KRANJ, torek 29. 5. 1984
CENA 14 din
ivn
urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 40
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Obnovljena šola v Javorjah
V nedeljo so odprli prenovljeno štirirazredno šolo v Javorjah — Krajani so izredno zadovoljni z obnovo — Že drugo leto večji Vpis _ Obnova je veljala 17 milijonov dinarjev, denar pa so zbrali z občinskim samoprispevkom
& kovinarji na memonalu Leskoška-Luke - Od ce-nedelje je v Kamniku m ih potekalo osmo delo-ftrečanje kovinarjev Slovem-memonal Franca Lesko-ike so se pomerili najboljši ■i kovinam v petnajstih fnih kovinarskih poklicih, slovensko kovinarsko elito kovalo tudi 26 Gorenjcev, i mirni tudi Franc Kladnik, VcTkroparskega Plamena Um Najboljši, med katerim, ludi Stane Odar. avtomeharuk tkega Alpetoura, se bodo po jli za zvezne lovorike na tek :anju v Zrenjaninu. (dz) F. Perdan
ita odličja MS
*liana — Ob dnevu mlado-
"Sjfboli uslužnim mladin-
v Sloveniji podel h /late ;\ts Na Gorenjskem so odločja prejeli Neven Franci Kozina iz Kranja •ko Novak iz Radovljice 1 ■ka Slavka Trstenjak Zora Mesemcin mentor Radovi,, ttišo Serajnik.
Javorje — V nedeljo dopoldne so v Javorjah odprli prenovljeno štirirazredno šolo, ki so jo obnovili z denarjem, zbranim z občinskim samoprispevkom. Kot je povedal ravnatelj centralne šole Gorenja vas, kamor spada podružnična šola v Javorjah, Valja Kokelj, je v šoli 522 kvadratnih metrov uporabne površine. Šola je urejena tako, da bi v njej lahko organizirali celodnevni pouk. V kletni etaži je urejena večnamenska dvorana, ki bo učencem služila za telovadnico, krajanom pa za prireditve. Zraven so sanitarije in kotlovnica. V pritličju sta dve učilnici, zbornica, jedilnica, stanovanje za učiteljico, sanitarije za učence. Šola je dobila tudi novo centralno ogrevanje, vse instalacije, streho in je protipotresno zaščitena. Tudi okolica je urejena. Pred šojo' je športno igrišče v izmeri košarkaškega. Pri njegovem urejevanju so se posebej izkazali krajani.
Celotna investicija je veljala 17 milijonov dinarjev. Da predračun ni bil prekoračen, gre po besedah ravnatelja, velika zahvala krajanom, ki so bili vedno pripravljeni pomagati. Še posebej pa gasilskemu društvu, ki je v izredno kratkem času usposobilo gasilski dom in ga za pol leta odstopilo v uporabo šoli, tako da otrok zaradi obnove, ni bilo treba niti en dan voziti v Poljane. Tako so najbolj prepričljivo dokazali, da hočejo šolo v Javorjah obdržati. Nova',šola bo ostala kulturno središče krajevne skupnosti. Hkrati bo tudi vse bolj napolnjena. Letos jo obiskuje 38 učencev v štirih razredih, že jeseni pa pričakujejo večji vpis, ki bo število učencev povečal za približno 10 otrok.
Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin je poudaril, da ima šolstvo v škofjeloški občini prednost pri razvojnih načrtih. Odločili so se tudi za razvoj celotne-
ijvtc
ŠFSTSTEZNO ISKIUNO KEGLJIŠČE V HALI TI-^BUANA-a^'Zv soboto so v veliki dvorani hale Tivoli Olj JE lZ**"ZYslovesno odprli že petnajsto svetovno prvenci 2.500 9ledaiZKFp<84 Za svetovnega prvaka v ekipnem delu «oo v kegljanju zy**ic\n poSameznikov se poteguje rekordno tkmovanja, v ig™      j Pq pozdravnem govoru predsedni-
co reprezentanc dvan^ Ma^nQ pr(,(lsC(lmce skup_
organizacijsku Tomlje, predsednika mednarodne us-
''-n*. nhrine Ljubljana e s&Vi FIQ
Likovnika je prvenstvo odprl 'Štieike iz ZRN. V kulturnem sporedu
predsednik ^I^^aTupina Sava iz Kranja, godba milice in
delovali ff£°™a (-dh) - Foto: F. Perdan a skupina Kazina ( an/
ga prostora, zato je velikega pomena, da šole ostanejo tudi v hribovskih krajih. Takšen program raevoja šolstva pa je drag, za kar morajo nekaj žrtvovati vsi zaposleni in tudi učitelji v šolah. Posebej je pohvalil prizadevnost krajanov za razvoj krajevne skupnosti in njihovo zavzetost za šolo.
Na slovesnosti od odprtju šole je krajevna skupnost podelila priznanja tistim, ki so največ naredili, da so šolo v Javorjah obnovili. Dobili so jih: Matjaž Cepin, Tehnik in Lokain-vest, Mana Vebletova, Jana Stabeje-va, Drago Krofi, Valja Kokalj, Drago Vujič Anton.Kokelj in domača učiteljica Helena Frelihova. Priznanje so podelili tudi slikarju Petru Jovanovi-ču, ki je učilnice opremil z grafikami iz Tavčarjeve povesti Med gorami. Osnovna šola Gorenja vas pa je priznanje podelila Krajevni skupnosti Javorje in Gasilskemu društvu.
L. Bogataj
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Večje učiteljske plače
Po družbenem proizvodu na prebivalca je škofjeloška občina približno na //J. mestu v Sloveniji. Vsota kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu jo uvršča približno na 4:'). mesto. Pomeni, da so škofjeloški delavci za svoje delo slabše plačani kot drugod. Hkrati pa so bile plače škofjeloških učiteljev lani na 7. mestu v Sloveniji in predlani celo na drugem. Videti je, kot da bi v škofjeloški občini najbolje zaslužili prav učitelji.
Vendar je med učitelji.ne samo v škofjeloški občini, temveč po vsej Gorenjski in Sloveniji, letos pravo »mezdno gibanje«. Ičilelji so s svojimi osebnimi dohodki nezadovoljni. Njihovo delo je slabo vrednoteno. Po vsej Sloveniji so namreč za svoje delo slabše plačani kot delavci z enakovredno strokovno izobrazbo iti zahtevnostjo dela v gospodarstvu. Razkorak med njimi se iz leta v leto povečuje.
Predmetna učiteljica z višjo izobrazbo s strokovnim izpitom in petnajstletno prakso, je konec lanskega leta zaslužila približno 21.000 dinarjev. Manj kot njene nekdanje učenke, ki so dve. tri leta delale za montažnimi trakovi in šiviljskimi stroji v žirovski Alpini. V Kranju. Skofji Loki, Tržiču, na Jesenicah in drugod so razmere enake. \'gospodarstvu so osebni dohodki še nekako sledili inflaciji. Skupna poraba pa je že nekaj let vkleščena v indekse, ki neprestano povečujejo razlike med osebnimi dohodki delavcev, ki delajo v družbenih dejavnostih, in delavci v gospodarstvu.
Tudi za letos so resolucije predvidele, da se lahko skupna poraba poveča za nekaj več kot 20 odstotkov, ker naj bi cene v vsem letu 1984 porasle največ za četrtino. Že po treh mesecih se je izkazalo, da so bili letošnji plani postavljeni na želje in ne na dejanske razmere. Dohodek slovenskega gospodarstva, gnan z inflacijo, je letos kar za polovico večji kot lansko spomlad. Zato so te dni v vseh samoupravnih interesnih skupnostih dobili telekse, da se lahko skupna poraba poveča za okoli 40 odstotkov, oziroma za četrtino manj. kot je porastel dohodek. Približno toliko naj bi v primerjavi z lani porasli tudi osebni dohodki delavcev v družbenih delavnostih.
Teleksi, ki so jih dobili z republiških upravnih organov, naj bi torej »odrešili« učiteljice, vzgojiteljice, i?aruške, kulturnike in druge delavce v družbenih dejavnostih in preprečili še večje zaostajanje njihovih plač. Vendar se bodo vsi ti najbrž zaman veselili, da bodo poračune in povišanja dobili takoj. V samoupravnih interesnih skupnostih, kjer so se držali resolucij, so namreč denar, ki je presegel plane (23,2-odstotni porast) marca in aprila poračunali. Zato denarja za višje plače ni. Treba bo izpeljati tudi samoupravne postopke spre-iembe planov, resolucij in valorizacije programov, ponovno preračunati prispevne stopnje. Ali pa enostavno z občinskim odlokom urediti zadeve. To sicer ni samoupravno, toda tudi teleksi, s katerimi določajo dovoljeno višino porabe, nimajo nič skupnega s samoupravljanjem. Se manj pa z realnim planiranjem. Le račun, ki ga bodo za zakrivanje oči pred dejanskimi razmerami plačali učitelji in vzgojiteljice, bo nekoliko manjši.    l Bogataj
Atomsko zaklonišče francoskih izdelovalcev je Kranjčane privabilo k ogledu že pred odprtjem sejma opreme in sredstev civilne zaščite — Foto: F. Perdan
I
Mladostno praznični Beograd — S sklepno prireditvijo na stadionu JIA. v Beogradu so se v petek, 25. maja, strnile množične prireditve ob mesecu mladosti. Na prazničnem zletu mladine je bilo čutiti mladostno igrivost, veselje, spontanost, pa tudi razdvojenost današnje mlade generacije. — Foto: Brane Oblak
Danes odprejo sejem
civilne zaščite
Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem pripravlja v
sodelovanju 7. zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in centrom
za civilno zaščito pri tem sekretariatu letos že 12. sejem opreme in sredstev za civilno zaščito. Prireditev, ki je edina tovrstna v takšnem obsegu v Jugoslaviji, bo odprl danes, 29. maja, ob 10. uri predsednik predsedstva SR Srbije Dušan Čkrebič.
Na več kot 20 tisoč kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru bo 172 domačih proizvajalcev in nekaj tujih prikazalo izdelke, ki so namenjeni civilni zaščiti in potrebam služb opazovanja in obveščanja ter drugih oblik družbene samozaščite. Med tujimi eksponati bo gotovo deležen največje pozornosti izdelek francoske industrije, atomsko zaklonišče visoke stopnje zaščite, ki ga prvič predstavljajo v naši domovini. Med domačimi proizvodi bodo posebnega pomena tisti, ki so namenjeni prodaji na tuje, zanje pa je že pred sejmom pokazalo zanimanje več kot 40 predstavnikov tujih držav. Razstavljenih bo tudi 60 novih proizvodov, med katerimi jih bodo 10 nagradili z zlatimi medaljami, prav toliko pa s priznanji za kvaliteto.
Prireditev je seveda tudi velikega pomena za razvoj strokovnosti v civilni zaščiti. Letošnji seminar, ki se ga bo udeležilo prek 900 strokovnjakov iz vse Jugoslavije, bodo posvetili organiziranju in pripravam protipožarne zaščite v miru ter v vojni. Hkrati bo potekal v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah seminar o dvonamenskem projektiranju in gradnji zaklonišč.
Sejem v Kranju bodo spremljali tudi prikazi uporabnosti nekaterih razstavljenih izdelkov pa srečanja vodstvenih delavcev v telesih ljudske obrambe in civilne zaščite po domovini. Ob odprtju sejma je na sporedu gasilska vaja, na kateri bodo poklicni gasilci iz Kranja prikazali intervencijo v nevarnem okolju.
S. Saje
STROKOVNO SPEC14UZIR4NI 12. SEJEM OPRE/ME IN SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE KR4NJ. 29.5.-1.6.1984
...        „,™ i. demonstracij vabimo posebej gasilska druil.a In gasilske službe delovnih organizacij
Samozaposlovanje mladih
Gluhi za pametne pobude
Zamisel o takoimenovanih »mladinskih kooperativah« prihaja od zunaj, kjer imajo s to obliko samozaposlovanja mladih veliko dobrih izkušenj — Zamisel bi tudi pri nas lahko našla ugodna tla, vendar mnogok je naleti na gluha ušesa — Brez odmeva ostala tudi radovljiška pobuda
Radovljica — Ker naše združeno delo ne more zaposliti vseh mladih, ki po končani šoli iščejo zaposlitev, si je brezposelna mladina omislila tako imenovane mladinske kooperative. V njih bi se združevala in nudila družbi, združenemu delu, drobnemu gospodarstvu, kmetijstvu in podobno svoje ustvarjalne usluge. Pri nas sicer ta način samozaposlovanja mladih še ni zaživel, saj je naletel na vrsto pravnih ovir. Pobuda pa je vrednfa premisleka, kajti vsega priliva mladih šolanih kadrov ne bo mogoče zaposliti po redni poti.
Na Gorenjskem je edina konkretnejša pobuda za mladinsko kooperativo prišla iz Radovljice. Brez dvoma zato, ker ima ta občina največ odve-
čne, na zaposlitev čakajoče delovne sile, pretežno ekonomskih tehnikov in gostincev. O zaposlovanju gostincev v turizmu je že bilo govora. Tokrat namenimo besedo ekonomskim tehnikom, od katerih pravzaprav prihaja zamisel za svojevrstno rešitev krize zaposlovanja. Pred tremi leti je namreč radovljiška ekonomska šola predlagala izvršnemu svetu in družbenopolitičnim organom, da bi na šoli ustanovili nekak računo-vodsko-knjigovodski servis, s čimer bi lahko ublažili problem zaposlovanja mladih. Servis bi namreč opravljal knjigovodske in računovodske posle v manjših delovnih organizacijah, društvih, krajevnih skupnostih, kjer imajo zdaj za taka dela hono-
Predavanje dr. Boruta Justina na VŠOD
Informacijski sistemi v svetu in pri nas
V ponedeljek, 21. maja so študentje četrtega letnika organizacijsko računalniške usmeritve na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju poslušali zelo zanimivo predavanje direktorja republiškega informacijskega centra dr. Boruta Justina. Prikazal je stanje in smeri razvoja informacijskih sistemov za posredovanje znanstvenih in tehničnih informacij v svetu in pri nas.
O vprašanjih, ki obravnavajo organizacijo informacijskih sistemov, se zadnja leta mnogo razpravlja na raznih znanstvenih srečanjih ter vedno bolj predstavljajo enega osnovnih problemov današnjega sveta, za katerega mnogi menijo, da iz industrijske dobe prehaja v postindustrijsko, ki jo imenujejo kar informacijska doba.
Vzrokov za to, da se ta problematika tako intenzivno obravnava, je več. Najpomembnejši je prava inflacija (eksplozija) informacij. Letno izide v svetu okrog 30 milijonov knjig, člankov in podobnih zaključenih publikacij. Vse to pa povzroča velike težave pri pregledu nad to goro informacij in pri izboru relevantnih informacij. Edina rešitev so računalniško podprti informacijski sistemi. Zato je razumljivo, da je letna stopnja rasj,i takšnih informacijskih sistemov v razvitem svetu več kot 30 odstotna. Dr. Justin meni, da edino z računalniško tehnologijo lahko uspešno uredimo in izkoriščamo to grmado znanstvenih in tehničnih informacij.
Delež Jugoslavije je v celotnem znanju človeštva okrog 0,5 odstotkov. To pa logično pomeni, da moramo 99,5 odstotka znanja tako ali drugače »uvoziti« iz ostalega sveta. Eden od načinov, kako hitro in učinkovito priti do tegaznaja, je vključitev v računalniško podprte informacijske sisteme razvitega sveta.
V Sloveniji je trenutno 7 OZD, ki imajo neposredne povezave z informacijskimi centri v Evropi in Ameriki. •*
Republiški informacijski center je povezan z mednarodnim informacijskim sistemom »Dialog«, ki vključuje 200 informacijskih centrov s preko 100 milijonov informacij iz vseh znanstvenih področij.
Predavanje je dr. Justin popestril s praktičnim prikazom iskanja informacij na temo »Vpliv človeškega faktorja na varnost nuklearnih elektrarn« iz informacijskega centra »INIS« na Dunaju. Preko terminala so udeleženci predavanja po nekaj minutah neposrednega (on-li-ne) dialoga z računalniško podprtim informacijskim sistemom INIS na Dunaju dobili ustrezne informacije.
Ker so pravočasne in relevantne informacije prav tako pomembne, ali pa morda še bolj kot razni energetski viri, je seveda tudi znanje o učinkovitem sprejemanju in dajanju teh informacij ključnega pomena za naš bodoči razvoj.
Predavanje dr. Justina je za vse prisotne nedvomno pomenilo povečanje njihovega znanja o možnostih, ki jih danes razviti svet že nudi za uspešno obvladovanje inflacije informacij; s tem pa vsaj posredno
tudi za obvladovanje drugih, prav tako bolečih inflacij.
J. Urbanija
Maks Dolenc
Med nami so ljudje, tihi, delovni, umirjeni a tako skromni, da so skorajda neopazni. Česar se lotijo, opravljajo z vso vdanostjo, natančnostjo In vso odgovornostjo. Navadno jim ne dajemo priznan j, le vemo, da bo vse tisto, kar smo jim zaupali, narejeno z vso vestnostjo.
Eden takih mož je bil Maks Dolenc, iz Stražisča, od katerega smo se 17. maja letos, prav na njegov 62-rojstni dan, za vedno poslovili na stražiškem pokopališču.
Nič mu ni bilo poklonjeno. Mladost je začel v številni družini na mali kmetiji v Poljanski dolini. Kruha ni bilo za vse in še kot otrok je moral za hlapca. Sledila so leta
garanja. Življenje mu je preokreni-la vojna. Kot drugi zavedni slovenski fantje je odšel v partizane. Bil je v VOS in enoti narodne obrambe. V veliki bitki z Nemci poleti 1944 je izgubil nogo. Kratek čas se je zdravil v bolnici Pavli, kasneje pa je bil prepeljan v Bari v Italijo.
Leta 1948 sta se z ženo naselila v Stražišču in tu pognala korenine. Nova družbena ureditev mu je omogočila, da se je primerno došo-lal in se zaposlil v Iskri. Od tod je pred par leti odšel v zasluženi pokoj.
Že zelo zgodaj se je vključil v delo na terenu. Invalidski organizaciji je ostal zvest vseh 35 let, izmenoma kot predsednik ali tajnik. Dolga leta je deloval v krajevni organizaciji zveze borcev, v organih krajevne skupnosti in še posebno vneto pri vseh organiziranih akcijah na območju Stražisča. Maks je bil leta 1053 med ustanovitelji moškega pevskega zbora in vsa dolga leta njegov predsednik.
Maksa je odlikovala delavnost, redoljubnost, resnicoljubnost in tovarištvo. Srečo človeka si ni predstavljal zaprt v svoj mali nedotakljivi osebni in družinski svet. Zanj je pomenila graditev nove samoupravne družbe toliko, kot osebno življenje v njej. Bil je dober sosed, krajan in občan. Predvsem pa je bil ČLOVEK. Človek, kakršnih je med nami malo. Zato ostaja za njim še bolj globoka vrzel.
rarno zaposlene bodisi upokojence bodisi delavce, ki so že drugje v delovnem razmerju. Pri SDK so zaprosili za podatke o honorarnih zaposlitvah v občini in dobili seznam s 35 delovnimi organizacijami. To dokazuje, da združeno delo čuti potrebo po ekonomskih tehnikih, da to ni odvečen kader, vendar maturantke z ekonomske srednje šole vseeno ostajajo brez dela.
Mladi z ekonomske šole so zaprosili izvršni svet, naj imenuje komisijo, ki bi strokovno preučila možnost delovanja servisa, kakšne so njegove pravne in predvsem ekonomske možnosti, ker bi šlo v tem primeru za tako imenovano neproizvodno knjigovodstvo. Odgovora še ni bilo.
Frizerji v Radovljici, dom upokojencev, kino, lesko letališče, celo sodnik za prekrške in več kot dva ducata podobnih še vedno zaposlujejo honorarno, medtem ko je kopica maturantk računovodsko-knjigovodske smeri na cesti. Ni ravno pošteno, da je mladina brez dela, njihovi starši (ali tisti, ki naj bi jim bili za vzor) pa si nabirajo zaslužek v dveh službah. S servisom, ki ga predlagajo mladi z ekonomske srednje šole, bi v marsičem lahko omilili probleme brezposelne mladine, toda očitno se odgovorni bojijo ugrizniti v to jabolko. Čeravno po eni plati brez konca in kraja govorijo o nezaposlenosti, po drugi nočejo ničesar slišati o tem. Morda zato, ker gre za nekaj novega, nenavadnega, pri nas pa smo vajeni delati po utečenih poteh;
D. Z. Žlebir
Objave
v Uradnem
vestniku
Gorenjske
Kranj — 15. maja je izšla številka 6 Uradnega vestnika Gorenjske, v kateri objavljajo predpise občine Kranj, Radovljica in Škofja Loka, med samoupravnimi organi pa Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Jesenice in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka.
Občina Kranj tokrat objavlja odredbo o preventivnih cepljenjih in diagno; stičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na svojem območju. Odredba določa ukrepe za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni in s tem v zvezi predvideva cepljenje proti vraničnemu prisadu, šumečemu prisadu, steklini, kokošji in prašičji kugi. Za cepljenje oziroma ukrepe je pooblaščen Zivino-reisko-veterinarski zavod Gorenjske.
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru občina Radovljica v poglavju Varstvo javnega reda in miru dodatno določa, da je med 22. in 6. uro naslednjega dne prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih na območju občine Radovljica. V poglavju Kazenske določbe so dosedanje kazni precej zvišane.
Občina Skofja l/oka objavlja odlok d splošni prepovedi gradnje ob izmeri-tvenem znamenju pri trigonometrični točki I. reda št. 169 Blegoš in v vizirnih linijah. S tem odlokom želijo zagotoviti nemoteno opravljanje geodetskih del, ker je razglašena splošna prepoved gradnje na označenem območju.
V nadaljevanju objavlja tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Trata — Farma pitancev. Osnutek bo razgrnjen do sredine junija v prostorih krajevne skupnosti Trata in Godešič.
Med predpisi občine Škofja Loka je tokrat objavljen tudi odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna in ostalih računov občine Škofja Loka za leto 1983.
Med predpisi samoupravnih organov Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občina Jeseniee
najprej objavlja Sklep o določitvi stopnjo prispevka za izvedbo programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Jeseniee za leto 1984 V sklepu je določeno, da bodo delavci v občini združevali sredstva iz dohodka (osnova je bruto osebni dohodek) od 1. januarja do 31, marca letos po stopnji 0,27 odstotka, od 1. aprila do 31. decembra letos pa po stopnji 0,271 odstotka.
samoupravna sianovanjsKa siuip-nost Skofja Loka objav Ija najpcej Pravilnik o delnem nadomeščanju stanarin s kriteriji, v katerih primerih je kdo upravičen do nadomestila stanarine v družbenem stanovanju. Pravilnik tudi določa, da je vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan, ne glede na družinski dohodek, prispevati najmanj 20 odstotkov stanarine.
V nadaljevanju je objavljen tudi pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Školja Loka. V pravilniku so objavljeni splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, posebni pogoji, merila in kriteriji /a določitev lastne udeležbe, določila o stanovanjskem standardu /.a solidarnostna stanova nju, merila /a s. vstavo prednostnih list in druga določila  Pravilnik za*ne ve
r
NAŠ SOGOVORNIK
Ana Čebulj:
Alkoholizem za tovarniško ograjo
Najbrž bi težko našli delovno organizacijo, kjer delavci še nikoli niso prinesli pijače na delovno mesto, kjer se še ni zgodilo, da ne bi vinjenega poslali z dela domov ali pa prikrili kako drugače njegovo nezmožnost za delo. Neopravičeni izostanki, nesreče pri delu, nedisciplina, družinski problemi, bolezenski izostanki, invalidska upokojitev — vse to dobro poznajo socialne službe v delovnih organizacijah. Kaj pa zaposleni? Prav tega vprašanja so se lotili na nedavni problemski konferenci sindikata v kranjski Savi. O tem smo se pogovarjali s socialno delavko v Savi Ano Čebulj.
Kaj pričakujete od sklepov sindikalne konference?
»Seveda ne rezultatov kar čez noč, pač pa je že to, da se je s tem problemom začela resno ukvarjati sindikalna organizacija, dober način, kako naj se lotevamo problema alkoholizma v delovni organizaciji. Predvsem gre za osveščanje, za izobraževanje, seznanjenje vsakega delavca tja do vodilnih in vodstvenih s pojavom alkoholizma in načini za preprečevanje. Kot socialna delavka se namreč lahko bolj ukvarjam le s posameznimi primeri, če pa alkoholizem razumemo kot širši družbeni problem, ki nikakor ne ostaja pred tovarniškimi vrati, se ga je možno uspešno lotevati le s širšo akcijo.«
Kaj je bilo doslej že narejenega?
