smo imeli tako malo ostanka dohodka, da nismo mogli v celoti pokriti sklada skupne porabe po dogovorjenih merilih in da ni ostalo nič za poslovni sklad. V takšnih razmerah bi pomenilo redno izpolnjevanje obveznosti nižanje že tako nizkih OD delavcev in hujše motnje v našem poslovanju. Na naših organih smo resno in temeljito ocenili razmere in se odločili, da o njih obvestimo tudi našo KS s prošnjo, da naše obveznosti začasno odločimo. Napisali smo posebno pismo, kjer smo obrazložili naš položaj in naše odločitve ter se istočasno obvezali, da bomo poravnali vse naše obveznosti tudi za nazaj, ko bomo imeli zopet možnosti za to. Podobno so ravnale v preteklosti ob krizah tudi ostale DO in upamo, da imajo enak odnos do pretekle obveznosti, kot mi. Naše pismo je verjetno romalo v predal, čeprav smo molk smatrali kot soglasje in razumevanje, sicer ne bi bila kritika tako ostra in nepopustljiva. Če bi bili občutljivi in nezreli, kot nekateri, bi se sedaj naredili užaljene, se zaprli za svoj plot in čakali na maščevanje. Pa nismo takšni, razen tega pa zaradi neodgovornih izjav posameznikov he smemo prizadeti kraja in onemogočiti itazreševanja skupnih, torej tudi naših potreb. Nasploh moramo odpraviti pojmovanje mi vi, saj smo dopoldan na delu mi, popoldan kot občani pa znova mi in to bi si morali dati dopovedati vsi v naši Krajevni skupnosti.
To bi morali vedeti tudi tisti, ki venomer napadajo našo DO zaradi dejavnosti Polnilnice, prireditev ipd. Mi delamo in brez dela ni kruha, brez kruha pa ne filozofiranja in kavarniških debat. Prav bi bilo, da se združimo vsi, ki pošteno mislimo in se zoperstavimo tistim, ki bi zaradi lastnega ugodja in samoljubja ukinili vse, pa četudi bi s tem ogrozili eksistenco številnih drugih.
Delovni kolektiv Zdravilišča se zaveda vseh svojih obveznosti in zagotavlja, da jih bo poravnal takoj, ko bo mogoče. Tako smo v planu za tekoče leto predvideli za obveznosti po sporazumu
4,500.000	kar bi skoraj pokrilo dolg
ZDRAVILIŠČE IN KRAJEVNA SKUPNOST ROGAŠKA SLATINA
za nazaj. Prav tako nameravamo ob vzdrževalnih investicijah za letos pokriti tudi preostanek komunalnega prispevka za kompleks Sava. Vse tako kaže, da bomo zmogli, čeprav so v teh težkih časih gospodarjenja mogoča tudi neprijetna presenečenja. Naš namen je čvrst in samo višja sila ga lahko prepreči, zato upamo, da tudi v tem primeru ne bomo edini na „prangerju". Če pa že imamo sramotilni steber, potem vežimo na njega sleherno neodgovornost, ker je za nas delavce Zdravilišča izredno boleč občutek, da smo pod posebno lupo, posebej kritično obravnavavo in morda marsikdaj celo nezaželjeni.
Letos praznujemo 320 letnico zdra vilišča in kraja, več stoletij uspešnega razvoja in dela. Krajani Rogaške, poma gajte nam, da bo tudi prihodnost tako uspešna in znamenita. Mar ni to naš skupni interes?
Darko Bizjak
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
J985
KADROVSKE NOVICE
MIKOLIČ Alojzija vrtnarska opravila (po sklepu za določen čas)
V	mesecu decembru 1984 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli in restavracije nedoločen čas
JOŽIČCvitko	natakarska	opravila
KORAŽIJA Zinka kontrola izdaje jedil JAGODIČ Marija prenašanje prtljage
določen čas
NEDIČ Gordana pomoč pri pospravljanju BOŽIČ Jelena pomoč pri pospravljanju
ZDRAVSTVO določen čas
GABERŠEK Terezija čiščenje terapije
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST določen čas
HLUPIČ Renato vzdrževalna opravila
V	mesecu decembru je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem:
Delavski svet Zdravilišča je sprejel sklep o podpisu aneksa k Samoupravnemu sporazumu, ki ga je posredovala Sava iz Kranja.
