KATOLJSK CERKVEN LIST. Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za «*?t**rt leta 1 gl. :i0 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., z;\ eertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dau praznik, izid»' ..luniea" dan poprej. Tečaj XXXVI V Ljubljani, 16. svečana 1883. List 7. Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov kerščanstva. III. (Dalje.) G Sv. Katarina Sijenska. c) Njena stanovitnost v dobrem. Mladostni bogoljubnosti je naj bolj gotova podlaga in ob enem naj lepši venec: kerščanska ponižnost in pohlevna priprostost. V tem je ljubeznjiva Ka-tinka še prav posebno želela Jezusa posnemati. Že v detinski dobi je imela zelo v čislih ponižno revščino. Nekikrat je v šoli prosila, naj se sme presesti med revne otroke, čeravno ni revnih staršev, ker ubožni otroci so podobniši Jezusu, ki je hotel zmir v revščini živeti. Že zjutraj je jela premišljati, kaj bi mogla čez dau dobrega storiti naj revnišim otrokom. Da bi malega Jezuška še bolj posnemala, hotela je le rdvno in priprosto oblečena biti. Še le pet let stara, je rekla materi, da bi se ubranila lišpauja in lepotičja: „Ljuba mati! božje Dete je bilo v jaslicah zelo revno, zavito je bilo v ubožno in slabo tkanino!44 Toda ravno od te strani je imela dobra deklica naj veče skušnjave premagati. V pervi dobi sicer se domači niso tolikanj zmenili za njeno ponižno priprostost v obleki in noši, tudi ne za njeno bojazljivo sramožljivost iu pohlevnost v vedenji; a drugač je bilo, ko je nekoliko odrastla, — v njenem trinajstem letu. Starši, zlasti mati, so namreč začeli misliti, kako bi Katarino naj bolje preskerbeli za prihodnost, želeli so jo bogato in imenitno omožiti. Katarina pa je od tistega dne, ko je Mariji darovala deviško obljubo, le na to mislila, kako bi mogla v kak samostan priti, da bi Bogu polnoma posvetila vse svoje življenje. Huda vojska nastaue za mlado svetnico. Mati ji prigovarja, naj se lepše oblači, naj lepote svojih las nikar ne skriva, naj se nikar vedno ne zapira, marveč naj gre v veselo druščino, kakor druge dekleta. Uboga Katarina! kaj je hotela storiti? Detinska ljubezen in pokorščina ji pravi: ubogaj! a notranji glas, spomin nekdanje obljube, s ktero se je svetu odpovedala in vso se Bogu izročila, ji veleva, naj reče: ne! Zato vse materno prizadevanje v tej reči ni dosti izdalo; nepotrebno lepotičenje ui hotelo prav napredovati ; le po nekoliko se je vdala materniin željam. Mati upa, da bo Katarinina sestra v pregovarjanji več opravila. Zato jo pošlje k Bonaventuri, s ktero ste se skrivaj dogovorile, kako jo bo odvračala od njene obilne pobožnosti in polagoma uagibala k posvetni ne-čimernosti. Veselo se preseli Katarina k sestri, ne vede. kaka zarota se je napravila zoper njo. Nameri se včasih, da tudi svete duše padejo v kako napako, da se potem skesano tem više povzdignejo. Bouaventura je bila sama bolj posvetna iu zbirčna v obleki; toraj se rada poprime svoje čudne naloge proti sveti sestrici. In res se ji posreči pregovoriti priprosto deklico.ačeš, prava pobožnost ue sme biti čiuerua, ampak vesela; da na tem ne more biti toliko, ali so lasje tako ali tako spleteni, razčesani ali skodraui; da je nedolžna stvar, če se dene v lase kaka cvetlica ali druge lepotije, če se ua obleko prišije nekoliko trakov ali mrež. — prava reč to! Iz ljubezni do ljubljene sestre Katarina nekoliko odjenja iu — čeravno s težkim sercem — obleče lepše krilo in sprejme še druge olepšave, kakor se ji nasve-tuje. Vendar v sercu pa oliraui še zmir nerazdeljeno ljubezen svojemu Zveličarju. Pa le nekaj mescev je bilo tako. Bouaventura nevarno zboli, — uagloma umerje. Katarina je rešena! Sestrina smert in njen pogreb jo pretresljivo prepriča, kako nespametno in uečimeruo je. menljivo telo tolikanj lišpati. Milo se zjoka. Kakor bi žive kače imela na sebi, se ji zdi nečimerna obleka. Urno odloži ves uepotrebeu lišp, k spovedi hiti, in se jokaje obtožuje, kakor bi bila velike hudobije kriva, kakor bi si bila s tem večno pogubljenje zaslužila. Spovednik jo tolažijo s tem, da ui imela slabega namena; ona pa v solzah britkega kosanja odgovori: „Nikdar — nikdar bi jaz naj uboruiša stvar, ki sera toliko nezasluženih milosti od Boga prejela, ne bila smela drazega časa tratiti s tem. da sem na človeško prigovarjanje lišpala to menljivo telo !" Vedno je žalovala zarad te kratke zmote in bila ji je res. kakor sem omenil, spodbuda še k gorečniši svetosti in tako rekoč nagib k neomahljivi stanovitnosti. Neizrečeno se ji začne studiti nečimerna posvetnost in nobena moč ua svetu bi je ne bila pripravila več v enako zmoto. Kaj ccíó stori v svoji plemeniti gorečnosti? Škarje vzame in ostriže si svoje krasne lasé ter začue zakrivalo nositi. Mati, ki je ni bila vajena tako videti, jo vprašuje, zakaj zakrivalo nosi? Katarina vselej tiho in nerazumljivo odgovarja; noče namreč se lagati, pa tudi pravega vzroka ne razodeti. Mater nejevolja obide, jezno ji potegne zakrivalo z glave. Videti golo glavo svoje hčerke, se prestraši ter zakliče: „O hčerka moja! kaj si storila?" Več ni mogla reči, tolika je bila njena žalost zarad odstriženih res lepih lás. (Konec mal.) Svetloba — luč. (Dalje.) Kakor se zemlja suče okoli svoje osi, tako da se okrog in okrog osuče v 24 urah, in v enem letu (305 dnevih) okoli solnca, tako so učeni zvezdogledi preračunih, da se tudi solnce okoli svoje osi osuče in sicer trinajstkrat v letu s hitrostjo sedem tisoč stopinj v vsaki sekundi. Pa tudi okoli druzega središča kroži solnce z neznausko burno hitrostjo sto in osemdeset tisoč stopinj ali osem milj v sekundi» Ta poslednji ték okoli svojega središča, ki je neki tam v ozvezdji lestencev ali gosto-sevcev 45 solučnih daljav, to je, 45krat po 21 milijonov milj od solnca oddaljeno. Kako velikansko dolgo pot ima orjaški junak solnce! („Psallite sapienter". I. p. 198.) Pa o teh stvaréh, o telesni svetlobi in nje glavnem izviru solncu govoré posebne knjige naravoslovja, v kterih si zamore razumni čitatelj iskati natančnejšega pouka. V tem oziru so učenjaki novejšega časa silno napredovali, a da bi tudi v priznanji „Očeta luči" in ponižnem časteuji neizmérnega njegovega Veličanstva više dospeli, kakor njih predniki, o tem se uborno malo