»Tako kot drugje imamo tudi v Savi akcijski program boja proti alkoholizmu. Konferenca je pokazala, da smo na pravi poti. Prestopkov zaradi alkoholizma se namreč uspešno lotevajo v sindikatu v vseh delovnih enotah in neredko je takšna tovariška kritika in zanimanje za delavčeve probleme očitno uspešnejša kot disciplinska kazen, kar še posebej velja za mlade delavce. Prav mladina je dala pobudo, da se uspešnost sindikalnih izletov ne bi več merila po količini popite pijače, pač pa naj bi bila vsebinsko bogatejša, medtem ko bi alkoholu odmerili manj pomembno mesto.«
Za kakšne dejavnosti bo poleg izobraževanja še treba poskrbeti?
»Vsi udeleženci sindikalne konference so dobili brošuro o alkoho-Jizmu in upam, da bo ta zelena knjižica dobila veliko bralcev. Sicer pa je priložnosti za izobraževanje vedno dovolj — to smo delali že doslei na primer s predavanji ali pogovori. Mislim, da bo treba tudi več narediti za samske delavce, predvsem tiste iz drugih republik. Z vključevanjem v športne in kulturne aktivnosti, za to imamo tudi svoje društvo bi marsikomu pokazali, kako lahko koristno izrabi prosti čas. ki ea zdaj zaradi neprilagojenosti novemu okolju pogosto porabi v gostilnah.«
Ali je v vaši delovni organizaciji alkohol velik problem?
»Verjetno ni večji kot v kaki drugi delovni organizaciji. Ocenjuie se, da je okoli 15 odstotkov moških, zaposlenih v industriji, alkohol kov. Samo vrednost bolniških izostankov zaradi alkoholizma v naš!" delovni organizaciji ocenjujemo v milijardah, drugih problemov, ki UR povzroča alkoholizem, pa v denarju niti ne moremo prikazati. Kolik so družbenopolitične organizacije pri nas, posebej še sindikat, razume^ le svojo vlogo in naloge pri preprečevanju alkoholizma, bomo ug vljali ob koncu leta. Resnost, s katero seje sindikat lotil te naloge it doslej opravljeno delo in nekateri uspehi kažejo, da smo na dobri po-
ti.«
L. M.
Enake pogoje vsem učencem
Problemska konferenca o nadaljnjem razvoju osnovnega šolsfva v kranjski občini je poudarila, da je treba izenačiti pogoje dela za vse učence, ne pa ustvarjati vse globlji prepad med učenci i celodnevni in poldnevni šoli — Na spisku novogradenj prva osnovna šola na Planini, za njo dograditev preddvorske in podružnic na Orehku ter Kokrici
Kranj — V četrtek popoldne je občinska konferenca socialistične zveze v Kranju sklicala problemsko konferenco o nadaljnjem razvoju osnovnega šolstva v kranjski občini.
Medtem ko so nekateri razpravljala še vedno zagovarjali — v soočenju s stabilfzacijskimi časi zelo načelno — usmeritev, češ da je treba celodnevno osnovno šolo pustiti neokrnjeno, kjer že je, in njeni kakovostni ravni pogostno približevati pouk v vseh drugih poldnevnih šolah, je večina drugih razpravljalcev stala na bolj stvarnih tleh. Le-ti so dejali, da je treba ob načrtovanju dolgoročnega razvoja osnovnega šolstva gledati na osnovno šolstvo kranjske občine kot na celoto, mu torej zagotoviti enakomernejše in s tem enakopravnejše pogoje. Ne pozabiti, da se na eni strani učenci stiskajo domala v barakah (paviljoni osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju), na drugi •strani pa uživajo visoki standard celodnevne šole na Planini ali V Pre-dosljah.
Predstavnik iz cerkljanske šole je, ko je poudarjal nujo po enakih možnostih za vse učence kranjske občine, med drugim dejal: »V izhodiščih za razpravo je rečeno, da od 1006. do 1990 leta vsem šolam ne bo moyoče
zagotoviti enainpolizmenskega pouka, ker bo za to manjkalo prek šest tisoč kvadratnih metrov prostora. Oddelki podaljšanega bivanja bodo skoraj v celoti ukinjeni. Ob tem pa naj bi bil naš cilj ohraniti status celodnevne osnovne šole. Razlike Med šolami so nedopustne, pogoji za učence bistveno različni, pouk v celodnevni šoli skoraj dvakrat dra_\ kot v poldnevni.«
Sicer pa je udeležence problemske konference,  med  njimi predvserr šolnike, zeJo zanimalo, kako bo i Medalj njo   gradnjo osnovnošols-prostora. Posebna delovna skupina pripravlja osnutek, ki bo hkrati z zaključki problemske konferenc« m nujen v razpravo delegatom izobraževalne skupnosti in skupščine obč: ne. Osnutek postavlja na pno mesto gradnjo nove osnovne šole na Plani (začetek gradnje predviri leto ali dve, ko bo dokončan srednješolski center — op. p.), za njo pa naj bi prišle na vrsto dograditev šole v Preddvoru, dograditev podi ni< na Orehku in Kokrici. ki naj bi ali popolni osemletki, ter dograditev šole v Šenčurju in prehod na celodnevno obliko dela.
H. Jelovean
--"       "      "   "czDL Jesenice, Kranj. Radovljica, SJiofj*
GLAS   Ustanovitelji Olaia občinske konference •»* _ G)avnj urednik lgor ^
"    ^ **   Loka In Tr*,c - Izdaja ^»»P'^.PfJffi^Bogetaj. Danica Dolenc. Dušan - Odgovorni urednik Jože Koanjek - Novinar) L.opoiome Volćja, Cveto^Zaplotn*.,
mer Helena Jelovean. Lea Mencinger. Stojan Saje, Oannka ^ ufednJK „arjan A|dovec
Andrej 2alar m Danica Žlebi, - Fotoreporter F""c/•™anpred,.dnik izdajateljskega sveta Mirfco Oblikovalci: Lo|ze Erjavec, Slavko Haln in Igor jokali r)a 1958 kot P°»tedmk o*
B.rk (Radow|,|ci - Lis. izhaja od oktobra 1947 ko ^"'^^.h jj sobotah od jultja 1974 p, ar,a 1960 tnkra. ledensko od .anuarja 1964 Kot poje-nj °b s H?££^?£" *
torkih In petkih Stavek TK Gorenja* tisk. tiak z* ^aU**? Kranju številka 5 ^j""^«*--uprave lista Kranj. Mose Pljadeja 1 - Tekoč rac"pr>SDK , urednik 21^1^^
Teletoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21 8b«     »a|| oglas,. Mr^nj27-S«0_ urednik 21-835 komerciala propaganda, računovodstvo 28^     po)|etna „aroćmna «50-*« Oprov . i„oga davkn po pristojnem mnen|u |^^jm«jm«»m
'BREK, 29. MAJA 1984
GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
Najslabši rezultati na Jesenicah
-
renjskim gospodarstvom so zabeležili povsod nižje stopnje rasti. Pri ekonomičnosti poslovanja in akumulativni sposobnosti gospodarstva so
V jeseniški občini je gospodarstvo v treh mesecih letošnjega «ta doseglo najslabše rezultate na Gorenjskem — Polovica zaposlenih ali nekaj več kot 6000 delavcev dela pod hudim breme-aom izgube
Jesenice — Letošnji trimesečni re--tati jeseniškega gospodarstva so
primerjavi z enakim lanskim ob-'•objem slabši. V primerjavi z go-
Še preskromen izvoz
Za kranjsko gospodarstvo je v prvih mesecih letos značilna visoka rast proizvodnje, celo 7-odstotna — Komaj 12-odstotno povečanje izvoza na konvertibilni trg je dokaj skromno, možnosti in tt planske obveznosti so dosti višje
Kranj — Zaradi še enkrat višje Racije, kot je bila planirana, je po '*seženih rezultatih v začetku leta *žko ocenjevati, ali je bilo gospo-:žrjenje kvalitetno ali slabše kot v f-akem obdobju preteklega leta. gotovo je nekaj značilnosti, ki v mesecih letos izstopajo v c*njskem gospodarstvu. Med dru-velja posebej omeniti rast indu-'♦ijske proizvodnje, ki se veča iz 3*seca v mesec, tako da je bila po 'h mesecih letos za 7 odstotkov kot v lanskih enakih mesecih. J ?o eni strani kaže, da se gospo-■srstvo ne otepa z pomanjkanjem Imovin in repromateriala, kot je bi-5to značilno lani. Uvoz reprodukcijama materiala konec preteklega le-\ ■ v prvih mesecih letos vsekakor .'Mogoča zaloge in s tem nemoteno ■"^odnjo. Samo uvoz reprodukcij-materiala se je v prvih štirih letos povečal za 17 odsto-"tem ko je bil uvoz opreme celo za 42 odstotkov. Wanj ugodni so izvozni rezultati, * je gospodarstvo kranjske občine 'tirih mesecih na konvertibilni trg ^Gzilo le za dobrih 12 odstotkov
več, skupaj s klirinškim pa je bilo izvoza za dobrih 14 odstotkov. Vendar so možnosti za povečanje izvoza v naslednjih mesecih večje.
V sicer težkih in zapletenih pogojih gospodarjenja, značilnih tako lani kot letos, je gospodarstvo ob sicer poslabšani notranji likvidnosti, ob visoki rasti cen in ob nekaterih neskladjih v materialni proizvodnji dosegalo visoke rasti celotnega prihodka, ustvarjeni dohodek v gospodarstvu v treh mesecih pa je bil višji za 54 odstotkov, le nekaj manj — za 51 odstotkov — pa je večji od lanskega tudi družbeni proizvod. Zaradi takšnih finančnih kazalcev so se lahko povečali tudi osebni dohodki zaposlenih, ki so za 41,4 odstotka višji kot v lanskih prvih treh mesecih: tako je čisti osebni dohodek na delavca v kranjski občini letos znašal 22.902 din. Vendar tudi tolikšen osebni dohodek ne dohiteva porasta cen, tako da je še vedno realno manjši za 9 odstotkov. Podobno velja tudi za dohodek gospodarstva in družbeni proizvod, ki sta se povečala le zaradi porasta cen, realno pa nista večja.
na zadnjom, pri reproduktivni sposobnosti gospodarstva pa na predzadnjem mestu na Gorenjskem.
Vzroki zaskrbljujočega zaostajanja so v neusklajenih cenah surovin, materiala, energije in cenah gotovih izdelkov. Na gospodarski rezultat najbolj vpliva milijarda dinarjev izgube jeseniške železarne. Delovne organizacije so imele 1035 milijonov dinarjev izgube, kar je štirikrat več kot v prvem četrtletju lani. V organizacijah z izgubo je zaposlenih 6.400 delavcev. V železarni so imele izgubo vse temeljne organizacije, za 900 tisoč dinarjev pa presega doseženo akumulacijo. Izgubo so imeli tudi v železniškem gospodarstvu, temeljna organizacija promet zaradi visokega porasta najemnine za tuje tovorne vagone. V Kovinarju je nastal primanjkljaj zaradi sezonskega značaja proizvodnje, v ELIM-u pa so imeli premalo naročil
Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 6 odstotkov, medtem ko je gorenjsko poprečje še enkrat višje. Dohodek na zaposlenega v jeseniški občini znaša 150 tisoč dinarjev, za Gorenjsko pa 218 tisoč dinarjev. Delež akumulacije v dohodku je 13-od-stoten. Povprečje za Gorenjsko je 19 odstotkov. Povprečni mesečni osebni dohodek na delavca na Jesenicah je 20.800 din, na Gorenjskem 21.900 dinarjev. Povsod zaostajajo za gorenjskim poprečjem, večji je le delež investicijskih vlaganj v družbenem proizvodu, ki znaša 15 odstotkov, medtem ko je na Gorenjskem 11-od-stoten.
V prvih treh mesecih so izvozili za 1,1 milijarde dinarjev ali dvakrat več kot v enakem lanskem obdobju, pomeni pa 22-odstotno izpolnitev celotnega plana. Izvozni rezultati so ugodnejši na konvertibilnem trgu, pokrivanje celotnega uvoza z izvozom pa je bilo dobro. "   d. Sedej
Škofja Loka — V soboto dopoldne so v Škofji Loki podpisali listino o pobratenju med Termikino temeljno organizacijo Proizvodnja Škofja Loka in Magnohromovo temeljno organizacijo Tovarna elektrotermi-čnih proizvodov Kraljevo. Tovarni že več kot deset let poslovno in tehnično sodelujeta. Najprej so si gostje ogledali proizvodnjo kamene lunine na Trati. — Foto: F. Perdan
Do konca leta brez izgub
Tečajne razlike deviznega kredita iz preteklih let, podražitve surovin in polletna zamrznitev cen so glavni vzroki izgube v Savi
Kranj — Začeti poslovno leto z rdečimi številkami v četrtletni bilanci sicer ni prijetna stvar, vendar v kranjski Savi, ki se je znašla s 390 milijoni novih din izgube na prvem mestu, niso preveč iznenađeni nad takšnimi številkami. Že konec lanskega leta so napovedali približno številko izgub za začetek tega. Potrebovali so le seštevek iz tečajnih razlik, ki nastajajo zaradi starega, še neodplačanega dolga 17 milijonov dolarjev, drugi dve tretjini pa sta pridali podražitev surovin in repro-materialov ter poi leta trajajoča zamrznitev cen.
Z junijskim povečanjem cen svojih izdelkov se Sava po vsej verjetnosti še ne bo znebila negativnega poslovnega rezultata, dosti bolje pa kaže v drugi polovici leta. Toliko
Razbremenitve malenkostno olajšujejo nova bremena
Hit
Hitrejša rast cen surovin in materialov za proizvodnjo, vije obresti, zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, ukrepi zaradi nelikvidnosti in izgub poslabšujejo položaj gorenj-,Va gospodarstva, zlasti industrije, ki je v pretežni meri kovalna. Z zmanjšanimi obveznostmi iz dohodka, ki prejete v republiki, z manjšimi obveznostmi iz dohodka, **jih dodatno predlagajo v občinah in z zmanjševanjem Materialnih stroškov pa bo gorenjsko gospodarstvo lahko tokrilo le del večjih izdatkov. Zato se bodo finančni rezultati še poslabševali, slabšal pa se bo tudi socialni položaj felavcevTzlasti tistih z najnižjimi osebnimi dohodki.
Finančni rezultati se bodo poslabšali
Skofja Loka — Zaradi bistveno hitrejše rasti cen surovin in mate-fbtov od cen izdelkov bo v škofjeloški občini prizadeta zlasti elektro in
Skupno bi se obveznosti iz dohodka v škofjeloški občini zmanjšale za 142 milijonov dinarjev. Združeno delo pa mora pripraviti programe zmanjševanja stroškov, kar naj bi prineslo 628 milijonov dinarjev prihranka. Skupno naj bi torej prihranili 820 milijonov dinarjev.
Nedvomno pa to ni dovolj, da bi lahko zaustavili slabšanje poslovnih rezultatov, zato bodo potrebni tudi ukrepi na področju socialne politike. V občini so že in še bodo popravili otroške dodatke, povišali socialne pomoči občanom, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, povišane bodo štipendije iz združenih sredstev ter denarne pomoči za nezaposlene. Pripraviti pa bo treba še dodatne ukrepe. Ob vsem tem pa je najpomembnejše zastaviti vse moči, da bodo delavci v vseh tovarnah in ustanovah, ob doseganju primernih delovnih rezultatov, primerno zaslužili.
L. Bogataj
Očiščeni skladi
^vinska industrija, K   , -K nekaterih drugih industrijskih panog se t*ga proizvoda. Aua'r , Posiabšala se bo dinarska in devizna likvid-" ?,ffoln?ko gospodarstvo manj zadolženo od gorenjske-
KOgu r------mesečju 11,60 odstotka dohod-
sedaj imajo težave zaradi sla-
r,ost, čeprav je škoijeio;>jw 6~~r-^--------
saj obresti predstavljajo v prvem tromesečju 11,60 odstotka dohod-**. v drugih občinah za 14,8 odstotka. Ze sedaj imajo težave zaradi sk * likvidnosti v Iskrah, Mesoizdelkih, Remont-gradnjah Žiri, Jelovici
Ker bo inflacija vplivala na zmanjševanje realne vsote denarja za ^bne dohodke, splošno in skupno porabo, se bodo zaostrili socialni ^blemi in se poslabšal položaj dejavnosti, ki se financirajo iz splošne ir' skupne porabe. Posebno se bo poslabšal položaj delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, posebej še zaradi omejevanja osebnih dohodkov 'tistih delovnih organizacijah, ki so ali bodo poslovale z izgubo oziro-ne bodo sposobne poravnavati svojih finančnih obveznosti. Vse to bo povzročilo nadaljnje poslabševanje finančnih rezultatov frspodarstva in zmanjševanje deleža dohodka v celotnem prihodku Zato se bo akumulacija še zmanjšala in z njo tudi investicije, ki so le-v prvem tromesečju znašale komaj 8,8 odstotka družbenega proiz-"Jda. Razmere bo dodatno poslabšal sprejeti zakon o zagotavljanju batnih trajnih sredstev, ki bo nekaterim organizacijam združenega ^ia preprečil vlaganja tudi v nadomestitev iztrošene opreme
Po mnenju izvršnega sveta, ki je pripravil oceno vpliva novih tfepov, bodo zaostreni gospodarski pogoji še dodatno okrnili akumu-/no sposobnost gospodarstva.
Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev določa, da lahko Movne organizacije uporabljajo poslovna sredstva za investicije šele kimajo obratna sredstva pokrita s trajnimi in dolgoročnimi viri Po Mdatkih iz zaključnih računov za leto 1983 škofjeloškemu gospodar-injkuje okoli 2,6 milijarde dinarjev trajnih obratnih sred-a petino presega ustvarjeno akumulacijo. Da se razmere ne še bolj zaostrovale, mora združeno delo ob sodelovanju Ljubljanske boke takoj pripraviti program zagotavljanja trajnih obratnih sred-Posebno skrb je treba posvetiti hitrejšemu obračanju kapitala *jer so še rezerve. Izdatki za obresti pa bodo porasli za več kot polovi-I Omejena rast mase za osebne dohodke zaradi nepokrite izgube bo "'■ brž prizadela okoii 600 delavcev, zaradi nelikvidnosti pa okoli 1.500 I /cev.
Da bi nekoliko omilili položaj gospodarstva, zaradi ukrepov za fi-■•nćno ustalitev gospodarstva, so v republiki in zvezi pripravljeni -•'-diogi za razbremenitev, ki se nanašajo predvsem na zmanjševanje '-'veznosti iz dohodka, največ pa naj bi gospodarstvo prihranilo'z sevanjem materialnih stroškov. V Škofji Loki še dodatno pred-Hfrju da se zmanjša prispevek iz dohodku /a zaklonišča za 30 odstot tov.da se za najmanj 10 odstotkov zmanjša prispevek za varstvo oko
»• "i odstotkov, medtem kc
zmanjševanje skladov za 10 odstotkov, skegu samoprispevka ne predlagajo. Ce
medtem ko hi zmanjžali
da se k selektivno
Manjšanje ^'^^d^dTa'izgradnja šole na Trati in v Poljanah, kjer •amoprispev^      Drostorske stiske ah dotrajanosti že nemogoče. * razmere zaraui (
Jesenice — V jeseniški občini so o ukrepih za razbremenitev gospodarstva razpravljali člani izvršnega sveta in pri tem podprli republiške ukrepe. Ugotovili so, da že nekaj let obvladujejo področje skupne in tudi splošne porabe, saj znatno zaostajata za planirano rastjo dohodka gospodarstva. Uspelo jim je zadržati najnižje prispevne stopnje in tudi v prihodnje se ne bodo povečevale, prav tako ne programi. Da bodo lahko uresničili predvidene programe, bodo morali v družbenih dejavnostih sprejeti take ukrepe, ki bodo zmanjšali stroške in racionalizirali poslovanje, enako kot v gospodarstvu.
Med prispevki, na katere bodo lahko vplivali, so prispevek za kolektivno komunalno rabo, za zaklonišča, varstvo okolja in za samoprispevke ter sklade skupne porabe.
Možnosti za zmanjšanje so naslednje: prispevek za investicije v komunalne objekte je predpisan z občinskim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in so ga lani povečali za 15 odstotkov, letos pa odloka še niso spreminjali. Zato na Jesenicah ocenjujejo, da je to področje usklajeno s predvidenimi ukrepi. Pri prispevku za zaklonišča predvidevajo zmanjšanje za 15 odstotkov, za 10 odstotkov pa naj bi bil manjši prispevek za varstvo pred požarom in vodni prispevek. V jeseniški občini je v veljavi občinski samoprispevek, v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana pa še krajevni. Obseg samoprispevkov je zadnja leta že bistveno manjši.
V občini Jesenice je bil lani delež skupne porabe v razporejenem dohodku samo 2,5 odstotka, v Sloveniji pa je ocenjen na 5,4 odstotke. Podatek kaže, da so se že do zdaj obnašali stabilizacijsko, a kljub temu ocenjujejo, da bi bilo sklade možno še »očistiti« nekaterih izdatkov, ki nastajajo z raznimi dogovori in sporazumi za financiranje naložb lokalnega značaja, in izdatkov, ki jih sistemsko rešujejo že v samoupravnih, interesnih skupnostih.
Razbremenitev za 2,3 milijarde dinarjev
Kranj — Po oceni, ki so jo pripravili v kranjskem izvršnem svetu skupščine občine, bi lahko po programu razbremenitve gospodarstva v kranjski občini prihranili 2,3 milijarde novih din, kar je dobrih 6 odstotkov letos planiranega dohodka v gospodarstvu. Največji delež te v dinarjih izražene razbremenitve odpade na prihranke pri materialnih stroških. Če bo namreč delovnim organizacijam letos uspelo za 1,5 odstotka zmanjšati materialne stroške, bi to seveda pomenilo 1,8 milijarde novih din. Manjši delež tako ocenjenih prihrankov pa naj bi dosegli na drugih področjih.
Čeprav razbremenitve na vseh ostalih področjih ne presegajo 110 milijonov novih din, pa utegnejo vsekakor imeti občutne posledice. Manj posledic bo verjetno imelo 15-odstotno zmanjšanje sredstev za zaklonišča, 10-odstotno zmanjšanje, sredstev za požarno varnost ter 30-odstotno zmanjšanje samoprispevkov v krajevnih skupnostih, kot pa 10-odstotno zmanjševa/vje sredstev, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za gradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini. Da bi vsaj nekoliko obdržali obseg predvidenega komunalnega urejanja, izvršni svet razmišlja, da bi del teh sredstev nadomestili z ukinitvijo občinskega davka iz osebnega dohodka v drugem polletju letos. Na ta način naj bi sicer že tako okrnjeno komunalno investiranje sicer obdržali na enaki ravni, deloma odprto pa ostaja vprašanje, kakšne posledice utegne imeti izpad sredstev za gradnjo družbenih objektov — predvsem šol.
bolj, ker letos skoraj ni posebnih zadreg s surovinami in repromateria-lom. To se ne nazadnje odraža tudi v fizičnem obsegu proizvodnje, saj je to za 8 odstotkov višja kot lani v tem obdobju, letošnji četrtletni plan pa je bil prav tako presežen. Nemotena proizvodnja jim zato tudi zagotavlja izpolnjevanje vseh izvoznih obveznosti. Po novem izračunane izvozne obveznosti Save letos presegajo 40 milijonov dolarjev, kar je za 13 odstotkov več kot lani, vendar bodo glede na to, da že na začetku leta visoko presegajo planirane rezultate, tudi konec leta morali izvozni seštevek krepko zaokrožiti navzgor. Večji del izvoza je seveda namenjen konvertibilnemu trgu, kjer naj bi letos prodali za 35 milijonov dolarjev izdelkov. Vendar niti s tolikšnim obsegom izvoza — v prvem četrtletju so izvozili 60 odstotkov vse izdelane pnevmatike — ni mogoče zbrati zadosti deviz za nakup potrebnih surovin, saj ocenjujejo, da bo letos treba uvoziti za okoli 52 milijonov dolarjev. Devizno razliko uspešno dopolnjujejo z devizno udeležbo kupcev izdelkov na domačem trgu, za kar sc sklenili vrsto samoupravnih spora zumov. Že lani se je takšna poslovna politika obnesla, saj je po več letih velikih razlik med izvozom in uvozom preteklo leto prvič prineslo po polno pokritje.
Vendar devizni dolgovi, ki jih je Sava morala najeti v obdobju 1980—1982 in ki jih zdaj sicer uspešno odplačuje, vlečejo s seboj izredno breme — velike tečajne razlike. Samo letos jih bo treba odplačati v višini 1,3 milijarde novih din. Del tega finančnega bremena je Savi sicer uspelo odložiti oziroma porazdeliti za prihodnjih sedem let, ostalo pa bo seveda treba poravnati. Da zaradi tega ni v najugodnejšem likvidnostnem položaju, je več kot jasno. Zaradi tega so uvedli tudi za kupce svojih izdelkov predujem, in ker gre za iskane gumijeve izdelke — predvsem gume vseh vrst, — tak pogoj kupcev niti ne moti preveč. Kaže pa, da bo v prihodnjih letih Savinih izdelkov na domačem trgu še nekaj manj, saj si prizadevajo s povečevanjem izvoza tudi na klirinško področje — do leta 1990 naj bi izvoz na vzhod dosegel okoli 20 milijonov dolarjev — izboljšati predvsem oskrbo s surovinami, ki jih zdaj večinoma še vedno plačujejo v trdni dolarski valuti.