Tov. Bizjak Darko in tov. Halužan Anica sta bila pooblaščena za podpis Samoupravnega sporazuma o medsebojnem financiranju s Savo iz Kranja.
Narodno banko Slovenije smo prosili, da nam odobri sprejemanje tujih plačilnih sredstev za plačilo zdraviliških storitev in polaganje tako sprejetega denarja na naš devizni račun pri LB Splošni banki Celje.
Sprejeto je bilo soglasje za spremembo načina odplačila glavnice, zapadle v letu 1984 v znesku 1,480.000 DM in 545.454,54 US S, tako da bo odplačana v sedmih polletnih obrokih od 18. 4. 1988 do 18. 4. 1991. Obresti za odložena odplačila se obračunavajo kvartalno za nazaj po tekoče določeni obrestni meri, skupno z ostalimi bančnimi stroški. Za podpis dodatka k pogodbi sta pooblaščena glavni direktor in direktor ekonomsko finančnega sektorja.
Pri Poslovni banki smo prosili za kredit na osnovi carinskih deklaracij in turističnega priliva iz tujine.
K Pravilniku o varstvu pri delu je bil sprejet aneks za učence usmerjenega izobraževanja, ki prihajajo k nam na’ redno delovno prakso.
Na osnovi predloga strokovnega sveta je bilo sprejeto, da se dodatek za minulo delo od 1. 1. 1985 dalje obračuna naslednji mesec, ko delavec dopolni določeno delovno dobo. Jubilejne nagrade pa se izplačajo vsem delavcem, ki odhajajo v pokoj in imajo jubilej v tekočem letu.
Sprejet je bil tudi sklep o povišanju sejnin in sicer:
—	za člane delavskega sveta Zdravilišča
200 din
-	za člane disciplinske komisije 300 din za predsednika disciplinske komisije za vsak obravnavan primer 150 din
Marinka Zidar
V mesecu novembru 1984 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Hoteli in restavracije nedoločen čas
PERC Damjana	opravila varuhinje
določen čas
TEPEŠ Marija	čiščenje restavracije
JO KIČ Nada pomoč pri pospravljanju COLNARIČ Tončka pomoč pri pospravljanju
KOS Zdenka nadzor gostinskih storitev
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST določen čas
ŠVERKO Maja vrtnarska opravila - pripravnik
V mesecu novembru 1984 je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli in restavracije
KRSNIK Marija	pomivanje posode
(po sklepu za določen čas) CZECHER Mateja	čiščenje kuhinje
(po sklepu za določen čas) GUNTNER Dragica pomoč pri pospravljanju (po sklepu za določen čas) LUSKAR Draga	pomivanje posode
(po sklepu discipl. komisije) LAMPRET Katarina pomivanje posode (po sklepu discipl. komisije) GAJŠEK Vilma	pomivanje posode
(po sklepu za določen čas) KRSNIK Josipa	pomoč pri strežbi
(po sklepu za določen čas) MURK Vera sobarica (starostno upok.)
TOZD POLNILNICA GROSEK Maksimiljan	razkladanje-
nakladanje (invalidsko upokojen)
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST* KOS Nada	fizična dela v parku
(po sklepu za določen čas)
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli in restavracije
ŠILJEG Mario	natakarska	opravila
(sporazumno prekinil del. razm.) KUŽNER Darja	natakarska opravila
(sporazumno prekinila del. razm.) POLAJŽER Cilka	vodenje	kuhinje
(starostno upokojena) BORŠIČ Marija	čiščenje WC
(po sklepu za določen čas) ČOLAK Jožica pomoč pri pospravljanju (sporazumno prekinila del. razm.) KORENJAK Martin pomoč pri strežbi (po sklepu za določen čas) SLATINŠEK Drago	hotelski vratar
(sporazumno prekinil del. razm.) NOVAK Roman	prenašanje prtljage
(po sklepu za določen čas) TEPEŠ Ivan	prenašanje prtljage
(sporazumno prekinil del. razm.) KUŽNER Marija	sobarica
(starostno upokojena)
ZDRAVSTVO
MRZLJAK Božica	rekreator
(sporazumno prekinila del. razm.)
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST OČKO Angela strojno likanje (umrla)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
KIDRIČ Tilčka vodenje oddelka OD (starostno upokojena) O. M.