sliši in bere. In vendar je ni vednosti, da bi s tolikim občudovanjem in tako priserčnim spoštovanjem do vsemogočnega Stvarnika zamo^la našo dušo napolnovati, kakor je astronomija, poznavanje svitlih nebesnih télés. Le en Jean Jacques Rousseau (beri: Žan Žak Ruso) je porug-ljivo dražil neumerlega Newtona: „Pokaži nam tisto roko, ki je zvezde posejala in zatakljala tje po nebu !" Isto je od prevzetnosti pijan rekel brezvérni zvezdogled Laplaçe: „Pregledal sem nebó (zvezdne kroge), pa Boga nisem našel!" Pa ta dva in njim enaki so podobni iz-buknjenemu zercalu (kouveks), v kterem se stvari vidijo vse pomanjšane, in to je podoba napihnjenih prevzet-nežev ; nasprotno pa vhuknjenemu (noter vpognjcueui), vboklein (konkav) z« rcalu se vidijo stvari povečane, in to je podoba ponižnega. Le s pomočjo teh vboklih zercál so zvezdogledi zuajdli silne čuda n:i nebu. Tak zvezdni daljnogled z vbokliin zercalom (Spiegelteleskopi, ki je povečeval 2UOOkrat, je napravil slavni zvezdogled Heršel, in še druzega, ki je povečal t>400krat, pa ga je tudi stal 14.000 tolarjev. Ta poslednji mu je pa malo časa rabil, kajti v eni sami deževni noči je mokrota pokvarila svetlo polituro in zercalo ni bilo več za rabo. — Kakor je učenim zvezdogledom neogibno potreben zer-calni velik svetlo politiran daljnogled, tako je onim, ki hočejo bolj natančno premišljevati svetlo duhovno in večno nebó. pred vsem potreba globoke ponižnosti in čistega duha. „Od kar je greh prišel na svet, ste ž njim vred dve uteži mu sledile: prevzetnost in mesénost, ki duha tlačite doli v brezno teme; a odkar je svet greha rešen na križu, ste človeku podeljeni dve peruti, da mu dušo gori dvigujeti k svetlobi : ponižuost in čistost." (J. Albertus: Socialpolitik der Kirche p. 479.) Le golobi se spusté v temne pečine, in najviše zrastejo drevesa v rodovitih dolinah. Bog dá ponižnim svojo milost, prevzetnim jo odvzame (I. Pet. 5, 5), in „blagor jim, ki so čistega serca, ker Boga bodo gledali". (Mat. 5,8.) Ti in tem enaki izreki so kakor one zvezdne meglice, ktere s prostim očesom komaj ali čisto nič ne opazimo; ako pa nastavimo pravi daljnogled, se razkroje kakor one meglice v tisočero posamnih zvezd. Ako se sme tako reči, je bil Jezus Kristus tak največi, najdražji, najsvitlejši daljnogled, kajti „On je odsev svetlobe časti, in podoba bitja Božjega" (Hebr. 1, 3), iu pravi: „Vse mi je izročil Oče moj: in nikdo ne pozna Sina, razun Oče; in tudi Očeta ne pozna nikdo razen Sin, in komurkoli če Sin razodeti". (Mat. 11, 27.) Silno vboknjen je po nezmerni ponižnosti: „Ponižal se je do smerti, smerti pa na križu, zato ga je Bog povišal, in mu dal imš, ktero je čez vsa imena" (Fil. 2, 89); čist v nebeško sijajni svetosti, svitel po britkem terpljenji: „z lastno kervjo je šel v presvetišče, in je večno odrešenje našel." (Hebr. 9, 11.) Nad vse milijone drag: „ne z minljivim zlatom ali srebrom ste odkupljeni, ampak s predrago kervjo nedolžnega, brezmadežnega Jagnjeta Kristusa". (I. Pet. 1, 19.) Marija, prečista Devica je imenovana: „zerkalo ali podoba pravice", tudi ona je daljnogleduo vboknjeno zercalo: „Dekla sem Gospodova", in svitlejše kot luč po svoji brezmadežni čistosti: „Vsa čista in lepa si, in madeža na tebi ni". Podobno so svetniki in svetnice vseh časov in krajev bili take nebeška zercala, čem več vboknjena (ponižna), tem bolj razsvitljena, kolikor više ugladjena po zatajevanji, pokorjenji, terpljenji, toliko čistejše posode za sprejemanje čudovitega raz-odenja božjega. (Dalje nasl.j Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljanski pastirski list resno zaterjuje zapoved o velikonočnem sv. Obhajilu: Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prej mi sv. Rešnje Telo. Od tod višji pastir jemlje priliko, ter živo popisuje silno važnost tega naj svetejšega opravila, itaždeljena je obravnava po vprašanjih: Kdo je ta, ki pride k tebi? h komu pride? čemu pride? Kdo tedaj je ta, ki te pride obiskat velikonočni Čas? Pastirski list tako-le odgovarja: Dragi moj! ta, ki te obišče v sv. obhajilu, je ve-soljstvu gospodar. Nebesa so njegovo delo; zemlji je zapovedovalec. On migne iu zbudi se v Zemljinem notranjem nemir, da se stresa ona in ž njo prestrašeni zemljan. Nagromadi oblake v višavi, skozi nje pusti zasvetiti se strašnim žarom ognjeni blisk. „On predevlje gore", govori Job, „On potresa zemljo iz njenega mesta in majejo se njeni stebri. On zapove solncu in ne izhaja; iu zvezde zapira kakor pod pečatom. On sam razpenja nebo in hodi po valovih morja. On je naredil voz, palice in gostosevce in skrite zvezde v jugu. On dela velike nerazumljive in čudovite stvari, da jih števila ni." (Job 9, 5—10.) „Viši je kakor nebo... Globo-kejši kakor pekel. Daljša kakor zemlja je njegova mera.* (Job 11, 9 in 10.) „On razpeuja sever nad praznoto in obeša zemljo na nič. On veže vode v svojih oblakih, da se skupaj doli ne udero. On meje daje vodam okrog in okrog do tje, kjer se končujete luč in tema. Nebeški stebri se tresejo iu trepečejo na njegov migljej." (Job 2(5,7—11.) „Prašaj namreč žival iu te bo učila in ptice pod nebom in ti bodo naznauile. Ogovori zemljo in ti bo odvernila in ribe v morji ti bodo pripovedovale. Kdo ne ve, da je Gospodova roka naredila vse to?" (Job 12, 7-9.) Ta in tak je, ljubi moj, veliki Bog, ki v presv. za- < kramentu prihaja do tebe: ni zemeljski velikaš, ne an- ; gelj iz nebes: angeljev vladar je ta, ki se hoče v presv. i zakramentu vseliti v perhlo shrambo tvojega serca. — ] O revno serce! bodeš li v stanu prenesti v sebi večno ] bogatega Boga? — o revno, in vender toliko oblago- -darjeno serce! Nekedaj se je podal Gospodov prerok v puščavo, i Tu je hodil raemo njega Gospod. In zabučala je memo i preroka velika vihra prek gora, da se jc tergalo hribovje, da so pokale skale ter so se lomila drevesa — pa Gospod v tem vetru ni bil. Po viharju je prišel potres; a Gospod v potresu ni bil. Po potresu je ogenj prigorel, a v ognji ni bilo Gospoda. Preletavala je groza Gospodovega preroka. A potem, ko je odtulil bil vriš in je jenjal potres in ogenj ugasnil, potem pripihlja ljubki piš, ki je milo božaval prerokovo obličje in v tem lahkem vetriču je bival Bog. — Kakor je v stari zavezi sicer večjidel ostro vladajoči