V prizadevanjih za zmanjšanje izgub v začetku leta imajo v Savi v ognju še eno železo: z varčevalnimi programi, ki obsegajo tako prihranek na času, materialu, energiji, z racionalnejšimi postopki ter z izbiro tržno zanimivejših in stroškovno ugodnejših proizvodov, medtem ko so z množično in profesionalno inovacijsko dejavnostjo že lani privarčevali 780 milijonov novih din, letos pa računajo na še večji učinek — 830 milijonov novih din. T,. M.
Janezu Zabretu zvezno priznanje
Na devetem jugoslovanskem shodu rekorderjev v pridelovanju hrane — bil je minuli konec tedna v Bijelem polju v Črni gori — je predsednik Zadružne zveze Jugoslavije Ratko Svilar izročil najuspešnejšim kmetijcem v državi diplome in medalje. Med tremi dobitniki priznanj iz Slovenije je bii (udi Janez Zabret iz Bobovka pri Kranju. Zabret je lani oddal kranjski mlekarni preko 174 tisoč litrov mleka ali domala 480 litrov dnevno, letos spomladi pa je prejel tudi zlato plaketo Živinorejske poslovne skupnosti, Kmetijskega inštituta Slovenije in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske za doseženo
4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 29. MAJA 1984
Na Hudem so udomačili divjega prašiča
Nenavadno življenje merjasca Mihija
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
Hudo — Mihi .je imel neverjetno srečo: ko je predlani zgodaj spomladi tekal za svojo materjo, divjo svinjo, in je padel v zemeljski udor, je njegovo evilenje slišal lovec Vili Ra-kovec iz Kranja. Malega, kilogram težkega divjega prašiča je odnesel domov in mu v stanovanju uredil varno zavetje. Že po nekaj tednih je postal nemiren, skakal je sem ter tja, prevračal predmete in sploh — povzročal nered v stanovanju. Viliju ob vsem tem ni preostalo drugega, kot da poišče zanj oskrbnika nekje na podeželju. Spomnil se je na prijatelja, kmeta in lovca Antona Pušav-ca s Hudega pri Kovorju. Uredila sta
kem ograjenem prostoru, kjer ima tudi kočo in tekočo vodo, se valja po blatu, rije zemljo, skače in uživa ob dobri hrani. Bolje se mu godi kot njegovim vrstnikom v divjini. Že večkrat so ga Pušavčevi spustili na prostost. Nikdar ga še ni zamikalo, da bi pobegnil v hosto, tudi ljudem doslej še ni storil nič hudega. Sicer pa — divji prašič je brihtna, a tudi zelo pretkama žival, za katero se nikdar ne ve, kaj ji roji po glavi .. . Prav zato so pri Bankovih vedno zelo oprezni, kadar ga spustijo iz obora.
Lani so Mihiju, 130 kilogramov težkemu   merjascu,   pripeljali ži-
krat še niso prišli, zato je tudi Mihi-jeva prihodnost še docela nejasna.
»V lovski družini Kovor — in verjetno je tako tudi drugod na Gorenjskem — nimamo dobrih psov za lov na tovrstne živali,« poudarja mlajši izmed obeh Pušavčevih Antonov. »Nekaj bomo morali ukreniti, saj divji prašiči povzročajo na naših poljih in travnikih vsako leto več škode. Lani je samo naša družina izplačala kmetom za 150 tisočakov odškodnine, letos smo imeli že več udarniških akcij, da smo ravnali ra-zrito travno rušo. Še hujše razdejanje pričakujemo jeseni . .. Zakon o gojitvi divjadi preveč ščiti divjega prašiča; priznati pa moram, da smo doslej tudi lovci premalo naredili, da bi mu preprečili uničevalske pohode po travnikih in poljih.«
Ce bi gledali le na koristi
Merjasec Mihi in njegov skrbnik Anton Pušavec. — Foto: C. Z.
formalnosti. Anton je plačal lovski družini tisočaka in mladi pujsek je prišel k dobrim ljudem na Bankovo kmetijo. Stregli so mu kot dojenčku, mu kuhali otroško hrano, predvsem frutolino in čokolino, in ga krmili po steklenici. Šele čez nekaj tednov je pričel zobati koruzo, jesti travo, silazno koruzo in syh kruh. Danes ima od vsega najraši šojo in vrano.
Mihi je letos dopolnil dve leti in je videti že kot prava »mrcina«. V veli-
Izšle so
Cerkljanske novice
Cerklje — Pred dnevi je v novi obliki in v nakladi 500 izvodov izšla prva letošnja številka Cerkljanskih novic. Med prispevki velja omeniti dobrodošlico gostom iz Majurja v Srbiji, ki se bodo v krajevni skupnosti Cerklje mudili ob koncu junija, povabilo k sodelovanju na razstavi cvetja in lovstva, zapis o uspešnem delu sveta staršev v cerkljanskem vrtcu, o delu domačega avtomoto društvu in njegovih načrtih, o združitvi športnih društev Krvavec Cerklje in Trim Zalog, o delovanju gasilskega društva, o uspelih smučarskih tekih v Cerkljah, o krajevni skupnosti Majur, kjer so Cerkljani gostovali na oddaji Znan je-imanje, o enem najboljših šolskih glasil v Sloveniji, o Odmevih i/pod Krvavca. Osrednji prispevek novic pa je namenjen obnovitvi in razširitvi telefonskega omrežja na področju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem.
J. Kuhar
Zelenje skriva železarski dim
Jesenice — Vsi, ki se peljejo skozi dolgo mesto in v železarskem središču pričakujejo dim, smrad in umazanijo vseh vrst, so presenečeni.
Ne le, da ob cesti in na pločnikih ni odpadkov - če so, jih hitro odstranijo - tudi hortikulturna uredi tev je nadvse pohvalna. Kjer je le mogoče, so nasadili grmičevje ali rože stanovalci blokov in stolpnic tek mu jejo med seboj, kdo bo na balkone in terase postavil lepše lončnice. Enake lepo je med bloki, razumljivo slabše pa v novih naseljih, kjer se sele pripravljajo na dostojno ureditev svojega okolja.
Od bolnice pa vse do Koroški' Bile ima popotnik vtis, da urejuje okolico skrbna vrtnarska roka, čeprav se do mala skozi vse Jesenice razteza železarna; sadovi železarskih prizade vanj in pametnega vodstva pred leti se kažejo v zasaditvi nekdaj tako sil no odbijajoče halda na Senožetih, nasproti gasilskega doma. Okolica gasilskega doma na Jesenicah pa je sploh že vec let vzor hortikultui ne
vljenjsko družico, domačo svinjq, a se korenjak tudi zmenil ni zanjo. Drugič so jo pripustili v času, ko se parijo divji prašiči in svinje. Takrat se je obnašal drugače — in 17. maja letos je dobil potomce. Domača svinja je povrgla štiri pujske, ki so po merjascu prevzeli barvo, velikost ter obliko ušes in rilčka, bržčas pa tudi nekatere lastnosti.
Kakšna bo življenjska usoda udomačenega Bankovega merjasca? Gospodar Anton in njegov sin, Anton bodoči prevzemnik kmetije, sta se že pogovarjala z gorenjskimi lovci in kinologi, da bi merjasca uporabljali pri šolanju psov za lov na divje prašiče. Kaj dlje kot do sestankov zaen-
Mnogi poznajo Bankovo kmetijo le zaradi udomačenega divjega prašiča, sicer pa so se Pušavčevi uveljavili predvsem kot pridni in sposobni gospodarji. Oče Anton si je deset let sluzih kruh v Zvezni republiki Nemčiji; čeprav so mu obetali napredovanje v mojstra in boljšo plačo, se je naveličal zdomstva in se za vedno vrnil k domačim. Mama Gizela se je štiri leta ukvarjala z gostinstvom — odprla je gostilno — prav toliko časa tudi s kmečkim turizmom. Ko so jim inšpektorji prepovedali prodajanje kakršnekoli industrijske pijače in dovolili le točenje mošta in domačega žganja, so na hišna vrata za vselej obesili tablico »zaprto«. Na občini so jih takrat prepričevali, češ saj nismo mislili tako resno, vendar se Pušavčevi do danes še niso premislili in se najbrž tudi ne bodo. Dohodek so si poiskali v gozdarstvu in kmetijstvu. Obdelujejo pet hektarov lastne in štiri hektare zakupljene zadružne in zasebne zemlje. Pred nekaj leti so po Krčevem zgledu zgradili hlev za prosto rejo krav, v katerem je zdaj 27 glav živine, od tega 14 molznic. Dnevno oddajo približno 150 litrov mleka, poleg tega redijo še-enajst plemenskih svinj.
Pušavčevi imajo veselje do živali; če tega ne bi bilo, bi bržčas odklonili tudi skrb za »divjaka« Mihija. Požrešen je in če bi gledali le na koristi, bi ga že zdavnaj dali od hiše.
C. Zaplotnik
(70. zapis)
Ko sem se tako motal med Podo-benim in Delnicami — o vasicah sem že obširneje pisal — sem tudi zvedel, da je bil prav tu, v Delnicah, doma predvojni kolesarski prvak Jugoslavije, pozneje padli borec NOB Janez Peternel (1913 — 1943) in da je domačin Pavle Kos iz Podobenega pripeljal k nam slovitega Poljaka Tadeusza Sadovvskigo. ki je junaško padel pri Praprotnem, kjer ima spomenik in tudi šolo, poimenovano po sebi. Poljska vlada je našega partizana Tadeuša-Toma imenovala za narodnega heroja. Morda je ta drobec vednosti pri nas manj znan?
ŠE ENKRAT - O BOTANIKU TUŠKU
Vzapisu št. 65 sem trdil, da je bil botanik Ivan Tušek, v mladosti tudi član slovitih literarnih »Vaj«, rojen v Selcih. Sem se pač naslonil na pisane vire (Janež, Zgodovina slov. slovstva, 1957, str. 308 in Šlebinger, Album slovenskih književnikov, 1932, str. 52). No. šele pozneje sem dognal, da so te napačne oznake omenjale le farno pripadnost. To je pa res, da je Martinj vrh, sodil nekoč pod selško faro in je prav zato nastla nerodna pomota.
Nič drugačne »usode« ni bil deležen tudi slavni matematik Jurij Vega, ki ga dosledno imenujejo kot rojenega Moravčana vres ima pred cer-* kvijo v Moravcih mogočno bronasto poprsje v nadnaravni velikosti) — toda v to faro je le sodila Vegova rojstna vasica Zagoriea. onstran gorskega grebena že nad dolino Save pri Dolskem. V onih časih, pred dvesto "leti je Zagoriea veljala kot »vasica na Moravškem«. — Podobno je bilo tudi s prvo slovensko pisateljico Josipino Urbančič — Turnograjsko (1833—1854). Vsi podatki govore, da je bila rojena v Preddvoru, v resnici pa je njen rodni dom grad Turn še danes v Potočah. ki pa le sodijo v preddvorsko faro. No, takih pomot je kar precej v mnogih trditvah, n. pr. tudi, da je rod kiparjev Zajcev izviral iz Nove Oseliee — pravi njihov rojstni kraj pa je le Sovodenj, ki res še danes sodi v faro Novo Oselico — kar precej visoko nad Sovodnjim.
Moral sem vse to povedati — prijazna pisma pozornih bralcev te ru-
Prt-novljen vrtec Ciciban bo lahko sprejel več otrok — Minuli petek, na Dan mladosti, so pri Sv. Duhu pri Škofji Loki odprli prenovljen otroški vrtec Ciciban. Otroci so pripravili prisrčen spored, nekaj pesmi je zapel domači moški pevski zbor. o pomenu predšolske vzgoje je spregovorila pomočnica ravnateljice VTZ Skofja Loka Vida Henedtk. otroci so se zaslužnim zahvalili z darili, ki sn )ili naredili sami. Prenova ni bda draga, veljala je 10 milijonov dinarjev^ delo je bilo opravljeno V treh mesecih. Pri tem imajo veliko zaslug krajani. »Srečni smo. da imamo čudovit vrtec s prostornimi igralnicami, te bolj srečni bomo. če bo v vrtcu še več otrok.« je dejala vodja vrtca Ciciban Marjana Šuc. Doslej je vrtec obiskovalo 25 otrok, v prenovljenem je prostora še za 20. M. V«
brike so me vzpodbudila k tem pojasnilom. Sicer pa sem že v začetku teh zapisov prosil bralce, naj rtu opozore na napake in zmotne trditve. Hvaležen sem za ta pisma. saj imam občutek, da z bralci Glasa visoko zgubljenih zaselkih v ioškerr. hribovju kar neposredno kram; In ko vstopim v kako njihovo hiše. smo si' skoraj znanci, celo prijatelji . . .
PRIJATELJSKA ČUSTVA
Nekaj toplih Ifesed sem o I Tušku že zapisal v 65. zapisu • najbrž ne bo narobe, če povem kako blažilno je vplivala name Tu-škova prepesnitev Rossmasslerjeve-ga dela Štirje letni časi (izšla 1 Bral sem jo v zimi leta 1938. v resrr.-čni življenjski stiski. No, prav mi je Ivan Tušek še danes tako ljub In rad bom o njem napisal še kaj več. Tem raje, ker sem kar zamer;. Simonu Jenku, ki je v epigramu [ioniziral svojega sošolca in literarne^-, sodelavca:
Sicer ga Bog ni zanemaril, srce le babje mu je ustvaril.
Tušek je bil pač blag človek, celo nežen. Kot mnogo loških gorjancev
— saj jim še govorica zveni tak; pt žensko . . . Mehka, pojoča govorica
Sicer pa se z zvestimi bralci te brike pogovarjam že polčr kar pač pišem o krajih škofjeloš občine. Rad vse popravim in omilir saj žaliti nočem nikogar. Občutek imam. da so loški ljudje dobri, brohoteči.
TUŠKOV ROD
Spet naj steče beseda o ljube« Ivanu Tušku. sprva pesnik pisatelju, poznejšemu botaniki piscu slovenskih učbenikov in previ jalcu. A, moram iti po vrsti: prej m ram kaj povedati o njegovem predi ku, sorodniku doktorju Mihaelu T šku, ljubljanskem mestnem zdrvi ku (fiziku), v mladosti celo pesni
— Cbeličarju!
DR. MIHA TUŠEK
Z* ivljenjepisci se strinjajo da bil poznejši ljubljanski meV zdravnik (to je bila posebne stna služba) dr. Miha Tušek n, 26. junija 1803 v Martinj vrhu pri i leznikih in da je umrl 10. marca U v Ljubljani, star komaj 40 let.
V četrtih bukvicah Kranjske č«e lice je Miha Tušek (podpisa! s« (« »dr. T.-k.«) je objavil dva dobra pi* voda: obsežno pesnitev   Cesar i opat« (po Biirgerju). ki ima kar '■ štirivrstičnih kitic in Schillei'jevc pe sem »Mladenič pri potoku, ce po 8 vrst). — V istem zvezku .roleta 1833) je objavil tudi Prešert-r: svoje slovite pesnitve: Glosa Soaei Vrbi, Romanca o dohtarju. Strur.j"' Gazele idr.
Kaže, da so dar in znanje th -ška že tedaj cenili tudi sodeiav Čbelice.
No, velja pa še povedati, da je d Tušek objavljal svoje spise v tedanjem Ilirskem listu. Tamkaj natisnjen opis Bohinja in Hoja Triglav (bil je dr. Tušek torej rr. naših prvih gornikov, prvopristop« kov na Triglav!). Omenil je su tudi mavrico pri slapu Sa\ teo ^ si je utegnil Prešeren vcepiti sp» min m kasneje zanimivo uporafc Krstu pri Savici.
urejenosti m skrbi za cvetlične na sade.
Kjerkoli že železarna odloča o /u nanjem videzu, mu pomladi daje pe čat zelenja. Lepo.
Manj lepo, čeprav še vedno dokaj čisto, je v nekdanjem parku na Jese nicah, nasproti stolpnic- centra. Obvoznica terja še precej gradbenega dela. upamo, da ob njej ne bouo pozabili na zelenje m grmičevje. Po zgled ni treba daleč: v jeseniški spominski park, kamor nikogar ni sram povabiti gosta, ki prihaja iz še lepših bivalnih okolij.
Marsikaj bi se seveda dalo urediti, tudi na Javorniku in Koroški Beli, kjer imajo dva lepa spominska parka.
Skratka. Jeseniee so postaki^čisto mesto, pozna se jim tudi vešča horti kulturna roka. Želimo si, da bi se ta skrb ohranila, okolje varovalo in da bi sčasoma o zelenju v mestu in či-stoei ne govorili le kot o posebnosti, temveč kol o samoumevnem dejstvu našega življenjskega in delovnega okolja.
D. Sede j
Pravnik svetuje
POSOJILO M. T. iz Tržita
Posoditi nameravate večjo vsoto denarja, pa nas sprašujete, če je potrebno napisati pismeno potrdilo?
ODGOVOR: Pri posojanju denarja pismena listina ni obvezna, je pa vsekakor- primerno, da vam dolžnik izroči pismeno zadolžnieo Brez. z.adolžnice bi namreč težje dokazovali, da ste denar res posodili, koliko, za kakšen čas m obresti, v primeru, da dolžnik ne bi hotel denarji! vrniti.
PREŽIVNINA OTROKA ZA NAZAJ K. T. iz Kranja
Za otroka, ki je star že 11 let. od njegovega očeta, s katerim niste bili poročeni, la leta niste zahtevali preživnine. Stroški življenja so vse večji zaradi odraščajočega otroka, pa ste se odločili poizvedel i, kako priti do preživnine za otroka, tudi /a nazaj, kaj ti na pismo, ki ste ga poslali, otrokov oče ni odgovoril.
(>DGQVOR: Vsekakor boste lahko v imenu otroka s tožbo zahtevah preživnino za otroka od njegovega
očeta. Seveda pa boste v imenu otroka preživnino zahtevah le za naprej. Za nazaj pa morate tožiti očeta vašega otroka vi m v ta. verzijski tožbi zahtevati po
vrnitev tistih stroškov, k, ste j,h za njega založili vi r*ei pa ti zahtevki zastarajo v petih letih, boste uspeli le za zadnjih pet let. Predvidevamo namrei da se bo oce vašega otroka skliceval na zastarani*'
DELOVNA DOBA V TUJINI A. I). iz Škofje Loke
Delate v (ujiui in vas zanima, če se vam ta čas priznava v minulo delo, ter pri delovni dobi kot merilo za določitev letnega dopusta?
ODGOVOR: Čas. ko ste delali v tujini so vam v benem primeru ne more upoštevati v minule delo Del.ilr ste namreč s sredstvi tujega podjetnika a; ne družbenimi sredstvi doma. Enako velja tudi za pravi co uporabe sredstev skupne porabe za stanovanjske namene. /. delom v tujini namreč niste prispevali k ustvarjanju teh sredstev. Vendar pa se delovna ck>OU opravljanja z delom v tujini po izrečeni določbi Zakona o delovnih razmerjih SRS in tudi drugih ivpublik upošteva pri določanju dolžine letnega dopusta 1-določba je namreč v skladu s Konvencijo o .-aščui pravic delavcev, k. jo je ratificirala tudi Jugoslavija. Podobno velja tudi za delovni staž. kot pogoj .a sk mlev delovnega razmerja.
IZROČITEV PREMOŽENJA
V. V. la Kranja .
\ asa mati in brat / družino živijo skupaj v hiši, katere lastnik sta vsak do ene polovice. Zanima vas. ali vam lahko bral izplača tisto četrtino, ki jo boste dedovali po materi?
ODGOVOH Zakon o dedovanju v 104. členu dota (>l ,r neveljavna pogodba s katero kdo odtuji pri. čakovano dediščino. Inat vam tore, .u«J,m,
delu ker ga še nimate. Ce se vaša mati sti> fuhko «o uredite tako. da vam in vašemu bn pod , ' ()|em da sla edina ded.ca. s sporazumom .,tv ■   ,    /del svoje premoženje. V sporazumu boste d, in .,i/(i n sv                   premoženja m tud. nž*rn ločili vrednost     '    (| j [)<> bratu pripadla polovica h: delltW     V ti, i/pSti sorazmeren del. Tak se. on pa vam bo dolz. i i/piac sodniku spo, a/um mora biti pismen m ove k_
v asi nja
v-
mcert •anju
Kranj — V sredo, 30. maja ob 19.30 bo Glasbena šola v^Kranju spet pripravila privlačen koncert. Tokrat se bo predstavila sopra-EJStka Zlata Ognjanovič, letošnja gorenjska Prešernova nagrajenca. Na klavirju jo bo spremljal Pianist Marijan Ljpovšek.
Tri uspešna leta zbora Iskra
Kranj — Nedavni koncert mešala pevskega zbora Iskra iz Kranja *nov dokaz pravilne usmeritve te-
* pevskega kolektiva. Zbor, ki v *&ki zasedbi nikakor ni našel pra-' odzivnosti, je tokrat presenetil, ^ncertni program, ki je zajemal ve-*totna iz poznoromantičnega ob-^a, omogoča verjetno še kaj ma-^rckega prostora tudi za obsežnej-"dela tovrstne literature.
čeprav je bil prvi del koncerta »slečen večinoma pesmim iz ob-'*ž]a NOB, so na začetku izstopala
* dela, ki so pevcem dala polet, da *bodo lahko lotili tudi obsežnejših
Kiša, Antona Lajovica spada si-I* v standardni program mešanih *>rov, toda na Gorenjskem jo slisi-80žal bolj redko. Še bolj pa je zbor '*tobil poslušalce z Dvorakorm kjer
* Pokazal lepo barvitost, pri Šosta-w*iču pa dosledno izpeljal imitacij-■J5. zasnovo skladbe. Do izraza so W®i lepi soprani, ki pa niso našli
[**ega odziva v premalo izpiljenih Nin.
ligi del je bil posvečen prired-narodnih pesmi, med katerimi izstopali Lebičeva Drumelca in •ca Dekle na vrtu zelenem se-nji dve pesmi je zbor zapel z nim temperamentom, ki bi il v Simičevi »Pošla moma« razživeti.
u izbrani program je suvere-podal zborovodja Marko Studen.
Janez Foršek
Vsepovsod lepo sprejeti
Mirjana in trije Gašperji
V Kulturnem društvu Valentin Kokalj na Visokem deluje kot samostojna sekcija trio Gašperji s pevko Mirjano. Skupina igra in poje slovenske ljudske pesmi, ki jih je Tončka Maroltova zapisala in posebej priredila za mlade glasbenike.
kjer bodo igrali našim zdomcem, članom slovenskega društva Triglav. Vabijo jih tudi v Italijo pa v Prištino, kjer bo spet mladinski festival bratstva in enotnosti, na številne domače prireditve. Vsem ne morejo ustreči; vsi so namreč dijaki in imajo prav zdaj velike obveznosti v šoli. Primož končuje drugi letnik srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve v Kranju, Mirjano čaka junija zrelostni izpit, Franci Tišlar končuje kmetijsko šolo v Čirčah, Brane Tičar srednjo iskrško šolo v Kranju. Čeprav imajo na glasbenem področju še precej načrtov, je vsem zaenkrat prvi cilj — šola.
Mirjana, Franci, Brane in Primož igrajo, pojejo, vadijo in nastopajo skupaj peto leto. Z glasbo so se začeli ukvarjati že v nižjih razredih osnovne šole v Preddvoru. Mirjana je samostojno pela v tamkajšnji folklorni
Visoko — Ko so se Mirjana Jugo-vic iz Preddvora, Franci Tišlar iz Kokre, Primož Krišelj z Visokega in Brane Tičar iz Nove vasi na enem od prvih nastopov v preddvorski osnovni šoli v hitrici odločali, s kakšnim imenom naj bi se predstavili občinstvu, je harmonikar Brane predlagal
— Gašperji. Tako se namreč pravi pri njem doma v Novi vasi. Kasneje so skušali ime spremeniti, toda domačini in okoličani so se jih že zapomnili kot Gašperje. Danes jih pod tem imenom poznajo še kje drugod
— v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v tujini. Doslej so nastopili že na številnih etnografsko-turističnih prireditvah, na festivalu bratstva in enotnosti v Trebinju, med koroškimi Slovenci v Globasnici, na Madžarskem, na prvomajskem praznovanju na Jo-štu ... Petkrat so bili gostje v priljubljeni televizijski oddaji Srečanje. V četrtek bodo odpotovali v Stuttgart,
i
^aninska zbirka v Mojstrani
ranski planinci in alpinisti so začeli z urejanjem stavbe, taj bi postavili stalno planinsko zgodovinsko zbirko
naj bi postav
-Nrana — Da bi poznejšim ro-£?«hranili spomin na zgodovino
na Triglav in njegovo gor-življenje gorjancev pod Ut^se planinci v zgornjesavski C?1 odločili, da osnujejo stalno ^nsko   muzejsko zbirko. , enem izmed izhodišč \ okoliš in v triglavski na so našli prostoi e v stavbi i študentskega okrevali
V
i Sonje Marinkovič, kjer naj poma uredili slovenski plati muzej, zdaj prizadevno ureju-' Uojstranski planinci, ki name-čimveč opraviti s prostovolj-~ in prispevkom v materia-se prizadevno zbira plativo, dokumentarne listi-^otografije, planinska oprema, da /prikaz kar najpopolnejši. Zbir-J*že kar precej bogata, vendar so ^izatorji veseli slehernega no-
: /a občinska razstava tionirske fotografije
krifr na loškem gradu je odprta prva občinska razstava nio e fotografije, na kateri se predstavlja 33 najmlajših foto kih ustvarjalcev iz sedmih krožkov — Fotoklub iz Gorenie prikazuje »jugoslovanski model« fotografske vzgoje mladih
galeriji na jo-   Klavdija Pimar prav tako iz fotoklu-ba Lrorenja vas.