NAJDALJŠA NOČ V ŠTEVLKAH
Priprave so bile pravočasne, temeljite in predstave dobro izvedene. Vsaj kar zadeva gostinsko dejavnost. Manj pohval gre na zabavni del. Na višku tudi niso bile nekatere plesne glasbe, predhodno pa tu in tam pomanjkljive telefonske informacije.
Za Silvestrovo smo prodali okoli 1900 vstopnic, od tega 1640 z večerjo. Točilnice so prodale različnih pijač za okoli 1,710.000 din. Prenočevalo je 1317 gostov, saj smo odprli vrata vseh ogrevanih hotelov. Silvestrovska živahnost je trajala štiri dni. Med obiskovalci so bili tudi Avstrijci, Nemci in Italijani v večjem številu kot prejšnja leta.
Vsi iztržki iz silvestrovskih prireditev so nam dali okoli 11,860.000 dinarjev (brez nočitev).
Desna stran tega konta, ki vsebuje stroške ozir. neposredne izdatke, pa je manj razveseljiva. Razne družbene dajatve za izvajanje glasbe so nam odvzele okoli 700.000 dinarjev. Dekoraterji, jelke, spominki za obiskovalce so stali okoli
650.000	dinarjev. Glasbenikom smo pla-
čali honoraje s prispevki v znesku
750.000	dinarjev. Navidez bi rekli, da je dobro. Pa spričo podražitev nekaterih osnovnih živil pred novim letom ni tako. Ugotavljamo, da sta Zdraviliški dom in Pošta iztržila le za 6 — 7 % več kot so znašali stroški, hotel Donat in Sava pa 52 ozir. 53 % več. Vsi skupaj poprečno pa le 34 %. Rezultat je še toliko slabši, ker med stroški niso upoštevani izdatki za energijo, ostalo režijo in vsi osebni dohodki. Na posvetu v kolegiju našega tozda smo sklenili, da bi morali za naslednjo prireditev sestaviti cenovno ponudbo pozneje, ko bodo že bolj znani stroški ob podražitvah. Ugotavljamo, da so manj znani prireditelji samo za vstopnino in večerjo iztržili od 50 — 80 % višje cene kot pa so bile naše. Tudi mi smo že bili v prvi polovici decembra domala povsem razprodani. Analizirati je treba v bodoče, ali naša ponudba vsebuje vse tržne elemente, vključno konjukturne vidike za takšne izjemne prireditve.
S. Čujež
320 LET ROGAŠKE
KAJ NABAVITI, ZGRADITI V LETU 1985!
Z modernejšimi novimi hoteli smo dobili tudi drugačno strukturo naših gostov. Ti gosti pa zraven osnovnega motiva v Rogaški - zdravljenja, želijo imeti za svoje dobro počutje tudi urejeno okolje. Vanj pa spada stalno vzdrževanje in čiščenje bližnje in daljne okolice hotelov. Inozemski gostje zahtevajo poleg ostalega tudi mir predvsem v času počitka, tako nočnega, kakor tudi dnevnega. Če hočemo tem vsekakor upravičenim zahtevam ustreči v naj večji možni meri, bo potrebno vsaj nekoliko posodobiti^ tudi vzdrževanje parka in vrtnarije. Če se ozremo 15—20 let nazaj, vidimo, da smo takrat začeli kupovati traktorje z manjšimi priključki. Za tiste čase je bilo delo s traktorjem v parku že kar sodoben način obdelovanja, saj je stroj nadomestil ogromno težkega ročnega dela. V sedanjem času pa traktorji za delo v centralnem parku in neposredni okolici niso več primerni zaradi velikega hrupa, ki ga pri delu povzročajo. Zato menim, naj bi traktorji na tem področju opravljali le nujna težka, a občasna dela. Za druge lažje, a vsakodnevne prevoze v park iz njega v hotele ter iz njih pa morali poiskati druga manj hrupna prevozna sredstva. Tako se bomo morali že kar na začetku sezone odločiti ali bomo nadaljevali po starem in vsakodnevno ropotali pod okni naših hotelov na veliko jezo gostov. Bomo šli za 20 let nazaj in vsakodnevne prevoze po parku
opravljali z ročnimi vozički? Ali bomo pa dovolj pogumni ter krenili naprej in kupili mali dostavni avto - karavan z dobrimi dušilci zraka? Ko so določali lokacijo vrtnarije pred dolgimi desetletji, je bila za tiste čase še kar ugodna. Z izgradnjo novih hotelov in upoštevanje planiranih novih gradenj na tem področju bomo morali v naslednjih letih misliti tudi na prestavitev vrtnarije na drugo lokacijo vendar, dokler smo tu — pa čeprav samo za kratek čas-jo je treba temeljito obnoviti, da se bo s svojim izgledom skladala z okolico.