Bog preroku vender-le se razodel že v lahkem vetrovnem pihljanji — tako ga vidimo v novi zavezi vselej skoraj kot Ijr.bezni Boga. S prijetno besedo, sladko tolažeč in naše notranje povzdi-gajoč, prihaja v novem zakonu do nas. On, večni Bog, hoče namreč nas, uboge stvari, s tako ljubezni polnim svojim prihodom bliže povzdigniti do svojega veličastva. — In kje mileje zna priti k nam, kot ravno v presv. zakramentu? Ne kot Bog jeze. ki žuga in tepe in se maščuje, ampak kot Bog ljubezni dojde tu v zakramentu v naše serce, — povikšat to serce iz nižav v višave; utolažit je, utrujeno v prebolečih revah življenja, in napolnit je s tistim mirom iz nebes, ki ga svet dati ni v stanu. V presv. zakramentu prihaja toraj do tebe, dragi moj, ta Bog ljubezni, ki ga sterme hvali vsaka stvar v njegovem veličastvu. Se li spominjaš še, moj ljubi, kako je bilo tisti edini dan, ko si ga pervikrat sprejel v bivališče svojega mladega serca? Tvoje pervo sv. obhajilo mi je sedaj namreč na misli. Kako jasno je bilo tisto tvoje jutro; solnce — zdelo se ti je vsaj tako — solnce je žarneje vzhajalo na nebesnem oboku: pa saj je tisto srečno jutro tudi res veličastneje moralo solnce sijati, da je toliko žarneje osvitljevalo slavni Jezusov vhod v tvoje nedolžno serce, ki je pervokrat zaželelo v svoje pretesno notranje vseobsežnega Boga. — Zgoditi se časih utegne, da valovje življenja koga v poznejem bivanji na zemlji verže s pravega t'ra; a spomin sreče tega lepega dne pervega njegovega sv. obhajila, ta spomin mu utegue pa biti zopet rešilno keriuilo, ki ga dovesla nazaj na pravo pot. — Zato sem, dragi moji, hvaležen Vašim skerbnim duhovnim pastirjem, ki tako vneto pripravljajo za ta blaženi pervi Jezusov vhod serca Vaših otrok ter se z vami, stariši, iu z vašimi osrečenimi otroci vred ob tem pervem sv. obhajilu tudi sami veselja solze. Prepričan sem namreč, da je prav pervo prejetje sv. obhajila večkrat odločilnega vtisa za vse pozneje človekovo življenje. — Vam vsem, preljubi, pa kličem ter zopet kličem v spomin vnemo Vašega pervega sv. obhajila, da se ua-njo glede od obhajila do obhajila ljubezen do Jezusa v vaših sercih svitleje unaine. (Konec sledi.) !x Ljubljane (Kletošnjemu letu) Pratika za letošnje leto ima to posebnost, da vnebohod Gospodov zadene na praznik oznanjenja Marije Device, 25. sušca. To se od leta 1742 ni zgodilo, tedaj 141 let ne več. V prihodnje pa bode ravno tako že leta 1894, in v drugič še le 1. 1951. Pepelničua sreda je bila toraj že 7. svečana in letošnji predpust je bil kratek. Vendar ta predpust ni bil še naj krajši; v letih 1845 in 1850 je bil še za en dan prej končan. Pa kaj še le 1. 1818! Takrat je zadel Gospodov vnebohod na 22. sušca, in toraj pepel-nica na 4. svečana, ter je pust imel naj krajši terpe", kar ga sploh zamore imeti. Ta slučaj je velike važnosti, ker primeri se zopet še le 1. 2285, tedaj čez več kot 400 let, ako bode svet še stal do tistega časa. (Hlaho-vest št. 4, 1883 i Ako bi namreč ne vedili iz razodenja. da bode svet z ognjem pokončan, bi se bilo bati. da bi še prei poginili od silne gnjiline in neredov, ki se na njem gode. Nekaj pratkarskega pojasuuje tudi naš škofijski list št. 1. t. 1. Pra.šiuje namreč je došlo do vis. čast. ordi-narijata. kdaj naj se letos obhaja oznanjenje presv. Marije Device kot zapovedani praznik s farno mašo, pridigo itd., če morebiti 2. mal. travna, nav kterega je po cerkveni pratiki oznanjenje preloženo? Škofijski list odgovarja, da obhajanje oziroma dolžnostne sv. maše in zderžanja hlapčevskih del velja skupaj za oboje na velikonočni dan; le po cerkveni pratiki se prestavi ofticium etc. na 2. mal. travna, in tisti dan (2. apr.) se ne aplicira „missa pro populo". Po cerkveuih postavah se namreč v tem slučaju le officium in maša preloži na bližnji prosti dan, slovesno obhajan je (dolžnostno slišauje sv. maše in zderžanje od hlapčevskih del) je navezano na pravi prazuični dan sam. Tako u. pr. je letos ponedeljek v velikem tednu zapovedani praznik, ker zadeue na ta dau sv. Jožef, officium in maša sv. Jožefa pa je p^» cerkveni pratiki 0. mal. travna. Izjema od te splošne naredbe je pri prazniku Marijinega oznanjenja le takrat, ako zadene na veliki petek ali na veliko soboto; v tem primerljeju je officium iu očituo praznovanje (feriatio) oznanjenja na ponedeljek po beli nedelji, ki je vsled tega zapovedani praznik. Iz Ljubljane. (Bosanski (luhovski imenik in ond**tne cerkven* razmere. [Dalje.j) Nadškotija duhovnega stola verhbosauskega se deli v 3 arhidijakouije: gučjouorsko. sutjesko in verhbosansko, ter na S dekanij. Baujalu>ka škofija, ktero za zdaj oskerbljuje tudi verhbosanski nadškof, pa se deli v 4 dekanije Verhbosanska ima 71, banjaluška pa 07 duhovnij, župnij ali fara. Vsih duhovnov v obeh škofijah je 24S. Kakošne razmere so med raznimi verstvi, kaže na pr. to-le: Gučjogorska arhidijakonija ima dve dekaniji: travniško in žepaško. Travniška šteje 10 duhovnij. med kterimi perva so Brajkoviči s 1209 dušami, kjer je pa tudi 140 mohamedanskih iu 5 gerško-razkolnih družin. Nekteri kraji imajo čisto malo vernikov, n. pr.: Rogačič jih ima lev7. Skoinorje 9. Jezerci 24, Bila 04. največ jih imajo Cukli, t. j. 2«S8. Dekanija žepaška ima 8 župnij. kterih perva, Bežlja. šteje (»75 duš, v kteri je pa tudi 45 mohamedanskih in 86 gerško-razkolnih družin. Podobne razmere so drugod, n. pr.: Sarajevska župnija ima 2003 duše. Začasni župnik je preC. g. kan. dr. Jeglič; njegova duhovna pomočnika čč. oo. Bonaveutura Ostajii in Alojzij Mišič. Sarajevo samo ima 800 katoliških duš, razuu tega čez 4000 raz-kolnili gerkov in čez 15.000 mohamedanov in 2100 judov. Ozrimo se zdaj nekoliko na razne naprave v verhbosanski škofiji. Pred drugim je v Travniku mladeuško semeniše, vstanovlieno v duhu uaredb. ki so o tem dane v trienškem cerkvenem zboru, da se pripravljajo mla-denči za duhovsko semenišč. Z njim je sklonjena tudi očitna gimnazija, ki se je pričela lansko leto s 1. razredom. Jemljejo se vanjo tudi razkolniški mladeuči. Po dogovoru, sklenjeuim med sv. rimskim Sr.olom iu Xj. veličanstvom Frančiškom Jožefom, je od strani vlade tej napravi zagotovljena znamenita pomoč. Veliki dobrotnik iu vtemelitelj te naprave je gosp. vitez Lilieu- tbal iz