— V
'ja Loka
gradu  so v sredo, 23. maja, ••• prvo občinsko razstavo pionir-fotografije, katere postavitev je "*5BoćiIa Zveza kulturnih organizatorja Loka. Svoja dela predsta * 33   najmlajših fotografskih "'arjaicev iz sedmih fotografskih "Hfcov oziroma klubov škofjeloške ,^°e.' osnovnih šol Ivana Tavčarja nje vasi, Prešernovih brigad m/*leznikov, Padlih prvoborcev iz I    Petra Kavčiča in Cvetka Go-/>>z Skofja Loke ter fotokluba iz vasi in fotokluba LTH i/ P Loke.
*nia v sestavi Vla.stja Simončiča, 1 Polajnarja in Andreja Perka je *b naj /•■pafov
^*nu Zarn.~- -
ć iz Škofje Loke, drugo na-
GAŠPERJI — (od leve proti desni) Primož Krišelj (klarinet), Mirjana Jugovic (pevka). Brane Tičar (harmonika) in Franci Tišlar (kontrabas).
skupini, Primož je igral na frulico, Brane in Franci sta nastopala v osnovnošolskem tamburaškem orkestru. Med vsemi člani skupine ima le najmlajši,  klarinetist  Primož Krišelj, glasbeno izobrazbo; letos končuje šesti letnik glasbene šole pri priznanem profesorju Blagoju Orozovi-ču. Vsi ostali so samouki. Brane je pravi ljudski »vižar«; enkrat sliši melodijo, že jo ima v ušesih — in prstih. Za njegovo glasbeno uspešnost je vsaj posredno »kriv« v Preddvoru in okolici vsem dobro poznani harmonikar z Možjance, ki je pri njih doma pozabil svojo »frajtonerco«. Brane si jo je obesil okrog vratu — in zaigral. Franci je izjemen talent podedoval po starših: mama igra klavir in orgle, oče prav tako več inštrumentov, čeprav nista nikdar hodila v glasbeno šolo. Pevka Mirjana bi rada dobila pomoč; preskusili so že več moških glasov, a doslej še z nobenim niso bili povsem zadovoljnih
Gašperji igrajo in pojejo pesmi, ki jih je med zbiranjem ljudskega blaga po Sloveniji zapisala in posebej priredila za njih Tončka Maroltova. Ko biu bi či en dohtar, Če grem doo za Savooo, Hočen iti k svoji kumi, Tak vsaki bom plezou, Mazurka, Ta potrkana, Gašper in Urša so le nekatere izmed dvaindvajsetih pesmi, ki so se jih doslej že naučili. Splet ljudskih pesmi iz okolice Preddvora in Jezerskega sta po igranju harmonikarja Rokca z Jezerskega priredila tudi Brane in Primož; s tem se bosta še ukvarjala, saj tudi Tončka Maroltova želi, da bi mladi nadaljevali njeno začeto delo.
Po zadnjih nastopih v Trefaltovi oddaji  sobotna Srečanja dobivajo Gašperji številna pisma (harmonikar Brane jih je prejel več sto), v katerih mladi priznavajo, da jim je tako   predstavljena   ljudska glasba všeč. Njihovo petje in igranje so pohvalili tudi priznani glasbeniki in celo strokovnjaki narodopisnega inštituta. Zapisali smo, da imajo Gašperji še lepe načrte. Posneti želijo ploš čo in mladim povedati, da poleg ro cka, punka, narodnozabavne glasbe in drugih znanih glasbenih smeri obstaja lepa, na sodobnejši način predstavljena izvirna ljudska glasba.
C. Zaplotnik
vega predmeta, dokumenta, ali spodbude.
Zavedajo se, da zgolj s prostovoljnim delom planinskega muzeja ne bodo mogli odpreti, zato pričakujejo pomoč. Izdatno sta jih podprli občinska skupščina ter jeseniška kulturna skupnost, veseli pa so vsake ugodno rešene prošnje, ki jih pošiljajo tudi delovnim organizacijam in skupnostim jeseniške občine.
Planinski muzej v Mojstrani je vsekakor silno koristna in družbeno pomembna stvar, postavili ga bodo v kraj, ki si planinsko zbirko zasluži, obenem pa je tudi izhodišče za številne planince, ki prihajajo poleti v Mojstrano.
Mojstranski planinci nadaljujejo z deli pri ureditvi stavbe, začetki so torej tu, zato sta jim širše družbeno razumevanje in pomoč nujno potrebna.
D. Sedej
Koroški umetniki v Kranju — Kulturno sodelovanje med pevci iz Fiumicella, Ledenic in Kranja je preraslo tudi na likovno področje. Medtem ko kranjski slikarji razstavljajo v Ledenicah, pa so se koroški iz okolice Beljaka predstavili v avli kranjske občinske skupščine. Svoja dela razstavljajo Heinz Aichemig, Helmut Krieg, Hans Laber, Toni Marciano, Valentin Oman, Barbara Putz, Peter Putz in Robert Schoffmann. Razstava bo na ogled do konca tega tedna. — Foto: D. Dolenc
Pregled kulturnih dejavnosti mladih v Škofji Loki
Pisan spored
Škofja Loka — Sodelovanje pripadnikov armade in mladih prebivalcev Škofje Loke na kulturnem področju je že tradicionalno. Plod povezave članov mladinske organizacije v vojašnici Jože Gregorčič in občinske konference ZSMS je bila tudi petkova prireditev, ki so jo skupno pripravili za 25. maj, dan mladosti.
Prireditev ni bila samo kulturno in družabno srečanje mladih, ampak je imela tudi tekmovalni pomen. Začela se je pravzaprav že na pred-praznični dan, ko so enote škofjeloške garnizije tekmovale med seboj v izdelavi stenskih časopisov in sestavi oddaj za radijsko postajo v vojašnici. Nadaljevala se je 25. maja s pregledom kulturnih dejavnosti mladih v škofjeloškem prireditvenem centru Poden.
Po zvokih himne je prireditev odprl poveljnik tamkajšnje enote JLA Slobodan Milojević. ki je njenim najboljšim pripadnikom izročil značke Primerni vojak. Gledalce, med katerimi je bilo največ šolske mladine, je zatem pozdravil tudi predsednik mladinske organizacije iz vojašnice.
Kot je v uvodu prireditve naglasil njen voditelj Mirko Bogataj iz vrst kulturnih delavcev v vojaški enoti, s tekmovanjem izpolnjujejo zadnje Titove želje, naj 25. maj postane pregled različnih aktivnosti maladih. To željo so izpolnili v celoti, saj je v pisanem sporedu nastopila množica
mladih iz vojašnice, vrtcev, osnovnih šol Cvetko Golar s Trate in Peter Kavčič iz Škofje Loke, srednjih šol družboslovno-jezikovne, kovinarske in cestnoprometne ter lesne usmeritve pa osnovne organizacije ZSMS iz delovnega kolektiva Termika. Nastop se je prepletal med tekmovanjem v kvizu Tito-partija-revolucija in izvajanjem kulturno zabavnih točk, ki so jih sestavljale recitacije, petje, folklora, skeči in glasba. V odmoru je obiskovalcem govoril o kulturni dejavnosti enot in štabov NOV Jugoslavije borec Anton Kvaternik.
V kvizu je pokazala največ znanja ekipa, v kateri so tekmovali vojaki iz enot Milete Jakovljeviča, Božidarja Ramšaka in Miloša Kecojeviča ter dijaki srednje šole kovinarske in cestnoprometne usmeritve. V skupni razvrstitvi je zmagala ekipa s tekmovalci iz enote, ki jo vodi starešina Oskar Koso, pa iz osnovne šole Cvetko Golar. Zmagovalce so obdarili s knjižnimi nagradami.
»S takšnimi prireditvami,« je po njej ocenil instruktor za kulturne aktivnosti v vojašnici Mirko Bogataj, ki se mu te dni izteka služenje vojaškega roka v Škofji Loki, »še bogatimo sodelovanje med pripadniki armade in prebivalstvom ter zmanjšujemo meje med njimi. Prizadevamo si, da bi v kulturno življenje kraja odtisnili tudi svoj pečat.«
S. Saje
Crngrobske orgle bodo spet pele
Crngrob — Že vrsto let so orgle v cerkvi Crngrobske matere božje uporno molčale. Potrebne so bile popravila, uglasitve, a nikoli ni bilo pravega denarja zanje.
Zadnja leta so se farani zelo posvetili svoji lepi in znameniti cerkvici. Pred dvema letoma je dobila novo bakreno streho, te dni pa so prišli iz Grunvvalda pri Miinchnu mojstri posebne sorte: mojstri za orgle od firme Kerssenbruck. Pri nas menda ni mojstrov, ki bi bili sposobni popraviti stare orgle. Za nove, pnevmatske, jih dobiš, za stare, z litimi cinastimi sapnicami, pa ne. Štirje mojstri so se torej v začetku tedna lotili dela v
iboljše fotografije mladih in prvo nagrado podelila arniku z osnovne šole IV _'iz Škofje Loke, dri ~ i Marku Bihtaršicu z o Ivan Tavčar iz Gorenje
osnovne vasi in
iz
an Ta f> naerau«j '  '.Gorenja vas. Diplome pa Tomaž Šubic z osnovne Padlih prvoboi i. Zvonka
,kluba Gorenju vas in
Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka posveča pomembno skrb fotografski ljubiteljski dejavnosti. V občini imajo štiri fotoklube: v Gorenji vasi, v Žireh, v Železnikih in v Škofji Loki. Njihov mentor je Vlast-ja Simončič. Na prvi občinski razstavi pionirske fotografije fotoklub iz Gorenje vasi predstavlja tudi »jugoslovanski model« fotografske vzgoje mladih. Vlastja Simončič ga je leta 1971 preveril v fotoklubu Gorenja vas in njegova metoda tovrstne vzgoje mladega rodu je bila dve letu zatem na mednarodnem simpoziju za zgodnjo fotografsko vzgojo v Zvezni republiki Nemčiji priznana kot' jugoslovanski model. Metoda je preprosta, izvedljiva brez uporabe temnice — pri polni svetlobi torej. Otroci, štirih, petih let igraje spoznavajo skrivnosti fotografije.
Prvo občinsko razstavo pionirske fotografije, ki je sedaj na ogled v Škofji Loki, bodo prenesli tudi v dru-^>e krajo škofjeloške občine.
M. V.
Janez Kovačič na blejskem otoku
Bled — V petek, 25. maja so v ga leriji Otok Bled odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani. Najpogostejši motivi v Kova-čičevem bogatem umetniškem opusu so krajine.
Ni majhno delo popravut stare cer kvene orgle. Štirje mojstri iz Zahod ne Nemčije so imeli s cmgrobskinU orglamives teden po cel dan polne roke^dela. ~ Foto: D. Dolenc
crngrobski cerkvi. Brez števila orodij so razstavili po robu orgelskega balkona na desni strani cerkve. Orgle so razstavili do zadnjega zatiča, jih prečistili in zamenjali nekaj delov s prvotnim materialom. Pred časom so bile namreč te orgle že popravljene, vendar je bil pri tem uporabljen drugačen material od prvotnega. Lite cinaste orgle, ki jih je leta 1743 izdelal mojster češkega rodu Frančišek Janeček v svoji celjski or-glarski delavnici, bodo zdaj kot nove. Dobile bodo tudi prvoten glas, kakršnega jim je bil svoj čas dal sam mojster Janeček. Zanimivo je, da je iz njegove delavnice izšlo več pomembnih orgelskih mojstrovin, ki segajo v vrh cerkvenih baročnih orgel. Po količini in kvaliteti. Crngrobske orgle so med najstarejšimi mojstrovimi še ohranjenimi orglami. V eni od sapnic je mojster pustil listek s svojim imenom in letnico izdelave.
Na binkošti, drugo nedeljo v juniju, bodo 241 let stare orgle v crngrobski cerkvi spet glasno zaigrale vernikom pri maši. Drago bo, to je zagotovo, in prav bi bilo, da bi pri takšni stvari tudi družba primaknila svoj dinar, kajti take orgle bodo privabljale tudi glasbenike, ki vse raje prirejajo svoje orgelske koncerte v cerkvah. Tu je odlična akustika, enkraten ambient. Kdo bi se ne želel igrati ali poslušati orgelsko glasbo pod temi pisano poslikanimi oboki, sredi čudovitih gotskih fresk9 Zdaj bo cerkev glasno vabila umetnike k sebi. Ko bo dobila še novo fasado in okna -- farani imajo to že v načrtu — bo ta slovenski kulturni biser tudi na zunaj na novo zaživel. Vendar bi morala imeti posluh širša družba, ne le farani in redki posamezniki, ki prispevajo v tak namen zaradi svoje . ga entužiazma. D. Dolenc'
GLAS6 STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 29. MAJA 1984
NASI ŠPORTNIKI
Alenka Cuderman
Med študijem in rokometom, domom in Beogradom
Brdo — Na Brdu pri Kranju se /a nastop na letnih olimpijskih igrah v Los Angele.šu pripravlja jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca. Med izbrankami trenerja Josipa Samardžijo je tudi Alenka Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru, prva Slovenka, ki se je uvrstila v državno reprezentanco. Z rokometom se je pričela ukvarjati pred desetimi leti. Iz obetavne, nadarjene igralke Preddvora, kjer sta jo rokometnega znanja učila stric Jože Cuderman in Božo Crijevič, je postala udarna sila Olimpijinegu članskega moštva. Se ko je bila v Ljubljani, se je njeno ime pojavilo na reprezentančnem spisku. Prvič je zaigrala za Jugoslavijo na turnirju v Puli, zatem na balkanskem prvenstvu, na predmediteranskem turnirju v Splitu, kasneje še na mladinskem svetovnem prvenstvu v Prištini, kjer so mlade reprezentantke zasedle tretje mesto. Alenka je s svojo igro na levem krilu navdušila tudi najbolj znane jugoslovanske rokometne strokovnjake; ko se je iztekla njena tretja sezona pri Olim-piji, so v Ljubljano drug za drugim prihajali »snubci« iz velikih klubov — iz Radničkega, Trešnjevke in Lokomotive. Alenka, ki je takrat zaključevala šolanje na kranjski gimnaziji, se je znašla pred pomembno odločitvijo — kje in kako nadaljevati športno pot. Posvetovala se je s' starši in med tremi ponudbami izbrala — Radnički, ki je že tedaj veljal za najuspešnejši jugoslovanski klub. Njihova krilna igralka se je prav takrat poslavljala od rokometa, kar je bilo dodatno zagotovilo, da bo zaigrala v prvi ekipi.
Skokovita, skorajda meteorska, a vedno pogojena s trdim delom in odrekanjem je bila njena pot v vrh jugoslovanskega ženskega rokometa. Alenka se je preselila v Beograd, trdo je trenirala, v začetku dvakrat, včasih tudi trikrat dnevno, in — uspela. Postala je nepogrešljiva v prvi sedmerki Radničkega in v državni članski reprezentanci. V štirih letih, kolikor časa že nastopa za proslavljeni beograjski klub in za izbrano jugoslovansko vrsto, je obredla vso Evropo in del Amerike. Več kot tridesetkrat .je doslej oblekla dres 7. državnim grbom, z vseh treh svetovnih prvenstev se je vrnila z medaljo: iz Prištine z bronom, iz Montreala s srebrom, iz Budimpešte ponovno z bronom. V tem ča-
su je Radnički trikrat osvojil drugo mesto v Lvropi, letos se je z zmago nad Baverom iz Leeverkusna povzpel prav na vrh, ob tem pa je zmagoval tudi na domačih tekmovanjih. »
Alenka ima v Beogradu malo prostega časa. S predavanj na ekonomski fakulteti, kjer obiskuje tretji letnik, hiti na treninge, s treningov na domače in mednarodne tekme, pa na priprave državne reprezentance, na meddržavna srečanja, turnirje in svetovna prvenstva. Ob vsem tem skoraj nima časa misliti na dom; domotožje jo je zagrabilo le v obdobju, ko si je zvila gleženj, ko je mirovala zaradi pretresa možganov . . . Enkrat mesečno jo iz velikega mesta potegne domov na Gorenjsko, razveseli se tudi vsakega gostovanja Radničkega in reprezentance v Sloveniji. Zdaj, ko je na pripravah na Brdu, izkoristi vsak daljši odmor za obisk domačih; kar s kolesom jo ucvre do Tupalič.
»Včasih sem takšnega direndaja že naveličana, toda brž ko teden ali dva nimam v roki žoge in stika z igralkami Radničkega, s katerimi se zelo dobro razumem, se mi stoži po športu in vsem, kar sodi zraven,« pravi Alenka. »Poleti me čaka nastop v Los Angelesu, kjer imamo Jugoslovanke ob odsotnosti Sovjetske zveze. Madžarske in Nemške demokratične republike vse možnosti, da osvojimo zlato kolajno. Potem bo šlo -vse spet po starem — treningi, tekme, študij ... O koncu športne poti še ne razmišljam; za to bo še dovolj časa potem, ko bom končala šolo.«
C. Zaplotnik
Petnajsto svetovno prvenstvo v kegljanju SKEP '84
Za uvod nov svetovni rekord
LJUBLJANA — Na šeststeznem kegljišču v Ljubljani, ki ga je v veljki dvorani hale Tivoli postavila delovna organizacija Iskra-Avtomatika, se je v soboto z ekipnim delom moških in žensk začelo letošnje svetovno prvenstvo v kegljanju SKEP '84. Za najboljše v tem ekipnem delu tekmovanja se bori dvanajst moških in enajst ženskih evropskih reprezentanc.
Že prvi boji v moški ekipni konkurenci so pokazali, da bo v tej konkurenci za vse tri medalje res izredno hud boj. Za prvo presenečenje je poskrbel reprezentant ČSSR Vladimir Prochaz-ka, ki je že z 1008 podrtimi keglji postavil nov svetovni rekord. Reprezentanca ČSSR je tudi prevzela vodstvo po
V imenu tekmovalk in tekmovalcev na petnajstem svetovnem ke-gljaškem prvenstvu, ki se je v nedeljo začelo v hali Tivoli je slovesno zaprisegel jugoslovanski reprezentant Miro Steržaj. — Foto: F. Perdan
prvih treh nastopih. Na drugem mestu so Romuni, medtem ko so Jugoslovani na odličnem tretjem mestu. Od naših so včeraj nastopili Liovič, Dragaš in Boljat. Naša prva trojka ni igrala slabo. Bizjak je podrl 896 kegljev, Mihaj-lovič 898, Steržaj pa 913 kegljev.
Po prvih treh tekmovalkah v ženski ekipni konkurenci je zelo izenačen boj za medalje. Tako kot pri moških je tudi pri ženskah v vodstvu reprezentanca ČSSR, na odličnem drugem mestu pa so Jugoslovanke, ki imajo tri keglje prednosti pred tretje uvrščeno reprezentanco ZRN. Od naših so v prvih treh nastopih nastopile: Nagy 413 kegljev, Tot 433, Braj kovic 424. Včeraj pa so igrale: Pečovnik, Perman in Krištof.
Rezultati po treh nastopih — moški - 1. ČSSR 2.878, 2. Romunija 2.814, 3. Jugoslavija 2.725, 4. ZRN 2.716, 5. Madžarska 2.689;
ženske — 1. ČSSR 1.289, 2. Jugoslavija 1270, 3. ZRN 1.267, 4. Madžarska 1.260, 5. Romunija 1.241.
Včeraj so v obeh konkurencah končali ekipni del tekmovanja, danes in jutri bodo nastopili v moški in ženski konkurenci v parih, v četrtek je prosti dan, v petek in soboto pa se bodo začeli posamezni boji. ^
Zmaga Bleda v Železnikih
Kranj — V nadaljevanju gorenjske ga nogometnega članskega prvenstva je za največje presenečenje poskrbel Bled, ki je na gostovanju v Železnikih premagal tamkajšnji Alples. V vodstvu so Lesce s 26 točkami pred Alplesom 23 in Bledom 21.
Izidi — Alples : Bled 0:1, Jelovica : Tržič 2:1, Polet : Bohinj 0:1, Alpina : Re-teče 3:0, Kondor- : Lesce 2:5.
P; Novak
Tek na Mohor
Nemilje — Klub maratoncev .lamnik prireja v soboto, 2. junija, ob 17. uri tradicionalni tek od Ne-milj do Mohorja. Sedem kilometrov dolga proga bo potekala po poteh, kjer so med vojno hodili borci Prešernove brigade. Tekmovalci bodo ra2deljeni v pet skupin po starosti in spolu — ženske do 25 in nad 25 let. moški do 30 let, od 30 do 45 in , nad 4T) let: Prvi trije v vsaki skupini bodo prejeli medalje, izžrebani pa praktične nagrade. Startnina bo 100 dinarjev. Tek bo v vsakem vreme-n u.
C. Rozman
Prvi rezultati obetajo
uspešno sezono
Ljubljana — Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije — bile so pred nedavnim v Ljubljani — je 'nastopilo 200 tekmovalcev, med njimi tudi mladi atleti kranjskega Triglava. Njihovi prvi rezultati obetajo, da bo letošnja sezona uspešnejša od lanske. Že na uvodnem tekmovanju so se izkazali — Ru-dež v teku na 100 metrov, Omerza v troskoku, Kabič v teku na 110 metrov ovire, Kukovica v teku na 3000 metrov, Rejc v skoku v višino ter Mencinger v metu kopja.
Rezultati — člani — 100 m: 1. Rudež (Triglav) 10,7, daljava: 1. Udovč 662, 2. Bobič (oba Triglav) 660; troskok: 1. Omerza (Triglav) 14,14; mladinci — 110 m ovire: 1. Kabič (Triglav) 15,5; 100 m: 1. Černe (Olimpija) 3:59,8, 4.-Oblak 11,3, 6.-7. Pivk (oba Triglav) 4:13,0; 3000 m: 1. Kukovica (Triglav) 9:00,8; višina: 1. Novak (Olimpija) 204, 2. Rejc (Triglav) 190; daljava: 1. Erjavec (Medvode), 6. Škraba (Triglav^ 580; kopje: 1. Mencinger 61,02, 2. Kabič 55,50, 3. Krč 47,46, 4. Bitenc-45,62, 6. Škraba (vsi Triglav) 40,32; krogla: 1. Peterca (Olimpija) 13,61, 2. Čulig 12,53, 4. Duran (oba Triglav) 9,89; disk: T. Prime (Novo mesto) 48,20, 4. Janežič (Triglav) 28,76; kladivo: 1. Potočnik (Olimpija) 43,54, 5. Čulig (Triglav) 28,62; mladinke — 100 m ovire: 1. Mar-janovič (Triglav) 20,4; 100 m: 1. Bukovec (Olimpija) 13,3, 3.-4. Čop (Triglav) 13,6, 10. Vitas (Triglav) 14,5; 400 m: 1. Fireder (ŽAK Ljubljana) 1:04,7, 3. Mali 1:04,8, 4. Peternelj 1:04,9, 5. Hafner (vse Triglav) 1:05,6; daljina: 1. Knific (ŽAK Ljubljana) 479, 9. Vitas (Triglav) 425; višina: 1. Hrastar (Novo mesto) 160, 5. Rajgelj (Triglav) 15; disk: 1. Simčič 30,64, 2. Kuralt 27,18 Triglav) 26,56.
Jeretina (vse L. Kogovšek
Gorenjski pionirji za
pokal
Kranj — Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju se bo danes ob 16. uri pričelo področno prvenstvo za atletski pionirski pokal Slovenije za osnovne šole. V 14 disciplinah se bo 15 najboljših pionirjev in pionirk z občinskih prvenstev potegovalo za naslove gorenjskih prvakov in hkrati tudi za uvrstitev v finale republiškega tekmovanja, ki bo 12. junija v Ljubljani. Nastopilo bo 210 pionirjev m pionirk šestnajstih šolskih športnih društev iz treh gorenjskih občin — Radovljice, Tržiča in Kranja. Tekmovanje bo potekalo po pokalnem sistemu, v katerem bodo poleg posameznikov merile moči tudi ekipe SŠD.