Lipnik Franc
GOSTJE 0 NAS
Da bi bilo več takšnih.
Gostja Grgič iz Zagreba nam je čestitala novo leto in dodala:
„Zelim povedati, da se rada spominjam na lep sprejem, ki sem ga bila deležna pri vas. Posebno se zahvaljujem tovarišu Lorber Mirku, ki je na visokem nivoju reprezentiral hotel in se enako prisrčno in vljudno ter taktno obnašal do vsakega gosta. Ažurnost strežbe se lahko kosa s še bolj poznanimi hotelskimi hišami. Letos sem bila prvič pri vas in sem bila navdušena nad vašim servisom in visoko kvaliteto medicinskih storitev."
Ni kaj dodati, le želje, da bi bilo tako zadovoljnih gostov še več.
S. Čujež
ZAŠČITA POTROŠNIKA
Stopili so na prste „ZAST AVI" iz Kragujevca. Zakaj? Zato, ker je zahtevala za nakup avtomobilov predplačila in priznavala čakajočim kupcem obresti po znatno nižji stopnji kot je običafno v bankah.
Pravilno so ukrepali inšpektorji.
Tržni inšpektor je mandatno kaznoval točilko, ker pivcem ni točila pijač do tiste črtice na kozarcu, ki določa določeno mero.
Pravilno! Potrošnika je treba zaščititi.
V	enem traktorju z velenjskim lignitom je približno 100 kg kamenja in podobnega negorljivega materiala. Sto kilogramov po 7 dinarjev je 700 din, za dva ali tri traktorje, ki jih potrebuje potrošnik na leto je to 2.100 dinarjev. V časopisih beremo kritične naslove: ..Kamenje ne gori! Zakaj kamenje namesto premoga! Ali gre kamenje tudi v izvoz?" itd. Nisem pa še zasledil informativne objave o morebitnih tržno inšpekcijskih ukrepih zoper takšno nenavadno in drago prodajo kamenja.
Ali smo potrošniki deležni le delne zaščite, medtem pa nekateri proizvajalci uživajo popolno zaščito?
V	samopostrežnih trgovinah širom naše domovine dobivaš na blagajni obračunske listke, ki se ne dajo razbrati. Pisalni trak bi moral biti že vsaj včeraj zamenjan. Le povečevalno steklo in mnogo domišljije pripomore kupcu doma, da razvozla „tajno sporočilo". V njem so nemalokrat številke, za katere ne najdeš ustreznega blaga v nakupovalni torbi. Tudi jasnost obračuna za kupljeno blago ali storitev spada med zapovedi za zaščito potrošnika.
S. Čujež
URADNE URE KS
ZADEVA:	objava uvedbe uradnih
ur za stranke Krajevne skupnosti Rogaška Slatina
Prosimo vas, da v svojem internem glasilu objavite čas poslovanja za stranke Krajevne skupnosti Rogaška Slatina, ki je bil sprejet na Svetu KS Rogaška Slatina.
Čas poslovanja za stranke je sledeč:
Ponedeljek	od 8 do 12 ure
Sreda	od 11 do 16 ure
Petek	od 8 do 12 ure
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!
Tajnik KS ing. Vrečar Željko
_____________________________________ 3
KAJ PRAVITE K TEMU VI?
LANSKI UPOKOJENCI
Letošnjim upokojencem je spregovoril Rudi JUGOVAR, predsednik konference sindikata Zdravilišča.
tft jr	
\	.%ii	
Dr. Vojko OZIM, naš dolgoletni sodelavec iz Centra za razvoj mineralnih vod v Mariboru, prejema ob odhodu v pokoj naše skromno darilo.
IZID ŽREBANJA NOVOLETNEGA NAGRADNEGA KVIZA:
Prejeli smo 70 pravilnih rešitev. Rešitev je glasila:
SREČNO 1985.