Gradca. Goreč za katoliško reč v Bosni, je ta gospod daroval 30.U00 gl. za vstauovo mladeuškega se-meniša v Travniku, ktero je izročeno čč. oo. jezuitom. Za zidanje je prav veliko pripomoglo društvo za razširjanje sv. vere v Lion-u. ktero je to leto darovalo 9536 gl. Presvitli cesar Frančišk Jožef je daroval 500 gl. Solno-graškemu društvu za razširjanje sv. vere, le-to pa, vedoč v koliki zadregi so z zidanjem deškega semeniša v Travniku, je omenjeni zuesek poslalo za to napravo. Mesca kimovca 1882 je dunajsko finančno ministerstvo v ravno ta namen poslalo 6500 gl. Pravi pa poročilo, da tudi to je že izdano in treba bode še trikrat toliko, predno se naprava dozida in vravna. Osebstvo v deškem semcuišu je naslednje: Ravnatelj o. Aleksander Hofer; podravnatelj o. Ant. Mesek; profesorja oo. Erik Brandis in Jož. Celinščak; nadstoj-nik o. Fr. Slavič; potem o. Jak. Verbovec, in bbr.: Jož. Manek, Fr. Markovič in Teofil Poš. (Dalje sledi.) li Kamnika Pervo preapepelnično nedeljo bil je v tukajšni farni cerkvi od preč. kamniškega P. gvardijana z mnogo asistenco, prav slovesno blagoslovljen nov kri-žev pot. Tej slovesnosti primeren govor imel je domači č. g. kaplan. Križev pot napravil je neimenovan dobrotnik (Bog mu obilno poplačaj!), in stane krog 1500 gl.; cena se ne bo zdela previsoka nikomur, kdor je imel priliko ogledovati si krasne table, ki delajo po vsem čast domačima umetnikoma. Slikan je prav lepo, rekel bi mojstersko, in to delo zopet kaže, da g. Koželj v slikarstvu čedalje bolj napreduje. On je tudi v tej cerkvi ravnokar prav okusno zveršil slikarije v prezbiteriji, razun stropa, katerega je samo umil in sem ter tje kaj popravil. Okvirje h križevemu potu izdelal je, kakor kamniti veliki altar, že dobro znani mojster g. Vurnik iz Ra-doljice v renesausnem slogu jako lično in natančno, kakor je njegova navada. Ne morem zamolčati, da se je o tej priliki pevski kor pod vodstvom g. Čenčič-a kaj dobro obnesel. Pelo se je vse dnevu in slovesnosti primerno, zlasti je bil všeč Wittov Introitus „Adjutor in opportunitatibus". Cerkev, že poprej lepa, ker je skoro vsa prenovljena, krasi zdaj še posebno novi križev pot. Bog daj, da bi lepi križev pot tudi mnogo duhovnega sadu obrodil! ? Železnikih se je tudi letos 40urina pobožnost z izpostavljenim presvetim Rešnjim Telesom in dotičnimi opravili zadnje tri pustne dni posebno lepo in posneme vredno obhajala. V nedeljo (4. sveč.) je bilo pri z jutranjem duhovnem opravilu presv. Rešnje Telo izpostavljeno v počeševanje; ob desetih slovesna sv. maša. Popoldan ob treh imeli so č. g. župnik Soriški Anton Jamnik sprelep govor po reku: „Pridite, častimo Gospoda!" Ozerli so se v vvodu na nedeljsko evangeljsko dogodbo, kazali na veliko množico ljudstva, ki je šla za Jezusom v Jeruzalem, pa tudi na slepega ob potu, in na to so v daljuem govoru lepo navezali vedenje taistih, ki bodo naslednje dneve hodili za Jezusom, pa tudi na dnu slepih, ki bodo vživali sladnosti tega sveta. Omenili so dalje vzrok in pričetke te pobožnosti; bogatih dušnih dobičkov; priserčno vabili navzoče k obilni vddežbi, in priporečevali ginljivo v molitev tudi uboge duše v vicah. — V ponedeljek popoldan so imeli govor č. g. Javorski, župnik Jereb Matej, o presvetem Sercu Jezusovem in njegovem češenji; v torek popoldan pa sklepni govor č. g. župnik Zaliloški, Fr. Eržen, o neizmerni ljubezni Jezusovi v presvetem altarnem Zakramentu do ubozega človeštva. Besede vseh gg. govornikov rodile so vidno bogatega in prelepega sadu: ljudstvo, domače in iz cele okolice, se je spodbudno vdeleževalo vseh pobožnost, in čez t i s o č vernikov prejelo ie sv. obhajilo. Poleg domačih dveh čast. gospodov in omenjenih gg. govornikov sta pomagala spovedovati tudi čč. gg.: Fr. Boncelj, farni namestnik v Dražgošah, in Sušnik Janez, kaplan Selški. Tudi v ponedeljek in torek je bila ob 10 slovesna sv. maša; poprej pa so se v lepi razredbi verstile tihe ss. maše pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom. V torek popoldan se je pobožnost s slovesno večernico, petimi litanijami in zahvaljeno pesmijo častitljivo doveršila. Vdeležba bi pa bila gotovo še večja, ako bi, zlasti zunanjih, nenavadno gerdo vreme in zelo slabe pota ne bile odvračevale. (Op. Ker „Danica" ohranuje cerkvene dogodke slovenskega naroda, bi bilo močno koristno in občinstvu vstreženo, ako bi k letu osorej tudi od drugod, kjer se obhaja ta lepa pobožnost, došle podobne kratke poročila. Ob enem pa dostavimo tudi želje: naj bi se ti kratki pa priserčni vsakoletni „misijoni" vstanovili povsod, kjer koli razmere kaj tacega dovolijo. Sad in dušni prid bi bil gotovo bogat, in iz serca bi ga privošili našemu vernemu narodu. Vr.) Z Gorenjskega. Kakor se bere v novem šematizmu ljubljanske škofije, so pri nas trije preč. gg. biseromaš-niki in sicer: 1. Krivic Janez, vpokojeni dekan, starosta škofije, rojen dne 27. majnika 1794, posvečen dne 23. kimovca 1820. 2. Hi nek Janez, vpokojeni župnik, posv. 7. oktobra 1821. 3. Sevšek Anton, vpokojeni župnik, posv. 20.sept. 1822. Zlatomašnikov imamo pa 30, in sicer ti-le preča-stiti gospodje: 1. Kozoglav Fr., vpokojeni duhovnik, posvečen 19. sept. 1824. 2. Kramar Fr., korar ljubljanske stolnice, posvečen 21. sept. 1826. 3. Premilostni gosp. knezoškof resignatarij dr. Jernej Vidmar, posv. 12. avgusta 1827. 4. Merzel Jožef, vpokojeni župnik, 5. Nakus Jožef, duhovnik v Planini, 6. Prokelj Janez, vpokojeni župnik, 7. U r e v c Janez, vpokojeni nunski spovednik, — vsi štirje posv. 26. avg. 1828. 8. Skubic Janez, vpokojeni župnik, 9. Furmaher Anton, vpokojeni župnik, 10. Pol a k Edvard, častni kanonik in dekan v Le-skovcu, 11. Cimbas Janez, duhovnik v Toplicah, 12. Markovič Matej, vpokojeni duhovniK, — vsih pet posveč. 20. sept. 1829. 13. Švinger Jožef, župnik na Verhu, 14. Klapšič Janez, vpokojeni župnik, 15. Skopec Andrej, misijonar v Ameriki, 16. Zarnik Anton, knezošk. duh. svetovalec in župnik v Naklem, 17. Tedeschi Karol, knezošk. duh. svetovalec in župnik v Gorjah, — vsih pet posv. 20. avg. 1830. 18. Bačnik Janez, župnik v Prečini, 19. Dremelj Andrej, župnik v Ratečah, 20. Krašovec Jernej, vpokojeni župnik, 21. Vole Jurij, korar ljubljanske stolice, stolni dekan itd., — vsi štirje posv. 19. jul. 1831. 