Največ nastopov v finalu področnega prvenstva so si priborili tekmovalci SŠD Polet z osnovne šole heroja Brači-ča iz Tržiča — 21 v konkurenci pionirjev in prav toliko v konkurenci pionirk, sledijo ŠŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča (14 in 9), ŠŠD France Prešeren iz Kranja (13 in 10), ŠŠD Bratstvo in enotnost iz Kranja (12 in 5) , ŠŠD Kokrški odred iz Križ (5 in 9), SŠD Matija Valjavec iz Preddvora (8 in 5), ŠŠD Simon Jenko iz Kranja (6 in 6), SŠD Lucijan Seljak iz Kranja (4 in 6), ŠŠD iz Bohinjske Bistrice (4 in 5) . . . Pri pionirjih so favoriti za ekipno zmago učenci osnovne šole heroja Bra-čiča iz Tržiča, pri pionirkah pa se bosta za ekipno zmago enakovredno potegovali šoli heroja Bračiča in heroja Grajzerja iz Tržiča.
I. Kavčič
Na medobčinskem pomladanskem krosu v Gorajtah je med reprezentancami petih gorenjskih občin največ uspeha imela reprezentanca Tržiča, ki je ponovno zmagala v vseekipni konkurenci. Naš novinar Dl-šan Humer izroča pokal, pokroviteljstvo je prevzel naš časopis ČP Ck
predstavniku Tržiča Silvu Japlju. — Foto: F. Perdan
Medobčinski pomladanski kros
Tržičani spet osvojili pokal
ŠKOFJA LOKA - Zveza telesno kulturnih organizacij Škofja Loka je v izredno lepem kraju, v Gorajatah pod pokroviteljstvo ČP Glas iz Kranja odlično organizirala letošnji pomladanskih medobčinski kros. V sedemnajstih kategorijah je nastopilo nad dvesto tekačic in tekačev iz vseh petih gorenjskih občin. Na startu so bili namreč Tržičani, Jeseničani, Radovljičani, Kranjčani in Škofjeločani. Res razveseljiva udeležba.
V vseh kategorijah so bili zanimivi in borbeni obračuni saj je šlo za posamezne zmage, za zmage v ekipnem de lu tekmovanja in zmago, kdo bo najboljši v vseekipnem delu tekmovanja. Že na startu prve kategorije mlajših pionirjev in pionirk je bilo jasno, da sta za vseekipno zmago dva kandidata. Z ramo ob rami sta se za to lovoriko borili mestni reprezentanci Tržiča in Kranja. Tržičani so si zmago zagotovili pri ženskah, saj so imeli tekmovalke in tekmovalce v vseh kategorijah, medtem ko Kranjčani niso imeli svojih predstavnic v kategoriji mlajših in starejših mladink in članic. Pri članicah na 2000 metrov dolgi progi je, zmagala Tržičanka Marjeta Pogačnik, pri članih na 500 metrov je bil najhitrejši Lo-čan Albin Krek, pri veterankah je slavila Irena Dolenc, pri veteranih kategorija A Kranjčan Janez Umek, medtem ko je bil prvi na 4000 metrov v kategoriji veteranov B Kranjčan Rok Storš.
V ekipnem delu tekmovanja je pri ženskah zmagal Tržič, pri moških so največ točk zbrali Kranjčani, v vseekipnem tekmovanju pa so ponovno slavili Tržičani.
Ekipni vrstni red — moški — 1. Kranj 195, 2. Skofja Loka 160, 3. Kranj 145, ženske - 1. Tržič 180, 2. Kranj 100, 3. Škofja Loka 70, vseekipno — 1. Tržič 325, 2. Kranj 295, 3. Škofja Loka 290.
Rezultati — ml. pionirji letnik 1972 (1000 in) - 1. Eržen (Kranj) 3:12,23, 2. Koder (Tržič) 3:13,6, 3. Tutič (Radovljica) 3:14,5, ml. pionirji letnik 1971 (lOOOm) - 1. Gaber (Škofja Loka) 3:01,0, 2. Pajk (Kranj) 3:06,0, 3. Mohorič (Radovljica) 3:18,0, st. pionirji letnik 1970 (1000 m) — 1. Ožegovič 2:50,0, 2. Nunar 2:57,0, 3. Plevnik (vsi Kranj) 2:58,0, st. pionirji letnik 1969 (1000 m) - 1. Šmid 2:53,0, 2. Štrukelj 2:55,2, 3. Meglic (vsi Tržič) 2:59,9, ml. mladinci (1500 m) - 1. J. Hafner (Škofja Loka) 6:05,0, 2. T. Kukovica (Kranj) 6:07,0, 3.
KRANJ - TRIGIAV — KOPER 1:1 (0:0). Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Črnec (Ljubljana) Strelca: 1:0 Mumik (61), 1:1 Labor (68)
Iriglav: Beton, Mumik, Doljak, Tkalec, Jakam. Belančič, Eržen, Pavlin. Mokič, RadosavljeviČ, Mrak (Gros).
Koper: Kleva, KocjančiČ, Zubič, Jakopič, Stepančič, Kospendo, Labor (Hiosci), Jermanis, Marinkovič (Bonaca), Viler/Studcn. v prvem delu sta obe moštvi pokazali zanimiv in borben nogomet, a nobenemu m usjielo, da bi si priigral prednost zadetka. V nada Ijcvanju so pobudo prevzeli domačin,, k, so z golom Murnika v cnamsestdeseti minuti tudi povedli. V oseminšestdeseti minuti so gostje izenačili. V kazenskem prostoru Triglava je bila velika gneča inLaboruje le uspelo, daje premagal domačega vratarja Betona. !\a sliki napadalec Triglava Fržcnni uspel da bi premagal vratarja m oba branilca Kopra, (-dli) - Foto: F. Perdan
Pesjak   (Tržič)   6:09,0, st. (3000 m) - 1. P. Kukovica 10:45,0. Oblak   10:47,0,  3.  Pivk (vsi KranjJ 10:56,0, člani (5000 m) - 1. Krek I ja Loka) 15:27,0, 2. D. Djuričič 15i 3. Teras (oba Jesenice) 15:36,0, A (4000 m) - 1. Umek (Kranj) K 2. Sraj (Škofja Loka) 13:36,0, 3. (Radovljica) 13:44,0;
ml. pionirke letnik 1972 (1000 m) -1. B. Hafner (Kranj) 3:23,0, 2. Garibo\TČ (Tržič) 3:28,0, 3. Žumer (Kranja 3:i ml. pionirke letnik 1970 (1000 ml -Grašič (Tržič) 3:2-1,0, 2. Čop (Radovi ca) 3:24,0, 3. Kramarič (Tržič) 3:27.. pionirke letnik 1970 (1000 m) — 1. Gr šelj 3:17,0, 2. P. Zupan (Rac 3:18,0, 3. Ažman (Kranj) 3:21,0. st. nirke letnik 1969 (1000 m) — 1 Gra (Tržič) 3:27,0, 2. Novak (Kranj) 3:30.t Košir   (Tržič)   3:31,0,   ml. ml (1500 m) - E. Hafner (Kranj) 6:1 Mali 6:16,0, 3. S. Zupan (obe T 6:18,0, st. mladinke (2000 m) — jak 7:32,0, 2. Resman 7:41,0, 3. šara (vse Tržič) 8:05,0, članice (2000 m) Pogačnik (Tržič) 7:24,0, 2. Žagar ja Loka) 7:34,0, 3. B. MegHč (T> 7:49,0, veteranke (2000 m) — i (Škofja Loka) 6:03.0. 2. Jerman (Tr 6:09,0, 3. Erzetič (Kranj) 6:19,0.
D. Hui
Spomladanski kros v Tržiču
Dobra
organizacija
Tržič — Čeprav je še pol ure prt četkom spomladanskega krosa v ču močno deževalo, se je tekmova udeležilo blizu 300 občanov   S a vremena so se ustrašili predvsel rejši tekmovalci, medtem ko rab zadržalo in so se v velikem šte\: u ležili tekmovanja. Tekači so bil: ljeni v 20 starostnih kategorij, so na progah, dolgih od 400 do trov. Tekmovanje sta uspešno il odbor za športne rekreacijo pri telesnokulturni skupnosti i:. SŠD žič z osnovne šole heroja Grajzerja
Rezultati   —   cicibani   —   let x 1975/76:    1.   Anže   Rener   (K. - -odred), 2. Uroš Klemenčič Blaž Belhar (Storžič); letnik Martin Jazbec. 2. Fadil Hai Polet), 3. Matej Pajntar (Storžič); de* banke — letnik 1975/76: 1. Romam mu. n1.. 2. Janja Fer:1.. 3. S.:. . (vse Polet); letnik 1973 74: 1. Dan.c. Mlinaric  (Polet). 2. Barbara M:kui (Kokrški odred), 3. Simona (Polet); ml. pionirji — letni Miha Dobre (Kokrški odred). 2. Dra-* gan Šorn, 3. Davorin Perne (oba Sto žič); letnik 1971: 1. Vojko Lapajna let), 2. Jure Rozman, 3. Primož čebroe (oba Storžič); ml. pionirke 1972: 1. Edina Garibovič. 2. Urška žič, 3. Alenka Podrokar (vse Polet): tnik 1971: 1. Andreja Grašič (Kekršk odred). 2. Saša Kramarič. 3. Gabi Eržen (obe Storžič); st. pionirji - V 1970: 1. Boštjan Pehare (PoleO. 2. V-lej Florjančič (Storžič), 3. Damjan lin (Kokrški odred): letnik 1969 ne/. Šmid, 2. Stanko Meglic,  ; Ueš Štrukelj (vsi Storžič): st. pionirke - t1 tnik 1970: L Mija Plevanč. 2. Tanja Knaflič (obe Polet). 3. Urška Kahsnik (Storžič); letnik 1969: i. Lea Grame. 2. Slavi Roblek (obe Storžu). 3. Jasna MeglU   (Polet);  ml. mladinci Uroš Markič in Boštjan Uzar (oba SK Tržič); ml- mladinke: 1. Andrej ka V (Križe)' st. mladinci: 1 Matej Gram, 2 Peter Miklič. 3. Boštjan Meglic (vsi Tr-„ )■ veteranke: 1. Anic: Jei m m , „ .,)■ dani 1. Krmi Marjan Nurftu (Pristava) 3. Prira Grum (Tržič): veterani A: H,  (1'odljubelj). 2. Franc Roz.e (Bistri. , a \ Franc Dobre (Kn.^: seierani R i   i iidvik Soklič; tekmovanje šolskih pri društev: F Polet 140. 2. S . ; j„ 3. Kokrški odred 65.
J. K ke
)|pa zaščita v kranjski občini
[no pripravljeni epati
l*«te in štabe civilne zaščite je vključenih blizu 11.700 obča-F— Specializirane enote popolneje opremljene od splošnih — fjttlnem izobraževanju še druge oblike usposabljanja — Za-i* je tudi dolžnost posameznika
|*j — Organizacija civilne zu-*ia v našem sistemu splošne obrambe pomembno vlogo, na ni le pomoči prebival-bi ga ogrozile posledice so-ega napada v vojnem času, izpolnjuje vrsto nalog tudi_v Kako je pripravljena v občini sta v pogovoru povedala po-■■ in načelnik občinskega štaba * zaščite Ferdo Rauter in Božo
• Rauter
*ši občini,« pojasnjuje Ferdo
»je v enotah in
štabih CZ
rabiva J cev; med njimi je bli-žensk in prek 1.800 mladin-m*krajevnih skupnostih, deJov-■fanizacijah in na ravni občine 'ffB specializiranih enot, ki so F*ne gašenju požarov, tehni-■u reševanju, prvi medicinski terinarski oskrbi, radiolo->ftk)ško-kernični zaščiti, vzdr-P1 in uporabi zaklonišč, zago-3kW« zvez in socialni skrbi. Ra-8 imajo delavci in prebivalci ^ okolju 144 splošnih enot.« <Gi zahtevnosti nalog so dajal; ost pri opremljanju spe enotam. Največ potreb rce imajo gasilske enote in 1 prvo medicinsko pomoč, v 'času pa so priskrbeli veliko Jdi enotam za RBK zaščito carskim enotam. Za oprem-3bšnih enot bo treba storiti k-da bo dosegla načrtovano: *fcrbo zlasti s kompleti za re-y ruševin in prvo pomoč, pa Mnitev kompletov za ga.se-
F*opremljenost,« ocenjuje po-r.skega štaba CZ, »zaen-m^°šča potrebam; tudi zaradi ■T^osti ukrepanje doslej delo P*eženo. Več težav je s ka-" iniem enot,
^/***va obvezu Mf^ata zahtevam, ou ich. h-gradniki, predvsem ženske zamenjujejo. Štabi so iz P*i in usposobljeni za vode ^•Jnih akcij. Da so v vsakem
izpolnjevanjem   eno •
delom ob ^delovanju ■•  Jsko obrambo z ae občinsko gasilsko
'»niverzo,
'SREČE
•°0MA SKOČIL 'AVTO
to — Na Jezerskem se je v S  maja, zgodila prometna j    kateri je bR huje ranjen ■tlan Huskič, star 23 let, doušnice. Pešec je nenadoma .;-= cesto, ko je pripeljal voznik 5ft ^^tomobila domačin Matej star 36 let. Z umikanjem in na je slednji hotel nesrečo vendar mu to ni uspelo, ja pešca so prepeljali v jese-'^nišnico.
ffcUS fN OSEBNI TRČILA
b. •! — Minuli četrtek Venski cesti
.?*an iz Kranja I "-''"j Milanom Paničem iz
"**-* ie> do klancu navzgor
ko
sta na Kranju trčila vozil 23-letni Al-in avtobus z Lju-
Obran je po **<d nek drug osebni avto, kc '■'otj pripeljal avtobus. VoziL •1», saj se avtobus ni mogel Na srečo nesreča ni imela dic. Laže ranjen je bil le k v Obranovem avtomobilu, Boštjan Poušnar, voznikoma 'orav tako nepoškodovani ki v avtobusu.
Božo Janež
zvezo in odborom Rdečega križa občine Kranj. Stalno delo na tem področju je omogočilo, da je bilo lani približno po pol vseh pripadnikov že usposobljenih za svoje naloge.
»Lani je 673 obveznikov,« naglasa Božo Janež, »obiskalo kar 31 tečajev. Organizirali smo 7 tečajev za pomožne bolničarje in 8 za bolničarje, 1 gasilski tečaj, 2 za veterinarje, prav toliko za zveze, 3 za vzdrževanje in uporabo zaklonišč in 8 za splošne enote. Večina udeležencev je prvič uspešno opravila preverjanje znanja.
Poleg osnovnega pouka je bila obsežna dejavnost namenjena dopolnilnemu usposabljanju. Po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so lani imeli 498 vaj, v katerih je 5053 udeležencev preizkusilo usposobljenost na vseh področjih delovanja civilne zaščite. Vsako leto izvedemo tudi občinsko tekmovanje za enote prve pomoči in gasilske enote, ravno tako bomo pripravili takšno tekmovanje za enote RBK zaščite in splošne enote.«
Ena letošnjih pomembnejših nalog štaba bo izdelava programa aktivnosti za zagotovitev minimalnih sredstev osebne zaščite: po zakonskem predpisu bodo namreč morali imeti to opremo do 1990. leta Vsi prebivalci, ki niso v sestavi oboroženih sil in civilne zaščite. Še zahtevnejša bo uresničitev dolgo načrtova ne izgradnje prvega javnega zaklonišča v kranjski krajevni skupnosti Center, ki se bo začela letos poleti; tako bodo okrog 6500 mestom v 46 zakloniščih osnovne zaščite in 2790 mestom v štirih pojačanih zakloniščih dodali 400 novih zakloniščnih zmogljivosti. Razen za zagotavljanje zaščite prebivalstva ob nesrečah pa bodo še naprej skrbeli za preventivno delovanje na raznih področjih, od gradbenega do komunalnega, kjer je treba omogočiti zaščito z upoštevanjem predpisov.
Kakor ugotavljajo v štabu, dobra opremljenost enot in usposobljenost pripadnikov civilne zaščite veliko pomenita. Seveda pa se prebivalstvo ne sme zadovoljiti le s tem, ampak mora zlasti v mestnih jedrih poskrbeti za osebno opremljenost in usposobljenost za zaščito pred nevarnostmi.
S. Saje
Material romal prek tovarniške ograje
Jesenice — Uprava za notranje zadeve v Kranju je podala kazensko ovadbo zoper šesterico delavcev v jeseniški železarni, ki so osumljeni, da so z oddelka, kjer izdelujejo elektrode, znosili najmanj 785 kilogramov elektrod in jih preprodajah. Delovno organizacijo so tem oškodovali za okrog 160.000 dinarjev.
Pobudnik te nečedne akcije je bil 23-letni Sead Hadžič, voznik viličarja na oddelku z elektrodami. Kadar je nameraval odnesti zavoj elektrod, ga je skril na odročnem mestu, v mraku pa ga je prek tovarniške ograje izročil pajdašem. Z njim so sodelovali še Tomislav Pantič, star 25 let, Ramo Faktič, star 22 let, Zuh-di Redžič, star 28 let ter 27-letna Av-do Bahremovič in Mirsad Osmičević. Prvi trije, ki so s poslom začeli, so si nadeli ime »Črna trojka«. Z denarjem, pridobljenim za preprodane elektrode, so potratno živeli, zato so jih tudi dobili. Pri preprodaji so bili sicer dokaj previdni, saj nakradenega materiala pretežno niso prodajali na Jesenicah, temveč v svojih rojstnih krajih. Pri tem sta jim pomagala še Emsud Osmančevič in Blagoje Se-rafimov, ki so ju miličniki prijavili .zaradi prikrivanja.
Z grešnimi nameni segala v puščico
Februarja letos si je 23-letni Marjan^ Oblak iz Ljubljane, po poklicu strojni ključavničar, a že nekaj časa brez zaposlitve, omislil zanesljiv, čeprav skromen vir preživljanja. V cerkvah od Ljubljane do Gorenjske je iz puščic in daritvenih skrinjic, v katere verniki med obredom dajejo svoje prispevke, jemal denar. Izdelal si je priročno pinceto (tu mu ne gre odrekati poklicnih sposobnosti, ko bi jih le izkoristil v bolj poštene namene), s katero je ročno izvlekel vsak darovani bankovec in si ga prisvojil.
Ko je okradel vrsto ljubljanskih cerkva, se je podal na Gorenjsko, kjer so ga posebej pritegnile kranjska, naklanska, brezjanska in jeseniška cerkev. Za svoje »službene pori« si je kasneje omislil tudi avtomobil, menda si je denar zanj. pošteno prihranil. Ko se mu je posel zazdel preveč tvegan za enega samega, si je dobil še družabnika, 23-letnega Zorana Zivkoviča, nekdanjega sošolca, ki tudi ni nikjer zaposlen. Medtem ko je bolj verzirani Oblak v cerkvi kradel, je Živkovič stražil. Nakradeni denar sta si po opravilu razdelila in ga običajno zapila. Skupna škoda, ki sta jo tatova v dveh mesecih napravila župnijskim uradom od Ljubljane do Jesenic, znaša sicer le kakih 7.700 dinarjev, vendar se jima to, da sta si z nakradeno gotovino komaj krila stroške prevoza in dnevnic, ne bo nič štelo v olajševalne okoliščine.
Sredi aprila, ko jima je posel že kolikor toliko stekel, sta se ujela kot začetnika. V brezjanski cerkvi, kjer sta zavzeto praznila nabiralnik in pri tem pozabila na varnostne ukrepe, ju je zalotil predstojnik cerkve. Tatova sta sicer zbežala, toda blejski miličniki in kriminalisti so ju po opisu hitro izsledili. Zoper njiju so podali kazensko ovadbo.
kacin     hA %M %M w9 NA
risba: J trobec       ftl AIbI« h
Za večjo prorrretno varnost
Pozor, pešci
Že nekaj časa velja, da so v prometu najbolj ogroženi pešci. Lani je na primer- na gorenjskih cestah od 50 smrtnih žrtev bila skoraj polovica pešcev. Morda zato ni odveč, da spet načnemo temo o previdnosti, ki je potrebna pešcem v prometu.
— Za zasanjane ljudi se hoja po cesti in prečkanje kaj rada končata pod kolesi avtomobila.
— Cesta ni igrišče ali poligon.
— Na cesti ni prostora za vinjene ljudi.
— Če ste se odločili za prečkanje ceste in ugotovili, da je varno, potem prečkajte cestišče brez obotavljanja, ali celo klepetanja z znancem sredi ceste.
— Otroci se radi iztrgajo staršem iz rok. Zato je treba pri hoji po pločniku ali ob robu ceste otroke imeti na notranji, varnejši strani.
— Ocenjevanje hitrosti bližajočega se vozila je včasih varljivo. Namesto da tvegate, je bolje trenutek ali dva počakati.
— Pri prečkanju ceste se ne zanašajte, da so za volanom avtomobila vedno pazljivi, spočiti in trezni vozniki.
— Imate vi in vaši otroci za hojo ob robu ceste ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči vedno pri sebi kresničko, odsevni trak?
— Ali še posebej upoštevate pravila za prečkanje, kadar ste skupaj z otrokom? Tako bo imel dober zgled in se bo tako obnašal tudi, kadar bo samostojno hodil čez cesto.
Mrak
Zbil kolesarja
Na poldrugo leto zapora je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju zaradi prometne nesreče obsojen 31-letni Martin Zg. Dupelj
Nesreča, v kateri je umrl Miladin Milinčič, se je pripetila v začetku junija pred štirimi leti. Šparovec je takrat vozil prijateljev tovornjak od Predoselj proti Kokrici. Čeprav se je zagovarjal pred sodiščem, da tistega dne sploh ni pil, pač pa dan poprej, je kljub temu, da ni bil povsem trezen, sedel v tovornjak in okoli 19, ure peljal po Cesti na Brdo. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je imel Šparovec v krvi še 2,5 promile alkohola in da v takšnem stanju zagotovo ni mogel varno voziti. Zato ni opazil pred seboj kolesarja, ki je peljal v isti smeri manj kot meter oddaljen od cestnega roba. Na cesti, ki je široka okoli sedem metrov, bi v normalnih okoliščinah tovorni avtomobil lahko prehitel kolesarja, Šparovec pa ga je zagledal v zadnjem trenutku, ko je bil oddaljen le še dva metra. Vozil je tudi .z neprimerno hitrostjo, saj je sodni izvedenec ugotovil, da je hitrost tovornjaka ob trčenju s kolesarjem bila med 77 in 85 kilometri na uro,kar je več,kot je dovoljeno s prometnim znakom na tem delu ceste. Trčenje je bilo tako hudo. da je Milinčič zaradi hudih poškodb, največ na glavi, umrl takoj na kraju
»parovec iz
nesreče. Priče, ki so videle dogodek, so tudi potrdile, da kolesar ni z ničimer zagrešil te prometne nesreče, saj je vozil naravnost in ob robu ceste, bil je tudi povsem trezen. To je tudi upoštevalo sodišče, ko se je odločalo o višini kazni. Pri tem je v veliki meri odločalo tudi dejstvo, da je voznik sedel za volan v hudi pijanosti, povsem nesposoben za varno vožnjo. Zaradi tega se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B in C kategorije za dobo treh let po prestani kazni. L. M.
Nezgoda smučarja
Krma — Na Pleši v Zgornji Krmi se je v nedeljo, 27. maja, pri smučanju ponesrečil 25-letni Andrej Bobič iz Novega mesta. Na kraj nezgode so prihiteli gorski reševalci iz Mojstrane in ranjenca prenesli do Kovinarske koče. Od tod so ponesrečenca z rešil-cem prepeljali v jeseniško bolnišnico.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
BUČNA ZABAVA
V kranjskem dijaškem domu so imeli v eni od sob zadnjič sila hrupno zabavo. Dve dekleti in šest fantov je razgrajalo, daje bilo kaj. Vratar je zato na zabavo povabil še miličnika. Žal se ob novem povabljencu družba ni več razživela.
SAMI SI BOSTA VOLILI
Ker je neznanec zalezoval dve mladoletni Jeseničanki. sta mu očitali nesramnost in vsiljivost ter ga prijavili. Pribili sta še. da si bosta sami izbirali, kadar se jima bo zahotelo moških nežnosti.
RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA IN KEMIČNA ZAŠČITA
21. RASTLINSKI STRUPI onemogočajo normalno rast rastlin in W»pV° uporabo /a prebrano ljudi i" Hvali. HKRBICIDI uničujejo vse rastlinske vi-ste DE! OLIANTI povzročajo odpada.nje listja, SIFRILIZATOR.il pa preprečujejo kaljenje in rast. Uživanje zaslruplje-nih rastlin povzroča zastrupitve
prav tudi potni»
ki se
jim najlažje Izognemo /. dosledno kon-
trolo,   pranjem   in   ustrezno   pr.pravo »^/^^Jjivih bolezni med prebi
valstvom.