Izžrebanci: I. nagrada — VERK_ Metka
II.	nagrada — KAMPUŠ
Lojzka
III.	nagrada — ZIDAR Ma-
rinka
Nagrade dvignete na glavni blagajni Zdravilišča.
Iskrene čestitke - Uredništvo
MALI OGLASI
Nujno potrebujem sobo ali garsonjero za dobo enega leta ker imam dva šoloobvezna otroka. Garantiram, da se po poteku enega leta izselim. Otroka sta mirna in ne bi bilo problemov z njima glede mira. Vprašajte v hotel Donat šankistko ali pošljite ponudbo V uredništvo, kjer je tudi naslov. Cena ni vprašljiva.
Jereb Dragica, Hotel Donat
NUJEN JE DRUGAČEN ODNOS DO ..VRELCEV"
To naj bo v premislek samoupravnim organom.
Za svoje glasilo združujemo občutna sredstva, več kot sto milijonov starih dinarjev.
Če pa po izidu številke glasila obisku-juš naše obrate in delovne skupine, se ti mora milo storiti. Tako sem našel v novembru, tri tedne po izidu glasila v hotelu Donat 103 izvode, ki jih ni nihče ,,pohvalil". V pisarni gostinske kontrole še več, nič bistveno manj pa pri Pošti, v Zdraviliškem domu, v recepcijah. Domnevam, da ni dosti boljše v obratih ostalih dveh tozdov in v skupnih službah. Podobno stanje ugotavljamo vsak mesec. Zakaj takšno razkošno zapravljanje? Tisk in papir sta hudo draga. Delavci pa se pri tem pritožujejo, da niso informirani, člani baze niso voljni pisati, ni oporečnih in kritičnih pripomb na razne ukrepe, na kritične pojave niti ni polemičnih razprav.
Ali izdajateljski svet ne bi mogel zagotoviti, da bi glasilo izšlo na dan izplačila osebnih dohodkov? Ali ne bi temu vprašanju namenili vsestransko kritično razpravo in bi zanj našli zdravilo?
PREJELI SMO
Prisrčno se vam zahvaljujem za lepo denarno nagrado, k.i sem je bila zelo-zelo vesela. Imam lep občutek, da mlajši tovariši niso pozabili name.
Želim vsem skupaj obilo sreče in zdravja ter veliko delovnih uspehov v bodočem letu 1985.
S prisrčnimi pozdravi ostajam vam hvaležna upokojenka
Vtič Terezija
V SPOMIN
OČKO Angele ni več med nami. Umrla je stara komaj 45 let. Bila je vestna in pridna delavka, s katero smo sodelovale preko 20 let. Trenutka, ko bi se vselila v lasten dom, ki ga je s težavo spravljala skupaj, ni učakala. Žal nam je za njo in vedno jo bomo pogrešale.
Delavke pralnice
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1500 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik:	Božo Kolar, tehnični urednik Anton
Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Papirkon-fekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.
ALKOHOLIZEM-TUDI PRI NAS
Ni nova ugotovitev, da je alkoholizem razširjen (celo preveč) tudi pri nas v Zdravilišču. Alkoholizem tudi ni nov pojav, ampak obstaja že zelo dolgo. Prepričani smo, da marsikdo od vas pozna, vidi mnogo več primerov, morda tudi tragedij kot posledic tega pojava, kot mi.