22. Godec Jurij, amerikanski misijonar, 23. Kovač i č Janez, desan v Trebujem, 24. Krašovec Anton, vpokojeni župnik, 25. Lipovšek Matej, vpokojeni župnik, 26. Skubic Jožef, vpokojeni duhovnik, 27. Smrek ar Anton, vpokojeni župnik, 28. Steurer Jurij, vpokojeni župnik, 29. T o m a n Janez, častni korar in dekan v Moravčah, 30. Pavšler Jožef, korar ljubljanske stolnice, — vsih devet posveč. 26. julija 1832. *) Pač lepo število bisero- in zlatomašnikov! Izmed njih je 11 še delavnih v dušnem pastirstvu, ter z velikim trudom obdelujejo vinograd Gospodov. Mnogo jih je pa tudi, ki s pridigami in ss. mašami pomagajo duhovnim pastirjem, ter še zmiraj veliko koristijo keršan-skemu ljudstvu z božjo službo, ktero še opravljajo. Ker mladih duhovnov pomanjkuje, naj nam je toliko bolj moliti, da bi mili Bog pri življenji in pri moči še dolgo ohranil te častitljive starčke, ki so v svojem dolgoletnem pastirovanji se mnogo trudili in si veliko zasluženja nabrali! Naj tu slede nekteri Statistični podatki, ki so posneti iz imenika za 11. 1849, 1876, 1882 in 1883. Leta 1849 bilo je v ljubljanski škofiji 579 mašnikov v duhovnem pastirstvu; leta 1876 jih je bilo 466; leta 1882 le 436, in letos jih je le še 419. Kolike razlike! Kako zelo se je število dušnih pastirjev v naši škofiji skerčilo! Od lanskega leta do letošnjega je 17 duhovnov manj, kar pa prihaja od tod, ker jih je precej veliko pomerlo, nekaj jih je stopilo v pokoj, nekteri so šli iz škofije in — le malo novoposvečenih duhovnikov je pristopilo k dušnemu pastirstvu. Vsled pomanjkanja duhovnov sledi čedalje veči natezanje posameznih — in pomanjkanje božje službe za ljudstvo. V oziru na našoy deželo sporainjajmo se Jezusovih besedi, kteri pravi: „Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo: prosite toraj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev. Iz Tomovega pri II. Bistrici. Naša starodavna in velika fara je 5. t. m. postala sirota, zgubila je svojega župnika in očeta. Umerli so namreč ta dan naš obče spoštovani in ljubljeni gospod dekan Matija Št ruceli po devetmesečni hudi in voljno prenašani bolezni. Žalost, ktera je pretresla o hudi zgubi serca vsim faranom, je velika in splošna. Dasiravno se smo vedno kaj tacega bali, smo se vendar nadjali, da bojo nekoliko okrevali ter fari še ohranjeni, pa britka smert je uničila vse naše nade. Kako naše ljudstvo svoje dušne pastirje ljubi, in kako spoštovani so bili naš ranjki gospod dekan, je pokazalo ljudstvo 8. t. m. pri njihovem pogrebu. Zbralo se je bilo ta dan toliko ljudi v Ternovem, da se je vse čudilo brezštevilni množici. Po daljnem oviuku so mer-liča nesli v farno cerkev; ni bilo mogoče sprevoda pregledati. Velika cerkev je bila z ljudmi prenapolnjena in krog cerkve jih je — človek pri človeku — bilo gotovo še dvakrat toliko; bilo je na tisoče domačinov in ptuj-cev. Za križem je šla dolga versta šolarjev peterih farnih šol, za njimi cerkovniki vsih cerkva, potem ključarji farne cerkve in osemuajst podružnic, za temi župani in podžupani — vsi s svečami v rokah. Vodilo je sprevod 21 svetnih duhovnov in dva prečastita oo. kapucina reškega samostana, provincijal hervaške provincije o. Av-guštiu, in verli starček definitor o. Hijacint. Na čelu duhovnom bil je prečastiti stolni župnik in kanonik ljubljanski gosp. Anton Urbas, kteri je rad prihitel skazat zadnjo ljubezen svojemu blagemu ranjkemu prijatelju. Tudi prečastiti dekan Starološki g. M. Kožuh je bil v dolgi versti duhovnikov. Tri krasne, dragocene vence so nosili možaki pred rakevjo Enega tih je ranjkemu g. dekanu v znamenje hvaležnosti podaril bistriški gospod župan, druzega duhovni njegov sošolec, spoštovan župnik ljubljanskega predmestja, in tretji je bil poslan *) Letos pa bodeta zlato maio obhajala dva gospoda, Malneršič Jožef, vpokojeni duhovnik, in Ulčar Blaž, župnik v Velesovem, posvečena 27. julija 1833. iz Bazovice pri Terstu od neke verle gospe, rojene ▼ naši fari. Ginljivi govor na leči imel je preč. g. dr. Juri Sterbenec, hrenoviški župnik; veliko černo mašo je pel prej imenovani gospod stolni korar, kteremu sta asisti-rala domača gospoda pomočnika. Njima je fara hvaležna, da sta se toliko prizadela, ter se je tako velika slovesnost v tako lepem redu zveršila. Po cerkveni slovesnosti bilo je truplo ranjkega gospoda dekana položeno v hladno zemljo blizo kapele Matere Božje, zraven njihove ranjce sestre. Mnogo solz se je potočilo, ko je zemlja zagernila njihove pozemeljske ostanke. Gospod, daj jim večni mir, Ternovski fari pa čverstega, pobožnega, za večni in časni blagor faranov vnetega župnika! J. B. Iz Celovca nam je došel prav priserčni in ginljivi ondotni postni pastirski list, ki obravnava keršansko usmiljenje. Beri in ti ne bo žal. V tem letu, ki smo ga nastopili v imenu Božjem, se nam bliža sv. postni čas hitreje, ko navadno. Pa naj že post prej ali slej nastopi, vselej ga cerkev s tem prične, da nas resno k pokori opominja, naj se poboljšamo in še bolj goreče skerbimo za svoje zveličanje. Njih veliko za tako opominjanje nič več ne mara, vendar pa je ta opomin še zmirom potreben. Dandanes gledajo ljudje le na to, kar od zunaj v oči šine in iščejo le, kako bi si ložej kratek čas delali. Cenijo to, kar se blišči in o čemur svet rad govori. Ljudje postajajo čedalje bolj poveršni, in ker so na zunanjost priklenjeni, njihovo radovednost mikajo vedno nove iznajdbe in naprave, po kteri h je mogoče vse novice in dogodbe od blizu in daleč prav naglo zvedeti. Po mnogoverstnih novicah smo vsi raztreseni in nemarno ne časa, ne veselja, da bi svoje misli zbrali in premišljevali stanje svoje duše. Tako ne najdemo ne časa ne priložuosti, da bi skerbeli za to, „kar je edino potrebno". Sveti Bernard pravi: „Nič ni bolj drago, ko čas, pa nič ni tako malo cenjeno, ko ravno čas. Dnevi milosti hitro bežijo, pa nihče tega prav ne prevdari." (Luk. 10. 