V vojni se zaradi pomanjkljive higiene, neustrezne prehrane, in preobremenjene zdravstvene službe hitreje širijo tudi nalezljive bolezni. Ko nasprotnik umetno razširja njihove povzročitelje govorimo o BIOLOŠKEM OROŽJU, ki se mu moramo takoj zoperstaviti vsi OBČANI in ZDRAVSTVENA SLUŽBA. Dobra zdravstvena vzgoja in higiena k zmanjšanju možnosti
23. Kontrola pitne vode in živil je stalna naloga vseh posameznikov in strokovnih služb v prizadevanjih za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Vzdrževanje zajetij pitne vode in vodovodov ter preprečevanje dostopa nepoklicanim do njih bo ena od pomembnih nalog CIVILNE in NARODNE ZAŠČITE, ki jo bomo občani pogosto izvajali.
hrane.
24. V POKRAJINSKEM in OBČINSKIH CENTRIH za OPAZOVANJE in OBVEŠČANJE bi dežurne ekipe neprestano spremljale dogajanje v zračnem prostoru in na zemlji ter nas z zvočnimi AIARMNIMI ZNAKI opozorile na bližajočo se nevarnost. Ob znaku za ZRAČNO NEVARNOST bi se takoj umaknili v najbližje zaklonišče, zaklonilnik ali močneje grajeni objekt, ob znaku za RBK NEVARNOST pa bi bila nujna tudi UPORABA ZAŠČITNIH SREDSTEV.
D. Z.
SOZD
ALPETOUR
ŠKOFJA LOKA
razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov ter določil statutov DO in TOZD v sestavi SOZD Alpe-tour dela in naloge
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO PROMET ŠKOFJA LOKA
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
— sposobnost organiziranja in koordiniranja.
2. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba prometne ali ekonomsko-ko mercialne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— srednja izobrazba prometne ali ekonomsko-komercialne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— poznavanje cestnoprometne dejavnosti.
3. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj.
4. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba gostinske, ekonomske ali organizacijske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— pasivno znanje enega tujega jezika.
5. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD HOTELI BOHINJ
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih
in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali gostinske smeri,
— 5 let oz. 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti.
6. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO CREINA KRANJ
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba strojne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj.
7. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO RTC KRVAVEC
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba tehnične ali sorodne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na področju žičničar-stva,
— predložitev koncepta razvoja DO v naslednjem srednjeročnem obdobju s posebnim poudarkom na visokogorske smučarske centre.
8. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO TURISTIČNA AGENCIJA
Poleg pogojev določenih v družbenih dogovorih in v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj od tega 2 leti na odgovornih delovnih nalogah,
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
9. VODJE MEDNARODNEGA PROMETA V TOZD TRANSTURIST - TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba prometne ali ekonomsko-ko-mercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj od tega vsaj 1 leto na področju organizacije mednarodnega transporta,
— srednja izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj od tega vsaj 1 leto na področju organizacije mednarodnega transporta,
— aktivno znanje nemškega jezika,
— opravljen izpit za ZTR,
— organizacijske sposobnosti.
10. TEHNIČNI VODJA V TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola prometne ali strojne smeri,
— štiri oz. tri leta delovnih izkušenj od tega najmanj eno leto v dejavnosti cestnega pro
meta.
Za opravljanje vseh razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, Pravna služba,Titov trg4/b z oznako»ZA RAZPIS« in navedbo zaporedne številke del in nalog na katere se nanaša vloga.
Delavski sveti bodo o izbiri kandidatov odločali v
60 dneh po izteku prijavnega roka.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od
dneva, ko bodo delavski sveti imenovali izbrane
kandidate.
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ, p. XXXI. DIVIZIJE 7A
o.
Dodatek k razpisu v časopisu Glas z dne 15. 5. 1984
— Osnovna šola Bratstvo in enotnost, p. o., Kranj razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
(s fiziko ali kemijo) za nedoločen čas od 1.9. 1984 dalje
Popravek
Osnovna šola Matija Valjavec. p.o., Preddvor razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
— od 1. 9. 1984 dalje — na centralni šoli — za nedoločen čas in ne za določen čas, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili o usposabljanju naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa._
I     PONOVNO!POSODA
ePO UGODNI CENI M. kvaliteta Btefjpvnica
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE
za čiščenje poslovnih prostorov (ena delavka) za nedoločen čas i polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti dokončano osnovno šolo. Pisne prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja l
Delovna organizacija »I KOS« industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22
razpisuje dela in naloge KOVAČA
Pogoj: kvalificirani kovač Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov »1KOS« Kranj, kadrovski oddelek v 19 dneh po objavi razpisa.
KOMPAS HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. KUHARJA-ICE
2. NATAKARJA za kavarno
Pogoji pod 1. — končana gostinska šola KV kuhar, izpit iz higienskega minimuma, — 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 pod 2. — končana gostinska šola, KV natakar,
— pasivno znanje dveh tujih jezikov, izpit iz higie minimuma,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov Kompas TOZD Hotel Bled, Komisija za delovna razmerja, Cankarjeva 2.
TOKOS Tržič p.
O.
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. ORODJAR
2. REZKALEC
3. STRUGAR
4. KLJUČAVNIČAR - 2 delavca
5. ČISTILKA
6. NK DELAVCE za delo v proizvodnji
1. Orodjar:
— končana poklicna šola ustrezne smeri (orodjar); 1 do 3 leta
delovnih izkušenj
2. Rezkalec:
— končana poklicna šola ustrezne smeri (rezkalec); 1 do 3 leta
delovnih izkušenj
3. Strugar:
— končana poklicna šola ustrezne smeri (strugar); 1 do 3 le:a
delovnih izkušenj
4. Ključavničar:
— končana poklicna šola ustrezne smeri (ključavničar); 1 do 3
leta delovnih izkušenj
5. Čistilka:
— osnovna šola; 1 leto delovnih izkušenj, delo je v popold
skem času
6. NK delavce za delo v proizvodnji:
— končana osnovna šola.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjev pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov TOKOS Cankarjeva 9 — Komisija za delovna razmerja. O izidu jav razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacij«
GORENJSKA BOLNIŠNICA JESENICE
razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
VODJE FINANČNO-EKONOMSKE SLUŽBE za 4 letno mandatno obdobje.
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih
zakonom še naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima opravljen pripravniški stalež,
— da ima organizacijske sposobnosti in je moralno-polibčoo neoporečen v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva na objave naslov: Delovna organizacija Gorenjska bolnišnica Jesenice, 64270 Jesenice, C. M. Tita št. 112 v zaprti ovojnici z označbo »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisne?« postopka.
OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB Jesenice, Cesta talcev 2
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli,
— imeti mora pedagoško izobrazbo,
— 5 let delovnih izkušenj,
— organizacijske in strokovne sposobnosti,
— biti mora družbenopolitično aktiven.
Kandidati naj pošljejo prijave ztldkazjllo izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: VIZ TOZD Osnovna sola karavanskih kurirjev NOB Jesenice, Cesta talcev 2, za razpisno komisijo.
osnovno ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
snažilki; „ v
za Zdravstven.) postajo Preddvor. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednji
pogoj:
— osnovn.i sola -     r>   , , ,
~„     nedoločen cas Poskusno delo
Delovno razmerji' bo sklenjeno za nedoioce
dv" m,'Mt'1 Hnk-,7ili o izpolnjevanju pogojev pošl>
Kandidati naj prijave z dokazih  ./draVstvo Gorenjske c
Bdneh po objavi na naslov: Osnovno-
,)SSS Kranj, Gosposvetska 10 kad« preteku roka ^
O izbiri bomo kandidate obvestil, v 30 dneh p
sprejemanje prijuv.
■
Ljubećna Celje
ilevit
lak za hleve tel.: (063) 25-800
■» janez mencinger« . -linjska Bistrica f^isuje po sklepu komisije * razpis dela in naloge
Hnatelja šole
pisni pogoji: da izpolnjuje pogoje, ki m predpisujeta Zakon o osnovni šoli in 511. člen Zakona o združenem de-
L da ima ustrezno pedago-' j izobrazbo in vsaj 5 let delovnih      izkušenj v 'Zgojnoizobraževalnem delu,
da je družbeno politično Aktiven in ima pozitiven °dnos do socialističnega samoupravljanja in družbene lastnine, ^ ima organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, 3a bo s svojim'delom prispeval k uresničevanju botrov in nalog osnovne sole.
za prijavo je 15 dni po vi.
'dvojnico napišite, za raz-komisijo.
\erzitetni
ter
BUANA o. sub. o. *a c. 2
zaposli več delavcev za I fr^KIH ODDELKIH
1 p*. Mehanizirani lisici
zainteresirane kandida-;^mo, da se zglase oseb-aJj pismeno na naslov:
itetni klinični center -i-ma, Kadrovska slu-Bohoričeva 28.
4TROSTA
ZENICA
ktalne ZENICA
leto
Jesenice ,suje   za šolsko
na osnovi 57. in 58. - Pravilnika o izobraže-J delavcev Vatrostalne TOZD Jesenice na-io štipendijo:
:/r^ENDIJO ZA ŠTUDIJ \'EKONOMSKI FAKUL-
^Gdati naj pošljejo vloge Ejjjjpv: Vatrostalna Zeni-
rJZD »Jesenice«, 64270 P**U», Savska c. 6 v 15
• Po objavi.
elim JESENICE
J* za delovna razmerja |a prosta dela in nalo-
KLJUČAVNIČARJA
[delavci KV LIČARJA
'delavca
l "•trezna poklicna šola ***To razmerje bo skle-
£za  nedoločen  čas s delovnim časom, ^e prijave z dokazili o pjevanju   pogojev naj "dati pošljejo v roku 8 Po objavi   na naslov: Jesenice, Hrušica 72 c. iti bodo o izbiri obroka 30 dni.
RUDNIK URANA ZIROVSKI VRH v ustanavljanju
64224 GORENJA VAS - Tod raž
Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1. ANALITIK ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALIZE (določen čas) 2 delavca
2. IZMENOVODJA 1 delavec
3. PLANER PROIZVODNJE 1 delavec
4. OPERATER V PREDELAVI 3 delavci
5. ELEKTROTEHNIK V PRIPRAVI VZDRŽEVANJA 1 delavec
6. MAZAČ 2 delavca
7. AVTOMEHANIK 2 delavca
8. STRUGAR — REZKALEC 1 delavec
9. VZDRŽEVANJE ELEKTROHIDRAVLIČNIH VRTALNIH GARNITUR 1 delavec
10. DELA V OBRATOVNEM SKLADIŠČU 1 delavec
11. VODJA OPERATIVNE PROIZVODNJE JAME 1 delavec
12. TEHNOLOG V PRIPRAVI DELA 2 delavca
13. NADZORNIK JAMSKIH DELOVIŠC 4 delavci
14. RAZNA RUDARSKA DELA — KV RUDARJI več delavcev
15. IZVAJANJE TEKOČE FINANČNE OPERATIVE 1 delavec
16. POMOŽNI DELAVEC ZUNANJEGA JAMSKEGA OBRATA 2 delavca
Pogoji:
pod L: — kemijski tehnik,
— možnost zaposlitve pripravnika,
— delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
pod 2.: — srednja izobrazba kemijsko-tehnološke smeri
— do 2 leti delovnih izkušenj
pod 3.: — srednja izobrazba kemijske, metalurške ali strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 4.: — KV procesničar ali KV delavec drugega ustreznega poklica (kovinarski, elektro, inštalaterski in drugi poklici)
— do 2 leti delovnih izkušenj
pod 5.: — elektrotehnik jaki tok
— strokovni izpit
— do 2 leti delovnih izkušenj pod fi.: — KV avtomehanik
— do 2 leti delovnih izkušenj
— jamsko in izmensko delo
— starost nad 21 let
pod 7.: — VKV ali KV avtomehanik
— do 2 leti delovnih izkušenj
— jamsko in izmensko delo
— starost nad 21 let
pod 8.: — KV strugar ali rezkalec
— do 2 leti delovnih izkušenj
— občasno jamsko in izmensko delo
— starost nad 21 let
pod 9.: — VKV ali KV delavec kovinarske smeri
— do 2 leti delovnih izkušenj
— jamsko in izmensko delo
— starost nad 21 let
pod 10.: — poklicna šola ustrezne smeri
— do 5 let delovnih izkušenj
podil.: — diplomirani inženir rudarstva
— strokovni izpit (zakon o rudarstvu)
— do 5 let delovnih izkušenj pod 12.: — diplomirani inženir rudarstva
— do 3 leta delovnih izkušenj — lahko tudi pripravnik
— občasno jamsko in izmensko delo pod 13.: — rudarski tehnik
— do 2 leti delovnih izkušenj
— jamsko in izmensko delo
pod 14.: — KV rudar (3-letna poklicna šola)
— do 5 let delovnih izkušenj
— jamsko in izmensko delo
— starost nad 21 det
pod 15.: — ekonomska srednja šola
— 2 leti delovnih izkušenj pod 16.: — osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— dvoizmensko delo
Delovno razmerje je za delo pod št. 1 za določen čas, vsa druga dela pa za nedoločen čas. Za vsa dela zahtevamo pred sklenitvijo delovnega razmerja uspešno opravljen zdravniški pregled. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 1
objavlja možnosti študija ob delu v študijskem letu 1984/85
na EKONOMSKI FAKULTETI BORISA KIDRIČA v Ljubljani
Za kandidate iz Gorenjske regije bomo predavanja organizirali v Kranju.
Prijave sprejemamo do 30. junija 1984. K prijavi je treba priložiti:
— originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli
— izpisek iz rojstne matične knjige
— potrdilo o zaposlitvi
— izjavo o kritju stroškov študija
— 2 fotografiji 4 x 6
— ovojnico z naslovom
— kolek za 4,— din
Informacije dobite vsak dan (razen sobote) od 8. ure do 16. ure, telefon 27 481.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
Delovna skupnost skupnih služb
Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge
EKONOMISTA - FINANČNIKA
Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— srednja ali višja izobrazba ekonomsko-finančne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— sposobnost vodenja in organiziranja dela. .
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj, z oznako »za razpis«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po izbiri.
GOSTIŠČE PIBERNIK Otok Bled
restavracija razpisuje prosta dela in naloge ter vabi k sodelovanju:
L VODJE KUHINJE
— poklicna gostinska šola in dve leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
2. KUHARJA-ICE
— poklicna gostinska šola, lahko brez delovnih izkušenj in veseljem do poklica.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
3. KUHARJA-ICE
— poklicna gostinska šola, lahko brez delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta).
4. NATAKARJA
— poklicna gostinska šola in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe pošljite na naslov Gostišče Pibernik, Otok Bled, ali nas pokličite po tel.: 064-77-820.
OBLAČILA —Afot^oiC
ržič
DELAVSKI SVET DO OBLAČILA »NOVOST« TRŽlC
objavlja prosta dela in naloge
1. TEHNIČNEGA VODJE
2. REFERENTA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE
Pogoji: pod 1.
pod 2. —
višja tekstilna šola konfekcijske ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj
srednja tekstilna šola konfekcijske smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornejših mestih srednja ali višja šolska izobrazba družboslovne smeri in pet oziroma tri leta ustreznih delovnih izkušenj
— kandidat mora imeti ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu
— da z doseženim delom izpričuje opredeljenost za socialistični samoupravni sistem in izpolnjuje druge kriterije v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Tržič
Dela in naloge — navedena pod tč. 1 se opravljajo 4 leta, pod tč. 2 za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni za dela in naloge pod tć. 1 in 8 dni za dela in naloge pod tč. 2, po objavi oglasa na naslov: Oblačila »Novost« Tržič, Trg svobode št. 33 z oznako: Komisiji za medsebojna delovna razmerja.
K O G P
N
KOMUNALNO, OBRTNO IN   GRADBENO PODJETJE
KRANJ, n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1
Objavlja prosta dela in naloge
V TOZD OPEKARNE b. o. VOZNIKA VILIČARJA - 1 delavec
Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke in izpit za voznika
viličarja, ter eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. s poskusnim delom dva meseca.
KV ELEKTRIČARJA — VZDRŽEVALCA — 1 delavec
Pogoj: — poklicna šola elektro stroke, ter eno leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece.
DS SKUPNE SLUŽBE
OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V KNJIGOVODSTVU — 1 delavec
Pogoj: — ekonomska srednja šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za določen čas 6 mesecev. Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati za zgoraj navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD opekarne, oziroma DS SS, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
Samx Uraivi
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
n. o. sol. o.
Kadrovski sektor DO objavlja naslednje proste delovne naloge: A) v TOZD Blagovni promet
USKI.AJEVANJE IN ORGANIZIRANJE NALOG S PODROČJA PRETOKA BI AGA
Pogoji: — diplomirani ekonomist,
— diplomirani inženir organizacije dela ali
— diplomirani inženir tehnične smeri s 4 leti delovnih izkušenj
H) v sektorju za inženiring in projektivo
KONSTRUIRANJE NOVE AVTOMATIKE IN REGULACIJE NA DELNO ZNANIH OSNOVAH
Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike, smer industrijska elektronika s 3 leti delovnih izkušenj
C) v sektorju zavarovanja DO
VODENJE ODDELKA FIZIČNEGA ZAVAROVANJA
Pogoji: — inženir organizacije dela, pravnik ali višji upravni delavec s 4 leti delovnih izkušenj,
— izpolnjevanje ostalih pogojev, ki jih določa 4. člen odloka o delih in nalogah, ki so skupnega pomena za SLO (da ni v ka-1 ženskem postopku, obsojen na kaznivo dejanje itd.)
Č) v sektorju za organizacijo proizvodnje
VODENJE SKUPINE ZA PLANIRANJE PODROČJA PROIZVODNJE velopnevmatike, lovskega materiala in embalaže (ponovna objava) Pogoji: — diplomirani inženir organizacije dela ali
— diplomirani inženir kemijske tehnologije s 3 leti delovnih izkušenj
D) v TOZD Vzdrževanje
1. IZDELAVA ELEKTROTEHNOLOŠKIH POSTOPKOV
(delo v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — elektroinženir (jaki tok) ali elektrotehnik (jaki tok) z daljšimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo je 2 meseca
2. STROJNA VZDRŽEVALNA DELA (delo je troizmensko)
Pogoj: — strojni ključavničar, avtomehanik, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
3. ELEKTROVZDRŽEVALNA DELA
(delo je troizmensko)
Pogoj: — obratovni elektrikar — jaki tok, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
4. PNEVMATSKA DELA
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — ključavničar, toplovodni instalater; nudimo možnost dodatnega izobraževanja, s področja pnevmatike in hidravlike,
— poskusno delo je 2 meseca
5. STRUŽENJE
(delo je dvoizmensko)
Pogoj: — kovinostrugar, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
6. VRTNARSKA O PRAV II Ji
(delo je v dopoldanski izmeni) Pogoj: —vrtnar,
— poskusno delo je 2 meseca
7. ČIŠČENJE PROSTOROV
(delo je samo v dopoldanski izmeni) Pogoj: — dokončana osnovna šola.
— poskusno delo je 1 mesec
E) v TOZD Lovski material in embalaža REZKANJE
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — rezkalec, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
F) v TOZD Avtopnevmatika Sava Semperit
PROGRAMIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — diplomirani inženir strojništva, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
G) v TOZD Gumeno tehnični izdelki TAJNIŠKA OPRAVILA
Pogoj: — administrativni ali ekonomski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj,
— primerno znanje strojepisja in stenografije,
— pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika Drugi pogoji: — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška 6, 64000 Kranj, v roku 8 dni po objavi.
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27
Komisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas
1. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL 3 KV delavci
2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLIUČAVNIČAR-SKIH DEL
3 PK delavci
3. OPRAV LIAN JE  ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL
3 NK delavci
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih Doeoiev določenih z zakonom izpolnjevati Še naslednje pogoje: pod 1   - da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri pod 2. - da imajo nedokončano šolo m vsaj eno leto delovnih izkušenj iz kovinske stroke pod 3. - da imajo končano osemletko ali vsa.] 6 razredov osemletke
Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizaci-
Kandidati naj pismene prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v K dneh po objavi na naslov Kov.nsko podjetje
Kranj, Šuceva ulica 27, Kranj. _____
Z ALP/NO v vroče poletje
Ni šment, da se bosta navsezadnje le končala moča in mraz in se bo pričelo dolgo, vroče poletje . . . Poletje, ko bomo vrgli raz sebe vse, kar nas utesnjuje, in
smuknili tudi v lahek, lep sandal. Pri ALPINI so jih za to poletje izdelali brez števila, belih, rdečih, modrih, beige, črnih, sivih . . . Na vsako nogo se bodo podali, kot na primer tele s pripravno srednjo peto.
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ n. sol. o.
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
L TESARSKA DELA - 1 KANDIDAT
2. STRUGARSKA DELA — 1 KANDIDAT
3. MEHANIKARSKA DELA - 1 KANDIDAT.
Pogoj:
pod 1. — dokončana poklicna šola tesarske smeri,
pod 2. — dokončana poklicna šola kovinostrugarske smeri,
pod 3. — dokončana poklicna šola avtomehanske smeri.
Delo se združuje za nedoločen čas, poizkusna doba je 1 mesec.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o dokončani šoli pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija, Kranj, Staneta Žagarja 53.
O izbiri kandidata bomo vse prijavljene obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Razpisna komisija SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELIA SLŠ
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je učitelj ene od predmetnih skupin,
— da ima opravljen strokovni izpit za pedagoško delo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih in vzgojnoizobraževalnih delih,
— da je s svojim delom in izkušnjami dokazal, da je sposoben opravljati dela in naloge poslovodnega organa,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti / oznako »za razpisno komisijo« na mtslov: SREDNJA LESARSKA ŠOLA Škofja Loka. Kidričeva :>!», Skofja Loka v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po poteku roka /a prijave.
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Prodam kravo lahke sorte po prw teletu. Peterman, Podhom 63 Zg.
Prodam KORUZO v zrnju, I Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8.
nja vas
Poceni prodam JADRALNO SKO. Telefon 27-418
Prodam 7 tednov stare PSIČKE. I šance med nemškim in škotskim -carjem. Vinko Plevel. Cerklje 299 6K
Prodam 80-basnc klavirsko HAI MONIKO vveltmaester. Telefon 85-U popoldan
Prodam KAVČ, 2 FOTELJA jedilni kot in divan. EMO peč na Telefon 62-153 od 18. ure dalje
Prodam 10 tednov starega BI Cešnar, Zg. Bitnje 44
Ugodno prodam rabljeno SPALNI-] CO in nov TOPLI POD 5 x 4 m. St Batagelj, Planina 2, tel. 26961
Poceni prodam temno modro OBI KO za dečka. št. 9. Telefon 23-218 poldan
Prodam ŠOTOR za 4 osebe, rat sezone. Ogled v popoldanskem Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam 28 kv. m KOMBI 5 cm. Janez Meglic, Cankarjev: žič, vsak dan po 19. uri.
Prodam TRAKTOR IMT 533 in rotacijsko KOSILNICO SIP 165 Čirče 13
Prodam   novo STIKALNO iskra. Telefon 49-046
Poceni prodam OBROČE za Lahovče 66, tel. 42-203
Prodam malo rabljeno KAMP KOLICO brako. Gorenc. Gorenj« ska 20, Kranj
Prodam KRAVO, tik pred Podbrezje 13, Duplje
Prodam   kompleten suhorw VRATNI PODBOJ (Lip Bled -goni). Mlakar, C. na Klanec 63 tel. 26-396
Prodam HLADILNO OMARO J menjam   za zamrzovalno Ogled vsak dan. Plesec, Zg Bi Zabnica
Prodam diatonično HARM0? G. C. S. Rekar, Trboje 22
Prodam nov japonski stereo 1 ^ETOFON. Zdenko Om™ nje 243, Zabnica
Ugodno prodam VO 2 naik -PALNIK |a umetno gnojflo ,4 Rozman, Škofjeloška 30 Straži Kranj
Prodam nove podstrešne sto (60 x 110). Velesovo69
Prodam 24-karatni ZLATMtk" 1915. Ponudbe pošljite v oglasni lek »Glasa« pod: 50.000 din
Prodam starejše TRAVERZE fon 25-861 - int. 483 dopoldan
Ugodno prodam  lepo SPAL1 Telefon 27-726 P
Prodam lesen KIOSK 4 x 1 S r fon 064/75-236
Prodam GLASBENI CENTE8 tone music M 9130 L, ugodno. Vanja, Pristava 2/A, Tržič
Prodam nov MOTOKULTIV. gorenje — muta. Kern. Nas« Komenda
Prodam TELEVIZOR gorenje, let. Ogled vsak dan od 14 urt lefon 28-898
Prodam KRAVO, ki bo junija la. Vešter 17, Skofja Loka
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA
Popravek razpisa za zbiranje vlog prosilcev — upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Skofja Loka
IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
Prosilci morajo vložiti pni njo za stanovanje v roku dni od dneva objave rarpisa do 18. 6. 1984. Prošnje in VSt ostala dokumentacija vtoženi po tem datumu ne bo upoštevana, i
Za napako se opravičujemo.
Predsednik
zbora uporabnikov
Mirjam Jan-Blažič, I. r.