Za takšne primere največkrat šele, ko je zanje uveden disciplinski postopek zaradi kršitve delovne obveznosti. To je lahko neopravičen izostanek z dela, verjetno zaradi vinjenosti, čeprav alkoholik trmasto trdi, da zaradi bolezni in se noče zavedati dejstva, da je bolezen le posledica prekomernega uživanja alkohola. Zdravnik pa za vinjenost ne more odobriti bolniškega staleža! Večina alkoholikov se tega verjetno zaveda, zato sploh ne gredo k zdravniku. Ker pa za delo niso sposobni (nekateri sami ne pridejo na delo, nekatere pa delovodja pošlje domov), imajo zato neopravičen izostanek z dela. Večkrat se prakticira tudi tako, da vinjeni delavec za dan ali dneve, ko ne more delati (zaradi vinjenosti) zahteva letni dopust — ker ne dobi bolniške! To pa seveda ni rešitev ne za delovno organizacijo ne za delavca, saj se tako le podpira njegov alkoholizem oziroma njegov osebni in družbeni propad. Bojimo pa se, da so še vedno primeri, ko predpostavljeni delavci dovolijo vinjenemu delavcu, da opravlja svoje delo ne glede na to, kako ga le ta v takem stanju lahko opravlja in ne oziraje se na Pravilnik o delovnih razmerjih, ki vinjenost na delu označuje kot hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Iz napisanega je razvidno, da so neposredno nadrejeni delavci tudi eden od pomembnejših dejavnikov pri preprečevanju alkoholizma, saj odgovarjajo, da delavci v redu opravljajo svoje delo. Seveda so pri tem pomembni tudi ostali delavci - sodelavci. Ugotovljeno je namreč, da v tistih delovnih okoljih, kjer je red, delovna disciplina in kjer so tovariški odnosi, alkoholizem ni tako vseobsegajoče razširjen. S tem ne želimo trditi, da je mnogo nadrejenih in ostalih delavcev neodgovornih, kajti zavedamo se, da marsikdo bistvo alkoholizma ne pozna. Ne pozna oziroma tudi ne verjame, kako tragične so lahko posle-
dice le-tega, kar pa dobro vedo (in občutijo) žene in otroci alkoholikov ter tisti, h katerim se le-ti zatečejo po pomoč.
Pogosto se pojavlja vprašanje, kaj je bistvo alkoholizma in kdo je sploh alkoholik. Na kratko naj povzamem, da BISTVO ALKOHOLIZMA ni pitje in pijanost, ampak odvisnost od alkohola in življenski problemi, ki jih pitje prinaša s seboj. To so zlasti:
-	problemi v alkoholikovi družini, ki postaja nesrečna in razrvana, tudi če alkoholik ni fizično napadalen. Posledica tega občuti žena, še bolj pa otroci, ki si dejansko ne morejo nič pomagati;
-	problem alkoholikovega zdravja, ki se začne postopoma krhati, kar lahko traja leta. Okvare pa lahko postanejo nepopravljive oziroma neodzdrav-Ijive;
—	alkoholikovo obnašanje postaja čedalje bolj neprijetno in odvratno, zato se ga ljudje razen ,,pivskih bratcev" začno izogibati. S tem odhaja alkoholik na rob družbe;
—	problemi se pojavijo končno še tudi pri opravljanju njemu zaupanih del in nalog, ki jih čedalje slabše opravlja, postaja nezanesljiv, dela ,,plave", ipd. Razlikovati pa moramo med pijanostjo
in alkoholizmom, kar ni isto.
PIJAN človek je pod vplivom alkohola, ki postopno omamlja človekove duševne sposobnosti. Alkoholno omamljen človek je manj sposoben ali celo nesposoben za delo, nevaren za promet, pretirano korajžen, marsikakšen je siten in napadalen, nekateri pa so tudi dobrodušni in zabavni. Pijanost traja toliko časa, dokler se ves alkohol v jetrih ne razgradi in izloči iz telesa. Pijan človek pa še ni nujno vedno alkoholik, pač pa je večkratna pijanost lahko znak ali pot v alkoholizem.
ALKOHOLIK je človek tedaj, ko je zaradi pitja postal odvisen od alkohola in ga je začel alkohol kot človeka spreminjati tako, da zaradi tega zahaja v težave. Trajno ne more zdržati brez njega, pa če bi še tako rad in je v to še tako trdno prepričan. To je tudi bistvo alkoholne odvisnosti.
Mikuljan Metoda
ODGOVORNOST PRI TOČENJU ALKOHOLNIH PIJAČ VINJENIM OSEBAM
Pri tem ne nameravam razgljabljati o kakovostni brezhibnosti pijač, ki jo mora zagotoviti gostilničar tako, kot velevajo posebne uzance v gostinstvu.
Zakon določa upravne sankcije zoper gostinske delavce, ki strežejo alkoholne pijače že vinjenim osebam, mladoletnikom ali pa v času, ko je streženje prepovedano (do 7. ure). Kršitev slednjih dveh prepovedi skorajda ni, toliko bolj
pa se ukvarjajo s prvo, to je, ko natakar postreže z alkoholno pijačo že vinjeni osebi. Določbe zakona moramo spoštovati. Tu ne more biti odstopanj, saj varujejo določene prvine javnega reda, ki jih lahko krši vinjena oseba.