42. Sv. Bernard ad Schol.) Zato cerkev vsako leto o začetku sv. posta glasno kliče, in njeni stražniki in višji pastirji nas opominjajo : „Donašajte vredni sad pokore." — „Delajte, dokler je dan, kajti prišla bo noč, ko nihče več delati ne more." (Mat. 3, 8. Joan. 9, 4.) Zato naj bo postni čas za nas čas, da še več molimo in premišljujemo o skrivnostih terpljenja in smerti Jezusa Kristusa. „Kdor moli, on potegne svojo dušo iz raztresenosti; on s svetom nema nič opraviti, on se povzdigne v nebeške višave in prežene si iz serca vse posvetne misli." (Sv. Krizost) Postni čas naj bo za nas kristjane čas, da se vadimo sami sebe zatajevati in zderžnug biti; kajti, „to je vaš poklic, ker je tudi Kristus za vas terpel in vam zapustil izgled, da sledite njegovim stopiujam." (I. Petr. 8, 21.) Postni čas pa naj nam bo posebno še čas usmiljenja in keršanske dobrotijivosti. „To je post. kakor ga želim", govori Gospod po preroku, „da se raztergajo zveze hudobnosti, da se razvežejo spone zatiranja, da se odvzame vsako breme. Lačnemu lomi svoiega kruha, popotnika pelji v svojo hišo, iu če nazega vidiš, obleci ga in ne zaničuj svojega mesa. Potem bo tvoja luč prisijala, kakor jutro, in hitreje se boš ozdravil." (Jezaj. 58, 7 in 8.) To milodarnost, ljubi moji! hotel sem Vam o letošnjem postnem času posebno na serce položiti, z ozirora na nesreče lanskega leta in v skerbi pred nadlogami, ki nas Čakajo v novem letu. „Dobri mojster, kaj mi je storiti, da dosežem večno življenje?" (Mat. 19, 16.) Tako je prašal bogati mladenič Gospoda, iu ta mu je odgovoril: „Ako hočeš iti v življenje, spolnuj zapovedi." In ko je mladenič odkrito in zaupljivo zaterdil, da je zapovedi od miadusti že spol-noval, pogledal ga je Gospod ljubezujivo in mu rekel: enega ti manjka. Pojdi, prodaj vse, kar imaš in razdeli denar med uboge, tako boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj. Mladenič pa se je užalil nad to besedo in šel je otožen od todi; kajti imel je veliko bogastvo.* (Mat. 10,81 84.) Jezus pa se je ozerl okoli sebe in rekel svojim učencem: „Kako težko bodo prišli v Božje kraljestvo tisti, ki imajo mnogo denarja!" In Gospod je še enkrat povdarjal, rekoč: „Težko je priti v Božje kraljestvo tistim, ki svoje zaupanje v denar stavijo !u — Človeško serce je od natore mehko, rado se odpira usmiljenju in sočutju, če vidi, da je bližnjega zadela nesreča, ali če od nje govoriti sliši; vendar je treba boja in zatajevanja, da se človek loči od svojega posvetnega blaga. Sočutje, ki samo omiluje pa ne pomaga, je prazno, in prerok stare zaveze ga je tako-le obsodil: „Vaša usmiljenost je kakor juterna megla in kakor rosa, ki se hitro razkadi." (Jezaj. 6, 4.) Zato uči sv. apostelj: „Se ljubimo toraj le z besedami in z jezikom, ampak v dejanji in resnici." (I. Joan. 3, 18.) Sv. Ambrož pa pravi: „Pri nas kristjanih naj se besedam pridružijo dela, in delom besede." Usmiljenje se mora skazati v besedi in v delih, zato se imenuje radodarnost. Izvira pa iz ljubezni do Boga in iz žive vere, da smo vsi, brez razločka rodu in stanu, brez razločka narodnosti in jezika, brez ozira na medsebojni dobiček, „otroci enega in istega Očeta, ki je v nebesih, ki daje svoje soince vzhajati nad dobre in hudobne, ki daje deževati nad pravične in krivične." (Mat. 5. 45.) Ta keršauska, čeznatorna ljubezen do bližnjega se loči od natorne, prirojene človekoljubnosti v tem, da vidi v vsakem človeku, naj bo še tako zapuščen in zanemarjen, podobo Božjo, in da to podobo v njem časti in spoštuje. „Če že natora skerbi za vsakdanje potrebe", pravi sv. Tomaž Akvin, „toliko več mora za to skerbeti usmiljenost. Bogatin naj ne pusti reveža stradati, ampak naj mu pride na pomoč, naj mu bode namestnik Božji. Vi 1» igatinci ste dolžniki Božji, vaša dolžnost je iu posebna skerb naj bode, da se za uboge ljubeznjivo potegujete." Ta skerb dobrot-ljivosti nas dela Bogu podobne po besedah Zveličarja: „Bodite usmilieni, kakor je vaš Oče usmiljen." (Luk. t>, 36.) Ta dobrotljivost, ki nas Bogu podobue dela, je tudi najboljše znamenje, da res za Kristusom hodimo, in da smo njegovi pravi učenci. Saj je Gospod sam rekel, da se bodo po tej usmiljeni in delavni ljubezni njegovi učenci spoznavali: „Na tem naj vsak spoznii, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj." (Joan. 13, 3(5.) Že zdaj, ko prebiramo dela aposteljnov, občudujemo to svitlo znamenje ljubezni, kakoršua je odlikovala perve kristjane, in to znamenje je sveti cerkvi ostalo kot dragocena dediščina (zapuščina), kot nevenljivi biser v keršanskem imenu. Življenje pervih kristjanov se tako popisuje: „Verniki so bili enega serca in ene duše. Tudi ni nobeden izmed njih rekel, da je to njegovo, kar je imel. ampak vse so imeli skupno. — Reveža ni bilo med njimi. Tisti namreč, ki so njive in hiše imeli, prodali so vse in prinesli so skupljeni denar ter ga položili aposteljnom pred noge. Vsakemu se je dalo. kolikor je potreboval/ (Djanje ap. 4. 32—35.) To pa ni bilo zapovedani». prostovoljno so ravuali tako iz ljubezni do oratov. Ko se je pozneje cerkev razširila iu razprosterla, ni bilo več tega skupnega življenja, pa če je ktera ker-šanska občina prišla v potrebo, pobirali so po vseh dru-zih občinah za njo. Sveti Pavel, ki je ves gorel in delal /a razširjanje sv. vere po celem svetu, nabiral je vselej uiiloiiare za uboge občine, kadarkoli je oznanoval sv. evangelije. Izrekel je tudi mladim občinam prelepo pohvalo, „da so bile radodarne in dobrotljive po svojem premoženji, še celo nad svoje premoženje." (I. The». 4, 10.) Poglejte, ljubi moji! Tako je keršanska usmiljenost, ki jo je sam gospod Jezus prinesel na svet. skušala ljudem pomagati v vseh potrebah in jim olajšati vsa bre-memena. Iz keršanske usmiljenosti izvirata dva studenca milosti, dva žegna ali blagoslova. Pervi je blagoslov, ki v revi in sili pomaga, drugi pa blagoslov, ki revo in bedo olajša in tolaži. (Konec nasl.) Iz Amerike. (Kaj vse misijonar utegne doživeti!) Po zimi 1. 