Ljubečna Celje
klinker
keramične ploščice
telefon (063) 25-SO0
29. MAJA 1984
MALI OGLASI
11. STRAN GLAS
Mm smrekov NAPUŠČ (oblogu). ■ m suhe smrekove PLOHE b. m. Sp. Brnik 70. Cerklje
«228
Wam 20 do 100 kg težke PRAŠI-L --Mik. Log 9. Skofja Loka 022!» P*»m kompletni MATERIAL /a rjtoo ogrevanje, vse novo. Infor-p po tel. 064/74-090 - tajništvo
0230
KONOPROJEKTOR.   K \-»■ VALKMAN. Naslov v oglas
Rl,ku- 8231 *tZO za krmo in PRAŠIČE tož-^l«0kg ter KROMPIR, prodam toam naročilu /.a rjave .JARKI fcfedva meseca. Prodaja ](). jnni-1». Hraše 5, Smlednik 6232 [hm KOMBI PLOŠČE, 150 kv. m. ■p 5cm. Zdruvko Jazbec. Sebe-l^nže 6233 *m STIKALNO URO. za dvotu-*vec in ustrojeno govejo KOŽO. t Telefon 26-121 0234 *m KAJAK prion spust. Jon ko Sf^33 6235 *m OJAČEVALEC VOX 200 W.
* Mlakarjeva 2. Kranj. tel. 23-851
0230
F*m HLADILNIK gorenje, star ■ Petelinšek. C. na Belo 1, Ko-Kranj 0237 PJam  10  aluminijastih PLOŠČ j1 m ZLATO za zobe. Telefon Tj-int.21 6238 P*m sivega   pritlikavega KO-tJtarega dve leti. Telefon 22-357 ^ 6239 malo    rabljen PRALNI jf-Gogič, Rudija Papeža 30, Pla-J Kranj 6240 [■»prodam nov OBRAČALNIK
* za traktor TV ali zamenjam za ■°ilc, za traktor ferguson; in nohtno letno kabino za traktor
Alojz Žemva, Zg. Gorje 28
0241
*mnov schiedel KAMIN antik, }*na 1 SM. Vili Lang, Pristava
6242
650 kg težkega KONJA, va-'vseh kmečkih del. Trnovec 31, J*, tel. 061/612-197 6243 ""JU dolgo POROČNO OBLEKO barve. Boža Benedičič, Pre-•"■ Podnart. tel. 70-028 0244 • otroško KOLO za starost do stje 39. Kranj 0245 L" ' 7 MREŽ za betonsko ploščo. P 10 x 6. 69 kg. Telefon 25-061 — T Opoldan 6246 P« 8 tednov stare PUJSKE: in feja dalje bom prodajal JARKI-frfe prelux. Jože Urh, Reber 3, -Zasip 6247 m AVTOR A DIO in več SVE-& hrhi 72. Jože Perko. Begunje
0248
starinske PREDMETE za ?: železne in lesene po-; lampe in razno dekora-^. Ponudbo na »Glas« pod: .Ugodno 6292 ^kvalitetnih OVNOV, od 40 pleme ali za zakol, solčav-7?1Cl in solčavsko-romanovske 5J*inj$ka Bela 35 6293 ^rabljen HLADILNIK, pralni '* ročno kosilnico. Radovljica,
6294
J blitve prodam malo rabljeno |*° PREPROGO,  bi š barve. Informacije po tel 23-508
m
kosov  rabljenih ZIDA f 'Mestni trg 10. Školja Lo
6249
JJ leseno navadno HARMONI-^•Oarico) B SAS ali AEHA, po C/ f>e iz Mengša. Vodnik, Zmi-Loka 6250
ILA
iZ-ioi GTL, staro 5 mesecev. ■**B41 6296
I 204 karavan, letnik 1967, jrn. motor in amortizerji so k^Jn 28-427 '5f\H6 -an   126-P,   letnik 1976, harje 48, Školja Loka. tel. tj dopoldan 6013 K? dobro ohranjen AMI 8, le^ ■^aprotna polica 10 (jQ34 J* nov sprednji ODBIJAČ za ,'Telefon 27-418 6051 dno KAROSERIJE za fiat
'■■=■>■ Zg. Bitnje 132. Zabnica
6252
' ranjeno ZASTAVO 1300, / i 'Rotorjem,    prodam. Anton -i:jeva 20, Kranj 6253 :r MDO 1200, po delili Enun-izl, Škofja Loka
6251
;  prodam    PEUGEOT 204. blS0fJa l*>ka< tel- 61 116 6254 jf'f-STO; letnik 1978. prodam. '■ Preddvor 0255 "•'O 750.   h-trnk   1976. obno-prodam. Kupa 30/B. tel.
6256
todam ZASTAVO 751), lom,k rirano.  vozno. Telefon ■zi dopoldan t .. ■,
KŠO 45. letnik 1!»H1 Vinko fusova 5, Radovljica, icl 6258
ISTAVO 101. letnik 1974. lo 7. 5. 1985. Gregorčičeva 2, teh 82-1 59 popoldan
6259
MOTO H H M, siur /i mrse »Vnik, Hotema/.e 51.  I'red 6269
lKOIX)   1100   ŠL. lofmk ! SM. Zg. Hrnik 132
020!
Prodam APN ti. letnik 198.5. Zdenko Kovačič, Zlato polje 3/C. Kranj 62(53
Prodani TOMOS automatu 3. Zupan. Kovor 134 0204
Ugodno prodam avto 125-P. letnik 1979. registriran do januarja 1985. Oster man. Luže 2. Šenčur, tel, 43-108
6265
Ugodno prodam ŠKODO 110 L. letnik 1970 (tudi za posojilo). Pogačar. Alpska 19, Bled po 15. uri. tel. 23-801 — int. 23-40 od 7. do 14. ure 6200
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Ogled vsak dan od 10. ure dalje. Miian Koželj. Planina 13. Kranj
0207
Prodam PONV ENPRKSS. Palovš nik. Cankarjeva 23. Radovljica 0268
Prodam rezervne dele za R-12. Telefon 62-535      ; 0269
Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED SLC 15. Jesenko. Žirovnica 89
6270
Prodam ZASTAVO 101 mediteran 1100. letnik 1979. prevoženih 47.000 km. dobro ohranjeno. Zg. Brnik 79. tel. 42-270 0271
HAVBO za GS — ŽABO, kupim Te lefon 001/557-719 6272
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistrirano. Evgen Jeraša. Kropa 51. tel. 79-443 6273
Prodam GUMI s platišči 165 SR 14. Telefon 27-600 6274
R-4, dobro ohranjen, letnik 1977, naprodaj. Informacije vsak dan od 14. do 15. ure na tel. 27-919.
STANOVANJA
Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE za dobo 3 let, v Kranju. Šifra: Julij 6275
Prodam dvosobno STANOVANJE. Markezič. Kebetova 20, Kranj 6276
Dvosobno STANOVANJE, centralna, toplovod. II. nadstropje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6277
Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavca za priučitev. Pohištveno mizarstvo Lado I.ipar. Rožna ul. 39, Šenčur, tel. 41-098 — delavnica Lahovče 6280
Takoj zaposlim KV delavca ali STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA /a vzdrževanje in popravilo strojev za predelavo plastičnih mas in menjavo orodij. Telefon 004/75-522 - Lesce
0201'
OBVESTILA
ČISTIM tla, obla zinjeno pohištvo . Gogala, tel. 21-238 4082
VLAGO v zidovih vam zanesljivo preprečimo-z novim postopkom. ADO-RA p. p. 63, 61230 Domžale 6138
Kdor želi imeti RAZŽAGANA DRVA naj kliče po tel 22-842 0282
KROVSKA in KLEPARSKA DELA, barvanje žlebov in napuščev in strešne izolacije. Telefon 061/551-202 6283
PODBIJANJE cestišč s hkratnim uvajanjem cevi za PTT instalacije, elektro instalacije in vodovod. Nudim tudi kompresorske storitve. Telefon 061/205-507 ali 266-701 6284
Izvršujem IZKOPE za vodo, elektriko, telefon, ozemljitve in strelovode. Telefon 061/59-689 6285
ZAHVALA
POSESTI
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 700 kv. rti, na Gorenjskem, z gradbenim dovoljenjem. Informacije vsak dan popoldan. Bobovek 12, Kranj 6278
ZAPOSLITVE
Zahvaljujem se Gasilskim društvom-Selca, Rudno, Alples-Železniki in Železniki ter sosedom in vsem, ki so pomagali ob gašenju požara hiše z gospodarskim poslopjem. Matija Potočnik, Selca 46 nad škofjo Loko 6286
IZGUBLJENO
22. maja 1984 sem v telefonski govorilnici na pošti v Kranju pozabila rdečo DENARNICO. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo vrne skupaj z dokumenti na naslov, ki je v njih 6287
16. maja sem izgubila na kranjskem pokopališču zložljiv DEŽNIK. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne in sporoči po tel. 26-937 6288
Zaposlim VODOVODNEGA INSTALATERJA in delavca za priučitev. Telefon 60-910 * 5899
V gostilni zaposlimo ČISTILKO, čisto in pošteno. Delo v dopoldanskem času, srede proste, plača 16.000 din. Telefon 45-068 6201
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 0279
OSTALO
Javi naj se oseba, ki je zaarala ma-cesnove hlode v Davči. Čakam še en mesec, potem prodam. Frelih, Davča 39 6289
Iščem VARSTVO za enoletnega otroka. Šifra: Bled — poletje 84 6290
INSTRUIRAM angleščino za osnovne šole. Telefon 75-303 od 13. do 16. ure 6291
ŠKOFJA LOKA - ODLIČNA UDELEŽBA NA KROSU - V Gora j -tahje Zveza telesno kulturnih organizacij Škofja Loka pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Glas iz Kranja organizirala letošnji medobčinski pomladanski kros. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je nastopilo nad dvesto tekmovalk in tekmovalcev iz vseh petih gorenjskih občin. Nastopile so reprezentance občin Tržiča, Kranja, Jesenic, Radovljice in Škofje Loke. Proge za vseh sedemnajst kategorij so bile izredno dobro pripravljene, lepo vreme in odlična organizacija pa so prispevali odlične in borbene boje v vseh kategorijah. Najštevilnejša udeležba je bila v pionirskih kategorijah. Več o medobčinskem krosu na športni strani, (-dh) — Foto: F. Perdan
Okradenim kolesarjem v pomoč
Te dni miličniki delijo občanom tako imenovane »pomnilne lističe« za kolesa — S pomočjo lističa, na katerega si lastnik zabeleži vse pomembnejše podatke o svojem kolesu, bo kolesar poslej laže prišel do svojega ukradenega ali pogrešanega vozila
Kranj — »Kolesarji! Kolo je vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo. Želijo ga tudi tisti, ki ga ne morejo ali nočejo kupiti in si zato sposodijo vaše kolo. Le malo pa nas je, ki svoje kolo poznamo tako, da bi ga organi za notranje zadeve ob najdbi prepoznali. Da vam bomo jutri, če boste oškodovanec vi. pomagali in vam vrnili kolo, izpolnite ta listek in ga shranite. Dobrodošli nam bodo podatki, ki bodo napisani na njem!«
Taka je vsebina takoimenovanega pomnilnega lističa »Kaj vem o svojem kolesu«. Na čelni strani lističa si lastnik zabeleži vse osnovne podatke o svojem kolesu: znamko, tip, številko, osnovno barvo, dodatno opremo in še morebitne posebne znake. Lističe so miličniki te dni delili pri svojih običajnih nadzorih pešcev in kolesarjev, dobili so jih tudi šolarji. Mnogim, ki so ostali brez njih, pa priporočajo, da si po gornjem vzoru zabeležijo podatke o svojem kolesu in jih imajo pri roki, če bi kolo pogrešili.
Vse več je namreč tatvin koles in neregistriranih motornih koles, ki jih je težko odkriti, saj lastniki običajno nimajo niti- osnovnih podatkov. Letos so na Gorenjskem ukradli 88 koles in 18 motornih koles. Na Jesenicah je brez kolesa ostalo 9 lastnikov, v Kranju kar 49, v Radovljici 8, v Škofji Loki 17 in v Tržiču 5. Pri motornih kolesih ni tako kritično, a vendarle so na Jesenicah pogrešili enega, v Kranju 8, v Radovljici dva, v Škofji Loki 5 in v Tržiču tudi 2. 7 kloles z motorjem je miličnikom uspelo odkriti in vrniti lastnikom. Od 88 ukradenih koles pa jim jih je uspelo dobiti le 21, največkrat zato, ker so lastniki pomanjkljivo opisali svojega konjička. Navadno vedo le za barvo in znamko, kar pa za odkritje ukradenega kolesa ni dovolj.
Po drugi strani pa vsako leto najdejo številna kolesa, ki očitno ne pripadajo nikomur ali pa lastnikom zanje ni mar, tako da jih občina po določenem času proda na dražbi, da izprazni svoje kleti. S pomnilnimi lističi bodo morda laže prepoznali tudi najdena kolesa.
Bencinska in gmotna kriza bosta lastnike koles počasi izučili, da kaže .s cenenim konjičkom skrbneje ravnati. Ko se bo z avtom predrago voziti, bodo večkrat zajahali kolo. Presneto bodo pomislili, kam so ga prislonili in ali so ga zaklenili. Resda trdovratni tatovi jemljejo tudi zaklenjena kolesa, toda če lastnik poskrbi za ključavnico, je verjetnost, da mu kolo ukradejo, manjša. Neredko se tudi dogodi, da malomarni lastnik pozabi, kje je pustil kolo, potem pa ga ne najde in prijavi tatvino. Neredko potem kolo najdejo za kakšnim drugim vogalom.
Upajmo, da bodo pomnilni lističi vsaj v majhno pomoč pri iskanju
KAJ VEM O SVOJEM KOLESU
znamka (moško, žensko) _
tip--
ukradenih in pogrešanih koles, če že ne bodo spremenili miselnosti kolesarjev. Spomnimo se samo, da je bilo tako tudi s smučmi. Ko jih je vse več menjalo lastnika, so si jeli zaskrbljeni smučarji beležiti podatke, saj imajo tako več upanja, da smuči dobijo nazaj.
D. Z. Zlebir
8. množični pohod na Veliko Poljano pod Storžičem
NEDELJA. 3. junija 1984
KAMEN SPOTIKE
KRANJ — Kranjčani so dolgo časa ugibali ali kupi peska, tramovi in drug gradbeni material na pločniku na Koroški cesti pred hišo št. 33 pomenijo obnavljanje hiše ali pa gre za arheološke izkopanine; ker pa pešci zdaj že tretje leto skačejo čez kupe ali pa hodijo kar po cesti, je bolj verjetno, da gre za drugo možnost. — Foto: F. Perdan
številka
osnovna barva _ dodatna oprema spoznal bi ga po:
letni i
7/7
i - V nedeljo popoldne je bila pred gasilskim domom na Do-racev, pn zirch slovesnost ob prevzemu gasilskih avtomobilov astam gfc m TAM 75 TS, ki so potrebni zlasti pri gašenju požarov
Ži
b ra
nd,,::,njslal, objektih. S tem je prizadevno ^ ra braccvi. ki 1e Jvojo pnzadevnost kfr*C^JuSt^ idnjo lepega gasilskega doma: opremljeno za najzahtevnejše
v i
Dob
gru
posege
Foto: L. B
KokricH — V vrtcu pri osnovni šoli Franceta Prešerna na Kokrici so.prejšnji teden pripravili razstavo o razvoju otrokovega govora. \umcnjena je bila predšolskim malčkom, ki so v štirih popoldnevih prisostvovali tudi raznim delavnostmi: zgodbicam, pesmim, igram. Prireditev je bila posvečena dnevu mlahosti — Foto: M. Aj-
dovec
SOtfCL
Umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
n. o. sol. o.
Kadrovski sektor DO objavlja naslednje proste delovne naloge:
A) v TOZD Blagovni promet
USKIAJEV anje IN ORGANIZIRANJE nalog s PODROČJA PRETOKA bi AGA
Pogoji: — diplomirani ekonomist,
— diplomirani inženir organizacije dela ali
— diplomirani inženir tehnične smeri s 4 leti delovnih izkušenj
B) v sektorju za inženiring in projektivo
KONSTRUIRANJE nove AVTOMATIKE IN REGULACIJE NA delno znanih OSNOVAH
Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike, smer industrijska elektronika s 3 leti delovnih izkušenj
C) v sektorju zavarovanja DO
VODENJE ODDELKA FIZIČNEGA ZAVAROVANJA
Pogoji: — inženir organizacije dela, pravnik ali višji upravni delavec s 4 leti delovnih izkušenj,
— izpolnjevanje ostalih pogojev, ki jih določa 4. člen odloka o delih in nalogah, ki so skupnega pomena za SLO (da ni v ka-' ženskem postopku, obsojen na kaznivo dejanje itd.)
Č) v sektorju za organizacijo proizvodnje
VODENJE SKUPINE ZA PLANIRANJE PODROČJA PROIZVODNJE velopnevmatike, lovskega materiala in embalaže (ponovna objava) Pogoji: — diplomirani inženir organizacije dela ali
— diplomirani inženir kemijske tehnologije s 3 leti delovnih izkušenj
D) v TOZD Vzdrževanje
1. IZDELAVA ELEKTROTEHNOLOŠKIH POSTOPKOV
(delo v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — elektroinženir (jaki tok) ali elektrotehnik (jaki tok) z daljšimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo je 2 meseca
2. STROJNA VZDRŽEVALNA DELA (delo je troizmensko)
Pogoj: — strojni ključavničar, avtomehanik, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
3. ELEKTROVZDRŽEVALNA DELA
(delo je troizmensko)
Pogoj: — obratovni elektrikar — jaki tok, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
4. PNEVMATSKA DELA
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — ključavničar, toplovodni instalater; nudimo možnost dodatnega izobraževanja, s področja pnevmatike in hidravlike,
— poskusno delo je 2 meseca
5. STRUŽENJE
(delo je dvoizmensko)
Pogoj: — kovinostrugar, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
6. VRTNARSKA OPRAVILA
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: —vrtnar,
— poskusno delo je 2 meseca
7. Čiščenje prostorov
(delo je samo v dopoldanski izmeni) Pogoj: — dokončana osnovna šola,
— poskusno delo je 1 mesec
E) v TOZD Lovski material in embalaža REZKANJE
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — rezkalec, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
F) v TOZD Avtopnevmatika Sava Semperit
PROGRAMIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA
(delo je v dopoldanski izmeni)
Pogoj: — diplomirani inženir strojništva, zaželene so delovne izkušnje,
— poskusno delo je 2 meseca
G) v TOZD Gumeno tehnični izdelki TAJNIŠKA OPRAVILA
Pogoj: — administrativni ali ekonomski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj,
— primerno znanje strojepisja in stenografije,
— pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika Drugi pogoji: — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofrelo^k*1 6, 64000 Kranj, v roku H dni po objavi.
E
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27
Komisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas
1. OPRAVLJANJE KLRJČAVNIČARSKIH DEL 3 KV delavci
2. OPRAVIJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL
3 PK delavci
1 OPRAVIJANJE  ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL
3 NK delavci
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih Doeoiev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1   - da imajo končano poklicno šolo ključavničarsko smeri pod 2. - da imajo nedokončano šolo in vsaj eno leto delovnih ./,-
kušenj iz kovinske stroke nod 3  - da imajo končano osemletko ali vsa.) 6 razredov osemlet-P ke
Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizaci-
Kandidali naj pismene prijave O izpolnjevanju zahtevanih pojp-JeTd^UvijoV H dneh po objavi na naslov Kovinsko podjetje
Kranj, .Šuceva ulica 27, Kranj.
Z ALP/NO v vroče poletje
Ni šment, da se bosta navsezadnje le končala moča in mraz in se bo pričelo dolgo, vroče poletje . . . Poletje, ko bomo vrgli raz sebe vse, kar nas utesnjuje, in
smuknili tudi v lahek, lep sandal. Pri ALP/NI so jih za to poletje izdelali brez števila, belih, rdečih, modrih, beige, črnih, sivih ... A/a vsako nogo se bodo podali, kot na primer tele s pripravno srednjo peto.
In kje vse lahko izbirate Alpinine sandale? V Kranju na Titovem trgu, v Škofji Loki pri hotelu Transturist in na Mestnem trgu, na Jesenicah v trgovskem centru, v Kranjski gori In v centru Domžal.
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ n. sol. o.
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. TESARSKA DELA - 1 KANDIDAT
2. STRUGARSKA DEIA - 1 KANDIDAT
3. MEHANIKARSKA DELA - 1 KANDIDAT.
Pogoj:
pod L — dokončana poklicna šola tesarske smeri,
pod 2. — dokončana poklicna šola kovinostrugarske smeri,
pod 3. — dokončana poklicna šola avtomehanske smeri.
Delo se združuje za nedoločen čas, poizkusna doba je 1 mesec.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o dokončani šoli pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija, Kranj, Staneta Žagarja 53.
O izbiri kandidata bomo vse prijavljene obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Razpisna komisija SREDNJE LESARSKE ŠOLE
Skofja loka
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA SLS
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je učitelj ene od predmetnih skupin,
— da ima opravljen strokovni izpit za pedagoško delo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih in vzgojnoizobraževalnih delih,
— da je s svojim delom in izkušnjami dokazal, da je sposoben opravljati dela in naloge poslovodnega organa.
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: SREDNJA LESARSKA ŠOlJ\ Škofja Loka, Kidričeva 58, Skofja Loku v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijave.
MALI OGLASI
tel.: 27-960__
PRODAM__
Prodam kravo lahke sorte po , teletu. Peterman, Podhom 63 Zg.'
Prodam KORUZO v zrnju. i\ Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8.
nja vas
Poceni prodam JADRALNO SKO. Telefon 27-418
Prodam 7 tednov stare PSIČKE, i šance med nemškim in škotskim carjem. Vinko Plevel. Cerklje 29§ M
Prodam 80-basnc klavirsko RA MONIKO vveitmaester. Telefon 65-3 popoldan
Prodam KAVČ, 2 FOTELJA -jedilni kot in divan. EMO peč na Telefon 62-153 od 18. ure dalje
Prodam 10 tednov starega Češnar, Zg. Bitnje 44
Ugodno prodam rabljeno SPALV CO in nov TOPLI POD 5x4m. ' Batagelj, Planina 2, tel. 26961
Poceni prodam temno modro 0E KO za dečka. št. 9. Telefon 23-215 poldan
Prodam ŠOTOR za 4 osebe, rablje«! sezone. Ogled v popoldanskem Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam 28 kv. m KOMBI . 5 cm. Janez Meglic, Cankarjeva 22. žič, vsak dan po 19. uri.
Prodam TRAKTOR IMT 533 in rotacijsko KOSILNICO SIP 165 Čirče 13
Prodam   novo STIKALNO iskra. Telefon 49-046
Poceni prodam OBROČE za Lahovče 66, tel. 42-203
Prodam malo rabljeno KAMP KOLICO brako. Gorenc. Gor ska 20, Kranj
Prodam KRAVO, tik pred telit Podbrezje 13, Duplje
Prodam   kompleten suhor^ VRATNI PODBOJ (Lip Bled -goni). Mlakar, C. na Klanec 63 tel. 26-396
Prodam HLADILNO OMARO, menjam   za zamrzovalno Ogled vsak dan. Plesec. Zg Bit Zabnica
Prodam diatonično HARM0> G. C. S. Rekar, Trboje 22
Prodam nov japonski stereo ^ETOFON. Zdenko Omejc, nje 243, Zabnica
Ugodno prodam VO 2 naik PALNIK za umetno gnojilo v Rozman, Škofjeloška 30, Str Kranj
Prodam nove podstrešne STOi (60 x 110). Velesovo 69 1
Prodam 24-karatni ZLATNnir 1915. Ponudbe pošljite v oglasni lek »Glasa« pod: 50.000 din
Prodam starejše TRAVERZE fon 25-861 - int. 483 dopoldan
Ugodno prodam  lepo SPALN Telefon 27-726
Prodam lesen KIOSK 4x25 fon 064/75-236
Prodam GLASBENI CENTER tone music M 9130 L, ugodno. Vanja, Pristava 2/A, Tržič
Prodam nov MOTOKULT1V. gorenje — muta. Kern, N«sori| Komenda
Prodam TELEVIZOR gorenje
let. Ogled vsak dan od 14 ure daS*
lefon 28-898
Prodam KRAVO, ki bo junija la. Vešter 17, Škofja Loka
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA
Popravek razpisa za zbiranje vlog prosilcev — upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Skofja Loka
IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
Prosilci morajo vložiti preš njo za stanovanje v roku 3* dni od dneva objave razpisi do 18. 6. 1984. Prošnje in Ml ostala dokumentacija vtoieM po tem datumu ne bo upeš:^ vana. »
Za napako se opravičujemo.
Predsednik
zbora uporabnikov
Mirjani Jan-Blažič, 1. r.
Ljubečna Celje
klinker keramične ploščice
telefon (063) 25-e.V
mrekov NAPUŠČ (oblogu).