Pri ugotavljanju dejanskega stanja in materialne resnice se prične zapletati že, ko miličnik raziskuje okoliščine, v katerih je do prekrška prišlo. Menimo, da ovadba čestokrat ne upo-
števa dovolj splet vseh okoliščin, v katerih je bil prekršek glede točenja alkoholnih pijač storjen.
Oglejmo si primere prekrškov, ko jih gre nedvomno pripisati natakarju:
—	če je postregel alkoholno pijačo že vinjeni osebi, čeprav se je oseba po zapustitvi lokala normalno obnašala;
—	če je postregel alkoholno pijačo že vinjeni osebi, ki je nato storila prekršek zoper javni red in mir. Uvedba postopka oziroma izrek v upravno kazenskem je najpogostejši v omenjenih primerih.
Natakarju pa ni mogoče očitati kršitve materialnega predpisa v teh nakaj primerih:
—	če je kasnejši kršitelj javnega reda naročil in použil alkoholno pijačo v treznem stanju;
—	če so vinjenega postregli z alkoholno pijačo v družbi pivcev, ki seje normalno obnašala. Dolžnost natakarja pa je, da takšni družbi ne streže z alkoholno pijačo vse dotlej, dokler je med njimi vinjena oseba;
—	če je natakar postregel vinjeni osebi alkoholno pijačo, ker mu je le ta grozila s fizičnim napadom ali pa po že izvršenem poskusu ali dejanskem napadu,
—	če je izgrednik použil v lokalu s seboj prinešeno pijačo in nato povzročil izgrede;
—	če je postregel sicer treznega, vendar znanega kršilca javnega reda.
Ko organ milice raziskuje krivdo v zgoraj navedenih primerih, zaznava naslednja dejanja in stanje: vinjena oseba, použivanje pijače, povzročen nered in na te opira ovadbo zoper natakarja. Ob tem je odsotno ugotavljanje dejanske krivde in okoliščin, v katerih je bil izgrednik postrežen oziroma kako drugače je prišel do alkoholne pijače. Odklanjamo sum, da natakarji ne upoštevajo predpisa o prepovedi točenja le zaradi pohlepa po večji realizaciji. Imamo številne primere točenja vinjenim osebam le zato, da bi natakar odvrnil od sebe neposredno grožnjo fizičnega napada. Sodnik za prekrške jih (v obilici dela) obravnava v času, ki je oddaljen leto ali več od dneva storitve. Časovna oddaljenost in kasnejši podobni primeri zameglijo konkretne dogodke in udeležence pri kršitvi. Obdolženi se inkriminiranega dogodka ne more podrobno spomniti in se pomanjkljivo zagovarja. Sodnik v vlogi tožnika in razsodnika ponavadi daje več vere uradni ovadbi. Ovadbe bi morale bolj precizno spoštovati načela iskanja materialne resnice; in odnos domnevnega kršitelja do storjenega prekrška. Ovadbe bi morale natančno opredeliti mejno črto, ki loči spoštovanje zakonskega določila od neizpodbitne storitve prekrška.
Kršitve tega zakona ne moremo opredeliti, če so pri dogodkih zaznavna dejstva, ki jih natakar v spletu okoliščin ni povzročil ali pa je prepovedano točenje opravil v stanju velikega strahu, ni pa bil prisoten organ javnega reda, da bi ga zaščitil.
Stane Čujež
NOVI ALMANAH
ŠMARSKE IN ŠENTJURSKE OBČINE
Promocija knjige: MED BOČEM IN BOHORJEM	Dr. Rudi LEŠNIK, urednik Almanaha
Promocija Almanaha je bila v gostišču Kozje, kjer so se zbrali predstavniki Šentjurske in Šmarske občine.
POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE
Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami.
Ste že razmišljali o tem?
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživ Ijanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Pre šernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi:	poverjeniki Prešer
nove družbe so kulturno osvečeni po samezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slo vensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove 6 _________________________________________
družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu knjig Prešernove družbe, je v naj preprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na tečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrin-jarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja, Ljudje pravijo o zdravju to je knjižni dar za predplačnike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih (etih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagand-
no gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem.
Prešernova družba
Prešernova družba RAZPISUJE
NAGRADE ZA POVERJENIKE
-	prvo v višini	20.000,00 dinarjev
-	dve drugi po	15.000,00 dinarjec
-	sedem tretjih po 10.000.00 dinarjev
Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 - ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985.
S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe.
Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950.