1860 je bil preč. g. Goiffon poslan v Pembiny, kamor je jezdaril. Zima je bila huda, in po malo obljudeni zemlji skor nikjer ni bilo nobenega prenočiša. Kakor naš ranjki Lavtižar na severu, tako je bil ta častiti g. misijonar v Kanadi skor že na cilju svojega pota, kar ga inraz premaga. Akoravno pa je čutil, kako mu noge teipnejo, je vendar dalje jezdil, dokler koli je njegov odveč natezani konj zmagoval. Kake 4 milje (amerikanske, dobro uro) od Pembiny-a se mu konj zgrudi in pogine. Ob enem nastane strahotno snežno fertačenje. Duhoven se zavije v plajš, zleze k mertvemu konju in lšže k njemu, da bi imel saj nekaj obrambe. Ondi leži do pet dni pokrivan s snegom; lakoto si iše tolažiti s kosci mesa, ki ga je urezoval z mertvega konja. Peti dan, ko je bil že brez vsake nade do kake pomoči, zapazi daleč dva jezdeca. Vse moči zbere ter kliče... K sreči ga zaslišita. in se približata. Berž ko zvesta, kako in kaj je, oddirja eden z vso naglico v Pembiny, drugi ostane pri duhovnu. Poslednjič dojde voz in na pol oterpnjenega pripeljeta v Pembiny v silno žalostnem stanu. Da bi mu življenje ohranili, so sklenili mu zmerzle perste ter odmerle ude odrezati, kar pa dandanes veljá za naj veči šušmarijo v ranocelstvu. Kmalo je bil č. g. Goiffon odpravljen k sv. Bonifaciju ter mu je bila v hiši nadškofa Taché-a pripravljena naj boljši oskerb in postrežba. Na poti tje pa so se mu obeze na nogi premaknile in bila je naj veči nevarnost, da mu kri uteče in umerje; 23. grudna 1860 so se tudi res delale že priprave za pogreb. Iskali so napraviti k temu potrebnih sveč; napravijo v kuhinji ogenj in pristavijo pisker z lojem, da vlijejo sveče. Toda nekaj loja se izlije, vname, švigne kviško in hiša je v ognji; vse gašenje je zastonj in treba je gledati, da se otme, kar je moč. G. Goiffon je ležal na žimnici, premočeni s kervjó. Plamen se je naglo širil in on je bil v nevarnosti, da zgori. Zato so duhovni hiteli nesti ga ven iz gorečega poslopja. V začetku je bolnik temu ugovarjal, češ, da mu bo smert v ognji ravno tako ljuba, kakor smert po zmerznjenji (kar, se vé, ni bilo premišljeno rečeno, ker smert v ognji bi bila čisto gotova; zunaj pa življeuje saj še kaj pridaljšano, ako ne oteto; toda na pol mertev in med plamenom ni mogel jasno pre-vdarjati, kaj je prav.) Duhovni pa so kljubu njegovemu ugovoru žimnico z njim vred nesli iz poslopja in ž njo vred na sneg ga položili. Naglo preloženje na hladni zrak pa je imelo ta nasledek, da je kri nehala teči in v veliko začudovanje vsih pričujočih se je stan bolniku na bolje obernil. Prenesli so ga v cerkev in naglo se mu je boljšalo. Pozneje so ga redovne sestre prevzele v oskerb. Berž ko je mogel vstati, si je napravil bergljo in hodil je o nji dosti lahko. Ostal je leto in dan pri sv. Bonifaciju, potem je bil poslan v Šenpavel, kjer je od tistega časa delal v duhovnem pastirstvu. Pred ne-kterimi tedni je nenadoma obiskal in razveselil g. nadškofa Taché-a v Šen-Bonifaciju. Č. g. Goiffon ima zdaj 64 lét. (Po „Blahovčstu" — iz amerik. „Hlas-a".) Razgled po svetu. Papež in solst?o. Sv. Oče Leon XIII so verli učiteljici Cazaro v Caudiji na Piemonškem podarili z zlatom obrobljen medaljon podobe Matere Božje, kterega ji je izročil nadškof Vercelejski. Zakaj se je to zgodilo? Ta serčna učiteljica se je na podagogičnem zboru Milanskem očitno zoper ministra potegnila za versko izrejo mladine. O njej veljajo besede sv. Duha, ki govori v bukvah pregovorov: „Kdo bo našel močno ženo?".... Upajmo, da slovenski učitelji in učiteljice ne bodo za njo zastali, kedar bo treba verno prepričanje očitno pokazati. 14. grudna 1882 predstavili so se sv. Očetu učitelji in učiteljice s svojimi učenci in učenkami. Bilo jih je skup do 2000 — in vsi iz šol od sv. Očeta Leona XIII vstanovljenih. Bili so postavljeni v polokrogu, učitelji pri učencih in učiteljice pri učenkah. Na čelu celi de-putaciji bil je knez Rustoli, kteri je sv. Očeta nagovoril. Sv. Oče so prav lepo odgovorili in poslednjič so bili obdarovani vsi z lepimi svetinjami: dobili so učitelji in učiteljice sreberne svetinje, šolarji in šolarice pa bakrene, k sklepu so podelili vsim apostolski blagoslov. Francosko. Nadškof v Parizu v letošnjem postnem pastirskem listu povdarja, kako potrebna je keršanska izreja pri otrocih. V tem času. ko je nevarnost, da se keršanska zavednost čisto odpravi iz očitnosti, pravi nadškof, se mora vera toliko bolj skerbno gojiti doma v keršanskih družinah. Nadškof starše z vso živostjo opominja, da naj z vso skerbljivostjo nadzorujejo nauk svojih otrok, posebno tudi. da naj od otrok odvračajo vse bukve, ki so sovražne veri in vernemu življenju; sploh naj otroke zročujejo le samo takim šolam, kjer je veroznanstvo podlaga uka iu vse izreje. Kjer pa jim šola ni na zbiranje, morajo še toliko skerbneje čuti in skerbeti, da bodo otroci po kaki drugi poti podučevani, ako je šola zanikarna. Pastirski list dalje posebno hvali tiste delavske starše, ki po doveršenem dnevnem delu še zvečer doma otroke učijo katekizem in potrebnih molitev, ako šola to zanemarja. — Od vestne izreje otrok nadškof prestopi k opominovanju, kako potrebno je slehernemu na dobro smert se pripravljati, k Čemur daje celo versto prav zveličavnih naukov. Hrana ubozih. Po velikih mestih je silno veliko ubozih, o kterih se ne ve, kako se prežive. Naj slabše je v Londonu. V tem mestu je največe bogastvo, pa tudi naj več siromakov, iu zgodi se, da jih vsak teden po 6 do 7 lakote umerje. V druzih mestih se siromakom bolje godi. Poglejmo v Neapol. Tam je veliko grojzdja, 6uiokev in oliv, in v morju dobijo rib, rakov, morskih pajkov in druzih živali toliko, da siromaki lakote ne merjo. Pomniti je pa tudi treba, da je tam okoli 40.000 „lazarouov". Sadje in morske živali kar srove vživajo; mesa celo leto ne dobe. K večemu včasih rujavih makaronov. V gorenji Italiji je še slabše; v Beuedkah iuiajo le tisto sadje, kar ga dovažajo iz tujih krajev. V morju ni veliko živali, iu ker je podnebje bolj hladno, treba je tudi boljše hrane. Revež mora na dan zaslužiti vsaj 3—5 centiinov, ktere si kmalo zasluži, če vode prinese više nadstropja, pomaga komu stopiti iz čolna na suho itd. Taki človek vživa opoldne po navadi kos rujave pečene buče, eno ali dve pečeni sardeli, in za nameček enega ali dva morska skakajoča raka, kakoršne žive stergajo iu zobljejo. — V Parizu je sicer marljivo ljudstvo. Tam ni videti prosečih siromakov, temveč le kak bogatin postopa. Ob 10 ali 11 vidiš tam medle ženske, ki s kanglami gredo v mesnice, kjer dobivajo juhe, ua-pravljene iz neprodanih ostankov govejih. Nekteri siro- mak gre vun v Clichv, kjer najde zadaj za plankami velik kotel, stoječ na žerjavici, napolnjen z juho. Kuhar je namreč poprej ta večer obhodil vse gostilne in pobral ostanke, ktere je potem djal kuhat v velik kotel. Tej hrani ali juhi pravijo v Parizu „arlekin". — Na Dunaju je tudi mnogo uboštva. V ljudski kuhinji dobiva se za 10 — 15 kr. kosilo, pa vsak tega ne zmore. Če okoli poldne prideš memo samostana, vidiš tam siromake, može, žene, ki čakajo hrane s piskri, lonci v roki. Ko se zvon oglasi, stopi vun laik brat iz moških, ali sestra iz ženskih samostanov, z veliko žljico vsakemu da juhe in še kos kruha po verhu. Na ta način se jih na stotine na dan nasiti. (Glejte, kako dobrotljivi so samostani!) — V Ljubljani delajo enako po samostanih. Tudi je za uboge vstanovljena „ljudska kuhinja'* (en oddelek se zove „študentovska kuhinja"), v kteri dobivajo ubožni in manj premožni živeža za malo soldov. Mili Bog naj nagiba serca bogatih k dobrotljivosti in usmiljenju do ubozih. Naj bode tukaj omenjeno, da na Dunaji imajo tudi ogrevalne sobe (Warmestuben) za reveže, ktere so prav koristne. Ali bi ne kazalo, da bi tudi v Ljubljani vpeljali to važno napravo? Gotovo bi bili hvaležni ubogi, kteri stanujejo po merzlih (nenurjeuih) sobah in se nikjer pogreti ne morejo. Naj bi slavno ljubljansko mestno starašinstvo tudi na to napravo svojo pozornost obernilo. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 19. sveč. S. Konrad. — 20. S. Evherij. — 21. Spomin molitve N. G. J. Kristusa na Oljski gori. — 22. S. Petra stol v Antijohiji. — 23. Spomin sv. tanjčic N. G. J. Kr. - 24. S. Matija ap. — 25. Tretja nedelja v postu. S. Valburga. V molitev priporočeni: Mladeneč, ki se je zmešal, da bi se ozdravil. — Nekdo za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Oseba v hudih dušnih in telesnih potrebah za pomoč. — Nekdo za dosego pomoči v več potrebah na priprošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa. — Nekaj šolcev za pomoč pri naukih. — Oče priporoča sina, da bi bil obvarovan napčnih in nevarnih potov. — Že dalj časa bolehna oseba za zdravje, ali saj polajšanje in voljno poterpljenje. Uslišanje ter zahvala se naznani. — Deklica nevarno bolna za vratno boleznijo, serčno priporočena v gorečo molitev z obljubo, da hočemo zahvalo po „Danici" razglasiti, ako nas Bog usliši. — Mladeneč v posebnih potrebah. Pomočki k modrosti. (Iz Pregovorov VI.) 18. sveč. Pojdi k mravlji, o lenuh! in ogleduj njene pota, ter se uči modrosti. Ona nima vojvoda, ne učenika, ne oblastnika; pa si vender po leti hrano pripravlja, in ob žetvi nabira, kar vživa. 19. Lenuh, doklej boš spal?... Nekoliko boš spal, nekoliko dremal, nekoliko roke križem deržal,... in pomanjkanje bo prišlo k tebi kakor popotnik (to je, kakor roparski popotnik) iu revšiua kakor orožen človek. 20. Če pa ne boš len, bo prišla tvoja žetev kakor studenec, in pomanjkanje bo daleč od tebe bežalo. 21. Odpadnik ni nič prida človek, hodi s spače-nimi (to je. arugač misli, drugač govori». Z očmi miga, z nogo terka. s perstom govori (to je, svojim zvijačnim tovaršem z očmi, z nogami, s persti daje znamnje, da ga bo ogoljufal), s hudobnim sercem se hudo zmišljuje, in vsak čas prepir seje. 22. Nad tacega (to je. odpadnika, hinavca in goljufa) bo nanagloma prišel njegov pogin, in hitro bo zatert, da ne bo več zdravila zanj. 22. Šest reči je, ki jih Gospod sovraži, sedmo pa studi njegova duša: Visoke oči, — lažnjivi jezik, — roke, ktere nedolžno kri prelivajo, — serce, ki prehu-dobne misli pase, — noge, ki hitro tečejo v hudo, — krivo pričo, ki lažnjivo govori, — in njega, ki med brati razpertije trosi. 23. Ohrani, moj sin! zapovedi svojega očeta, in ne zapusti postave svoje matere. Kadar si na potu, naj te spremljajo; kadar spiš, naj te varujejo, in kadar se zbudiš, se z njimi pogovarjaj (t. j., primerjaj z njimi svoje obnašanje. Sv. Duh meri na modre nauke dobrih staršev, ne pa tacih, kteri morebiti otroke s svojim izgledom še k slabemu napeljujejo: k nespametnim šegam, k nečimernosti, gizdavosti, poželjivosti, ljubezni do sveta); zakaj zapoved je svetilo, in postava je luč..., da te varujejo hudobne ženske in priliznjenega jezika ptujke. (Sveti Duh pogosto svari pred nečisto ljubeznijo, ker skušnja uči. da se na tem kamnu največ ljudi spotakne, zlasti pa neumna mladost, in se v nesrečo zaplete. Nobena reč ljubezni do prave modrosti in čednosti tako ne ovira, kakor ta ostudna in strupena strast. Zato naj se boje sodbe Božje, kteri zlasti po „podlistkih" časnikov. po tako imenovanih „lepoznanskih listih", „novelah", „poezijah- itd. mladost k poželjivosti napeljujejo.) Listek za raznoterosti. Deželni predsednik gospod A. Vinkler je poslavljen z redom ..železne krone 2. verste". Vsa dežela je vesela tega v resnici zasluženega odlikovanja. — Druga vesela novica je, da se je g. vitez Schneid popolnoma ozdravil. Iz dijaške kuhinje. Izmed 57 gimnazijalcev, ki imajo več ali manj pomoči iz dijaške kuhinje, jih je 44 v per-vem semestru šolo dobro izdelalo, 4 vmes so odlični; 13 jih je padlo, pa je upanje, da saj nekaj teh se bo v 2. polletji vzdignilo. — Vse družine skupaj — namreč z orgljarji, začetniki, 1 pridnim pripravnikom (ki je pa te dni nagloma umeri: Bog mu daj večni mir!) in 1 realcem. kar jih je več ali manj pomoči dobivalo tega šolskega pol leta, je okoli 100. — Stroški za pretekli mesec prosinec so bili: v ljudski kuhinji 102 gl. 32 kr.; pri g. Valjavcu 26 gld. 03 kr.; posameznim na dom k živežu, stanovanju, obleki itd. 30 gl. 6 kr. Skupaj 159 gl. To je po večeni, brez vštetja vsih malenkost. — Blagoslov Božji je bil očiten, kakor tudi dobrota prijatlov velika: Hvala Bogu in dobrotnikom!... Sliši se pa vendar od daleč boben---- Blagodušni prijatli mladine in domoljubi, varite nas! Bog bode plačevalec. Koze razsajajo po več krajih na Gorenjskem in pobirajo otroke, mlade z 18. 19 leti, še celo moža s 00 leti so spravile pod zemljo. Tudi v Ljubljani ni brez njih. V Novem mesto je 11. t. m. umeri preč. P. Ignacij Staudaher, bivši gvardijan, veroznanski učenik itd. R. I. P. V Terstu, kakor se sliši, so kupili hišo od nekega tergovca za rmalo semeniše". Bog daj srečo! lasna zveta ▼ Ingolstadtn Da Parskem. To silno koristno zvezo smo bili pred nekaj časom v „Danici4* omenili iu kmali se jih je nekaj tudi pri nas vanjo zapisalo. Naj danes to reč le ob kratkem pojasuimo. Masna zveza je prava cerkvena bratovšina. Druž-nikov je dozdaj čez dve sto osem in dvajset tisoč (228.