■ in suho smrekove PLOH K kuh. m. Sp. Brnik 70. Cerklje
0220
hm 20 do 100 kg težke PRAŽI--'cfmk. Log i). Škofja Loku 0220 ™am kompletni MATERIAL /.u »no ogrevanje, vse novo. Inloi 'po tel. 064/74-090 - tajništvo
6230
KONOPRO.JKKTOR. KA-VALKMAN. Naslov v oglas *|ku. 6231 •LZO za krmo in PRAŠIČE tož-JflOkg ter KROMPIR, prodam, am naročilu /.u rjave JARKI
■ dva mesecu. Prodaja 10. juni-Hraše 5, Smlednik 6232
»m KOMBI PLOŠČE. 150 kv. m.
5 cm. Zdrav ko Jazbec. Sebe-vri«> 6233 STIKALNO URO. za dvota-cin ustrojeno govejo KOŽO. •Telefon 26-121 6234 KAJAK prion spust. Jenko-*M 6235 -.. OJAČEVALEC VOX 200 W. Mlakarjeva 2. Kranj. tel. 23-851
0230
HLADILNIK gorenje, star Petelinšek. C. na Belo 1, Ko-" Kranj 6237 10 aluminij ustih PLOŠČ '. ZLATO za zobe. Telefon . J~ jnt 21 6238 r*»m sivega pritlikavega KO-l«arega dve leti. Telefon 22-357
6239
malo rabljen PRALNI Gogič, Rudija Papeža 30, Pla-• Kranj 6240 prodam nov OBRAČALNIK -a traktor TV ali zamenjam za ■ik. za traktor ferguson: in nohtno letno kabino za traktor tt. Alojz Žemva, Zg. Gorje 28
0241
nov schiedel KAMIN antik, na 1 SM. Vili Lang, Pristava 6242
j 650 kg težkega KONJA, va eh kmečkih del. Trnovec 31, • tel. 061/612-197 6243 dolgo POROČNO OBLEKO 1 barve. Boža Benedičič, Pre-^odnart. tel. 70-028 6244 i otroško KOLO za starost do *je 39. Kranj 0245 - T MREŽ za betonsko ploščo. M x 6. 69 kg. Telefon 25-061 — poldan 6240 ««• 8 tednov stare PUJSKE; in 1Jja dalje bom prodajal JARKI-prelux. Jože Urh. Reber 3. isip 6247 J AVTORADIO in več SVE hilti 72. Jože Perko. Begunje 6248
starinske  PREDMETE za be: železne in lesene po-e, Jampe in razno dekora-Ponudbe na »Glas« pod: godno 6292 ^alitetnih OVNOV, od 40 eme ali za zakol, solčav-solćavsko-romanovske -rtjška Bela 35 0203 rabljen HLADILNIK, pralni r&ćno kosilnico. Radovljica.
0294
litve prodam malo rabljeno PREPROGO,  boš barve, po tel 23-508
6295
formaci.
>~>(H) kosov rabljenih ZIDA-~i Mestni trg 10, Škofja Lo-0249
«eno navadno HARMON1-**rico) B SAS ah AFAJA, po ,f- 12 Mengša. Vodnik, Zmi-5*5« Loka 6250
ILA _
'2-101 GTL, staro 5 mesecev. *-341 6296 f/£OT 204
karavan, letnik 1967, ,7^aam, motor in amortizerji so 128-427 5800 ran   126-P.   letnik 1976, harje 48, Škofja Loku. tel. 5 dopoldan 6013 dobro ohranjen AMI 8, le-^•"aprotna polica 10 6034 71 nov sprednji ODBIJAČ za 'elefon 27-418 6051 r dno KAROSERIJE za /i u t I       Zg. Bitnje 132. Zabnica f 6252 I '''/'hranjeno ZASTAVO 1300. / k Rotorjem,    prodam     An ton i/ Xirl]jeva 20, K/unj 6253 1 ''kADO 1200, po delih Fmn« L '       Škofja Loku 6251 ';  prodam    PEUGEOT 204. BiS0fja Lok a. tel. 01 -116 6254 P^ILSTO; letnik 1978, prodam.
'rod dvor 6255 .'''O 750. Jetnik 1976, obno t v/0r, prodam. Rupa 30/B. tel.
6256
'Prodam ZASTAVO 750. lelnik Varirano, voznu Telefon ft- 24 dopoldan
£$?GO 45, letnik 19H1 Vinke ftgusovu 5. Radovljica, tel
6256
PZASTAVO 101, letnik 1074,
*o do 7. 5. 1985. Gregorčičeva tbe, tel. 82-150 popoldan
625«!
1 MOTO H J 4 M, star Ji mese Hotemaže 51, Pred 6260
•ŠKODO 1100 ŠL. iofmk ,za ! S M /r: Urini: : ',:>
626 '
Prodam APN 6, letnik 1083. Zdenko Kovai ič. Zlato polje 3/C. Kranj 0203
Prodam TOMOS automatii 3. Zupan. KovOr 134 0204
Ugodno prodam avto 125-P. letnik 1079. registriran do januarju 1085. Ostermun, Luže 2, Šenčur, tel. 43-168
6205
Ugodno prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976 (tudi za posojilo). Pogačar, Alpska 10. Bled po 15. uri, tel. 28-861 — int. 23-40 od 7. do 14. ure 6200
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1074. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Miran Koželj. Planina 13. Kranj
6207
Prodam TONV EXPRESS. Palovš-nik. Cankarjeva 2.3, Radovljica 6208
Prodam rezervne dele za R-12. Telefon 02-535      ' 6269
Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED SLC 15. Jesenko, Žirovnica 89
6270
Prodam ZASTAVO 101 mediteran 1100. letnik 1979, prevoženih 47.000 km, dobro ohranjeno. Zg. Brnik 79. tel. 42-270 • 6271
HAVBO za GS - ŽABO, kupim. Telefon 001/557-719 6272
Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik 1976, neregistrirano. Evgen Jeraša. Kropa 51. tel. 79-443 6273
Prodam GUMI s platišči 165 SR 14. Telefon 27-600 6274
R-4, dobro ohranjen, letnik 1977, naprodaj. Informacije vsak dan od 14. do 15. ure na tel. 27-919.
STANOVANJA
Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE za dobo 3 let, v Kranju. Šifra: Julij 6275
Prodam dvosobno STANOVANJE. Markezič, Kebetova 20, Kranj 6276
Dvosobno STANOVANJE, centralna, toplovod, II. nadstropje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6277
POSESTI
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 700 kv. m, na Gorenjskem, z gradbenim dovoljenjem. Informacije vsak dan popoldan. Bobovek 12, Kranj 6278
ZAPOSLITVE
Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavca za priučitev. Pohištveno mizarstvo Lado Lipar. Rožna ul. 30. Šenčur, tel. 41-008 — delavnica Lahovče 02BO
Takoj zaposlim KV delavca ali STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje in popravilo strojev za predelavo plastičnih mas in menjavo orodij. Telefon 064/75-522 — Lesce
020 r
OBVESTILA_
ČISTIM tla, oblazinj eno pohištvo . . Gogala, tel. 21-238 4082
VLAGO v zidovih vam zanesljivo preprečimo z novim postopkom. ADO-RA p. p. 03, 61230 Domžale 0138
Kdor želi imeti RAZŽAGANA DRVA naj kliče po tel 22-842 6282
KROVSKA in KLEPARSKA DELA, barvanje žlebov in napuščev in strešne izolacije, Telefon 061/551-202 0283
PODBIJANJE cestišč s hkratnim uvajanjem cevi za PTT instalacije, elektro instalacije in vodovod. Nudim tudi kompresorske storitve. Telefon 061/265-507 ali 266-701 6284
Izvršujem IZKOPE za vodo, elektriko, telefon, ozemljitve in strelovode. Telefon 061/59-689 ' 6285
ZAHVALA_
Zahvaljujem se Gasilskim društvom Selca, Rudno, Alples-Železniki in Železniki ter sosedom in vsem, ki so pomagali ob gašenju požara hiše z gospodarskim poslopjem. Matija Potočnik, Selca 46 nad škofjo Loko 6286
IZGUBLJENO
22. maja 1984 sem v telefonski govorilnici na pošti v Kranju pozabila rdečo DENARNICO. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo vrne skupaj z dokumenti na naslov, ki je v njih 6287
16. maja sem izgubila na kranjskem pokopališču zložljiv DEŽNIK. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne in sporoči po tel. 26-937 6288
Zaposlim VODOVODNEGA INSTALATERJA in delavca za priučitev. Telefon 60-910 ~ 5899
V gostilni zaposlimo ČISTILKO, čisto in pošteno. Delo v dopoldanskem času, srede proste, plača 16.000 din. Telefon 45-068 6201
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 6279
OSTALO
Javi naj se oseba, ki je zaarala ma-cesnove hlode v Davči. Čakam še en mesec, potem prodam. Frelih, Davča 39 6289
Iščem VARSTVO za enoletnega otroka. Šifra: Bled - poletje 84 6290
INSTRUIRAM angleščino za osnovne šole. Telefon 75-303 od 13. do 16. ure 6291
ŠKOFJA LOKA — ODLIČNA UDELEŽBA NA KROSU - V Goraj-tahje Zveza telesno kulturnih organizacij Skofja Loka pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Glas iz Kranja organizirala letošnji medobčinski pomladanski kros. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je nastopilo nad dvesto tekmovalk in tekmovalcev iz vseh petih gorenjskih občin. Nastopile so reprezentance občin Tržiča, Kranja, Jesenic, Radovljice in Škofje Loke. Proge za vseh sedemnajst kategorij so bile izredno dobro pripravljene, lepo vreme in odlična organizacija pa so prispevali odlične in borbene boje v vseh kategorijah. Najštevilnejša udeležba je bila v pionirskih kategorijah. Več o medobčinskem krosu na športni strani, (-dh) — Foto: F. Perdan
Okradenim kolesarjem v pomoč
Te dni miličniki delijo občanom tako imenovane »pomnilne lističe« za kolesa — S pomočjo lističa, na katerega si lastnik zabeleži vse pomembnejše podatke o svojem kolesu, bo kolesar poslej laže prišel do svojega ukradenega ali pogrešanega vozila
Kranj — -Kolesarji! Kolo je vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo. Želijo ga tudi tisti, ki ga ne morejo ali nočejo kupiti in si zato sposodijo vaše kolo. Le malo pa nas je, ki svoje kolo poznamo tako, da bi ga organi za notranje zadeve ob najdbi prepoznali. Da vam bomo jutri, če boste oškodovanec vi, pomagali in vam vrnili kolo, izpolnite ta listek in ga shranite. Dobrodošli nam bodo podatki, ki bodo napisani na njem!«
Taka je vsebina takoimenovanega pomnilnega lističa »Kaj vem o svojem kolesu«. Na čelni strani lističa si lastnik zabeleži vse osnovne podatke o svojem kolesu: znamko, tip, številko, osnovno barvo, dodatno opremo in še morebitne posebne znake. Lističe so miličniki te dni delili pri svojih običajnih nadzorih pešcev in kolesarjev, dobili so jih tudi šolarji. Mnogim, ki so ostali brez njih, pa priporočajo, da si po gornjem vzoru zabeležijo podatke o svojem kolesu in jih imajo pri roki, če bi kolo pogrešili.
Vse več je namreč tatvin koles in neregistriranih motornih koles, ki jih je težko odkriti, saj lastniki običajno nimajo niti • osnovnih podatkov. Letos so na Gorenjskem ukradli 88 koles in 18 motornih koles. Na Jesenicah je brez kolesa ostalo 9 lastnikov, v Kranju kar 49, v Radovljici 8, v Škofji Loki 17 in v Tržiču 5. Pri motornih kolesih ni tako kritično, a vendarle so na Jesenicah pogrešili enega, v Kranju 8, v Radovljici dva, v Škofji Loki 5 in v Tržiču tudi 2. 7 kloles z motorjem je miličnikom uspelo odkriti in vrniti lastnikom. Od 88 ukradenih koles pa jim jih je uspelo dobiti le 21, največkrat zato, ker so lastniki pomanjkljivo opisali svojega konjička. Navadno vedo le za barvo in znamko, kar pa za odkritje ukradenega kolesa ni dovolj.
Po drugi strani pa vsako leto najdejo številna kolesa, ki očitno ne pripadajo nikomur ali pa lastnikom zanje ni mar, tako da jih občina po določenem času proda na dražbi, da izprazni svoje kleti. S pomnilnimi lističi bodo morda laže prepoznali tudi najdena kolesa.
Bencinska in gmotna kriza bosta lastnike koles počasi izučili, da kaže .s cenenim konjičkom skrbneje ravnati. Ko se bo z avtom predrago voziti, bodo večkrat zajahali kolo. Presneto bodo pomislili, kam so ga prislonili in ali so ga zaklenili. Resda trdovratni tatovi jemljejo tudi zaklenjena kolesa, toda če lastnik poskrbi za ključavnico, je verjetnost, da mu kolo ukradejo, manjša. Neredko se tudi dogodi, da malomarni lastnik pozabi, kje je pustil kolo, potem pa ga ne najde in prijavi tatvino. Neredko potem kolo najdejo za kakšnim drugim vogalom.
Upajmo, da bodo pomnilni lističi vsaj v majhno pomoč pri iskanju
KAJ VEM O SVOJEM KOLESU
znamka (moško, žensko) _
tip--
ukradenih in pogrešanih koles, če že ne bodo spremenili miselnosti kolesarjev. Spomnimo se samo, da je bilo tako tudi s smučmi. Ko jih je vse več menjalo lastnika, so si jeli zaskrbljeni smučarji beležiti podatke, saj imajo tako več upanja, da smuči dobijo nazaj.
D. Z. Zlebir
8. množični pohod na Veliko Poljano pod Storžičem
NEDELJA, 3. junija 1984
KAMEN SPOTIKE
KRANJ — Kranjčani so dolgo časa ugibali ali kupi peska, tramovi in drug gradbeni material na pločniku na Koroški cesti pred hišo št. 33 pomenijo obnavljanje hiše ali pa gre za arheološke izkopanine; ker pa pešci zdaj že tretje leto skačejo čez kupe ali pa hodijo kar po cesti, je bolj verjetno, da gre za drugo možnost. — Foto: F. Perdan
številka__
osnovna barva _ dodatna oprema spoznal bi ga po:
Zki — V nedeljo popoldne je bila pred gasilskim domom na Do-bračevi prt Žirch slovesnost ob prevzemu gasilskih avtomobilov zastava 645 in TAM 75 TS, ki so potrebni zlasti pri gašenju požarov v industrijskih objektih. S tem je prizadevno gasilsko društvo na Dobra če vi. ki je svojo prizadevnost izkazalo v zadnjih letih z izgradnjo lepega gasilskega doma,' opremljeno za najzahtevnejše posege. — Foto: L. B. ■ •
Kokrica — V vrtcu pri osnovni šoli Franceta Prešerna na Kokrici so.prejšnji reden pripravili razstavo o razvoju otrokovega govora. .\amenjena je bila predšolskim malčkom, ki so v štirih popoldnevih prisostvovali tiidi raznim dejavnostim: zgodbicam, pesmim, igram. Prireditev je bila posvečena dnevu mladosti — Foto: M. Ajdovec ■ ■ .   "„  .• s1. . .
r GLASOVA ANKETA
CB Globus iz Kranja tukaj...
Člani tega kluba so od petka zvečer do nedelje zjutraj vodili z Ratitovca tekmovanje na kratkovalovnih postajah — Prek 1900 zvez z operaterji iz raznih jugoslovanskih krajev za praznik mladih — Tovrstna radioamaterska dejavnost koristi tudi v vsakdanjem življenju
Člani CB kluba Globus Janez Dobravec, Teodor Leš, Rolf Lindeman, Andrej Rehberger, Andrej Kukovee in Franc Uršič (z desne proti levi) so se že od petka opoldan pripravljali na vodenje tekmovanja.
Ratitovec — Petek, dan mladosti. Povsod se vrste razne prireditve v počastitev praznika. Člani CB kluba Globus iz Kranja so nas povabili, naj spoznamo njihovo, ki ni povsem vsakdanja. Na Ratitovcu se najdemo, smo zgovorjeni.
Prtovški zvonik je naznanil poldan, ko sem stopal navkreber proti gori. Čez poldrugo uro sem stal pri koči, vendar je bila še zaprta. Zaradi silnega vetra in ostrega mraza mi je skoraj postalo žal, da ni bil naš dogovor za srečanje točnejši. Misel je prehitel glas neke postave, ki se je prikradla skozi gosto meglo: »Pridite, v manjši, spodnji koči bomo, dokler za to ne prineso ključa iz doline!«
Če bi bilo jasno vreme, bi vsak lahko takoj opazil, da so tod radioamaterji. Tako pa je zasilno postavljena antena skupaj s kočico, iz katere je dvigajoči se dim izdajal naseljenost, ostala skrita očem. Kar prijetno je bilo stopiti v topel prostor, med gostoljubne ljudi.
»Zdravo, zdravo. Tukaj nas je že nekaj iz kluba,« me sprejmejo Janez Dobravec, Teodor Leš, Rolf Lindeman, Andrej Rehberger, Andrej Ku^ kovec, Franc Uršič in Lado Zorko. Zvem tudi, da več drugih članov pripravlja opremo za transport s tovorno žičnico, zato bodo prišli pozneje.
»Okrog 15 članov našega kluba,« pojasnjuje njegov podpredsednik Dobravec, »se nas bo zbralo tukaj na CB kontestu, tekmovanju operater-^-jev na kratkovalovnih postajah. Gre za prvO društveno tekmovanje v takšnem obsegu. Od 25. do 27. maja bomo skušali v 36 urah vzpostaviti čimveč zvez in na čim daljše razdalje. Z Ratitovca bomo slišali, kot ocenjujemo po lanskoletnih raziskavah terena, operaterje iz Hrvatske, dela Bosne in morda celo bolj oddaljenih krajev. Med tekmovanjem pričakujemo okrog 2000 zvez z raznimi ju-
goslovanskimi kraji. S prireditvijo bomo delovno označili praznik mladih:«
Drugi zbrani še povedo, da je tekmovanje preizkus sposobnosti tehnike in znanja operaterjev za vzdrževanje zvez v različnih vremenskih razmerah. Na gori bo okrog 300 kilogramov razne opreme, od postaj in anten do naprav za napajanje z energijo, usmernikov in merilnih instrumentov. Operaterji kluba se bodo med delom na Ratitovcu menjavali vsako uro pri vzdrževanju zvez s tekmovalci. Za priznanje zveze mora tekmovalec v oddaljenosti do 50 kilometrov vzpostaviti med tekmovanjem tri zveze z njimi, operater v oddaljenosti med 50 in 100 kilometri dve zvezi, operater iz več kot 100 kilometrov oddaljenega kraja pa eno zvezo. Za najdaljšo zvezo bodo tekmovalca nagradili s praktično nagrado.
»V našem klubu, ki deluje 3 leta in ima okrog 170 članov,« nadaljuje Janez Dobravec, »imamo vsako leto tudi od 5 do 10 raznih drugih akcij. Redno sodelujemo pri organizaciji prireditev, kot so štafeta mladosti, mladinski festival, kolesarska dirka Alpe-Adria, pohod od spomenika do spomenika in podobne manifestacije. Razen tega se večkrat primeri, da z obvestili pomagamo ob prometni nesreči, požaru, reševanju ponesrečenca v gorah in drugih nujnih primerih.«
Osnovni namen kluba označuje ime Globus, ki pomeni razširjanje evez med prebivalci zemeljske oble. V njem so včlanjeni operaterji iz kranjske občine. Škofje Loke, Tržiča, Medvod in Ljubljane, imajo pa tudi dva častna člana iz Nemčije. Članstvo se povezuje na rednih tedenskih sestankih, med katerimi pregleduje evidenco potrjenih zvez, pripravlja akcije, organizira strokovna predavanja in izmenjuje izkušnje. Del članov se ukvarja s kon-
(iobarsko presenečenje v Vdinborsti, \erjumcie al, ne. Janko To-, oloveei^orhjeveuhee r Kranju, je r pelek : jut raj kolovrati! po qoz-(dinborštu in (mimogrede) nabral sest (') kilogramov zdrdvth Krtkov Jože je vnet gobar, tudi prejšnja le,a je te maja stikal ZO go-■    1   ,,uln običamo lih je pri nesel domov le par. Letos si lepšega uvo-
'*. i        k(   ^k!.^:,/«,,:,,^/,-:,,,,, hladnih sgonilu davkih dneh ga jc čakala v l'dmborštu prvovrstno presenečenje. Kot ■!;!,,- nun/m hotel izdati mes ta. kjer je * tato ne, ker terena še ni docela pregledal. <cz) - loto. M. Udir
struktorstvom in vzdrževanjem radioamaterske opreme, uredniški odbor pa skrbi za izdajanje glasila s strokovno prilogo.
»Za našo dejavnost,« se pohvalijo za konec najstarejši člani prvega registriranega CB kluba v Sloveniji, »je med mladimi veliko zanimanja, ker je vzdrževanje zvez na kratkovalovnih postajah zanimivejše in lažje od upravljanja drugih, dražjih radioamaterskih naprav, njihova uporabnost v vsakdanjem življenju pa večja. Če bomo dobili lastne prostore in opremo, bomo lahko delo kluba še razširili. K temu bosta pripomogla tudi volja do dela in tovarištvo, ki ju med drugim potrjuje današnja akcija. Z njo nas bodo spoznali člani novih tovrstnih klubov, želimo pa se predstaviti tudi širši javnosti.«
Med pogovorom so se prek mikrofona ob postaji večkrat oglasili klici »CB Globus iz Kranja tukaj«. Sledila so jim obvestila organizatorja o skorajšnjem začetku tekmovanja, pred katerim sem se moral vrniti violino. Po prireditvi so sporočili, da je uspela; na tekmovanju so opravili 1913 zvez, od katerih je bila najdaljša z operaterjem iz Kruševa. Zvezo s
prebivalci, ki ne poznajo radioamaterstva, pa naj pomaga vzpostaviti zapis o srečanju s člani kluba na Ratitovcu.
Stojan Saje
Kam na počitnice
Kranj — Bliža se čas počitnic in mladi si že zastavljajo vprašanje, kam na počitnice. Odgovor je v Kranju moč poiskati v turistični agenciji Alpetour, v Kompasovi turistični poslovalnici in v Počitniški zvezi Vodnik. *
V današnjem času (stabilizacija in odmrznitev cen) si bo marsikdo težko privoščil počitnice, zlasti še dijaki in študentje z bolj plitvim žepom. Kakšni so programi letovanja za mlade? Najprej smo poskušali odgovor poiskati v turistični agenciji Alpetour. Za mlade posebnega programa nimajo, lahko pa ponudijo počitnice v že dobro znanem Poreču, Umagu in sicer za okoli 8.000,— dinarjev za teden dni bivanja v privatni sobi. Podoben odgovor je sledil tudi v Kompasovi turistični poslovalnici: za mlade nimajo posebnega programa.
Konkretnejše predloge ponuja Počitniška zveza Vodnik. Mladi lahko od L.julija do 26. avgusta počitnice preživijo v letovišču v Premanturi. Za prenočišče z zajtrkom bo treba odšteti od 250 do 300 din. Član Počitniške zveze bo za enodnevno bivanje odštel od 520 do 580 din, glede na to, ali bo postavil svoj šotor, si ga Izposodi] ali bival v prikolici. Vsi ostali pa bodo morali odšteti od 500 do 620 din. Počitniška zveza nudi tudi počitnice v Domu Bledeč, ki je odprt vse leto, za prenočišče z zajtrkom bo treba plačati od 350 do 450 din.
Ponudba je skromna, kajne. Očitno so jo res želeli prilagoditi prav dijaškemu in študentskemu žepu. Kam na počitnice, se bo moral odločiti vsak sam. Očitno brez pomoči turističnih poslovalnic, kjer so cene resnično visoke in neprimerne za vsak žep. t Bilbija
Glasov izlet v Goriška brda
Izžrebali smo prvih 10 naročnikov
Tako kot vsako leto, tudi letos or ganiziramo izlet za izžrebane naročnike Glasa. Šli bomo v Goriška brda na praznik češenj. Odhod bo v soboto 9. junija ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Danes objavljamo prvih 10 naročnikov, ki jih je izžrebala Mira Lotrič, Dra žgoška 5, Kranj:
L Resman Jože, ml., Begunje 30
2. Vengar Srečo, C. talcev 3, Je sentce
3. Bencina Majda, Breg 92,Mavrice
4. Čadež Filip, Hotavlje 31, Poljane
5. Vahtar Tone, Triglavska 16, Bled
6. Janežič Franc, Zalog 37, Cerklje
7. Maček Rezka, Podbrezje 122, Duplje
8. Likar Franc, Hotavlje 47, Gorenja vas
9. Rant Ivanka. Zali log /«• lezniki
10. Repe Vinko, Sp. Gorje 27, /i; Gorje
S pesmijo se ljudje spoznajo in spoprijateljijo
Kranj — »Pesem je ena najlepših oblik, s katero poglabljamo naše sodelovanje in prijateljstvo med narodi,« je v svojem nagovoru zbranim pevcem treh dežel v soboto zvečer v avli skupščine občine Kranj dejal predsednik Ivan Cvar. Prelepa je lepo zapeta pesem, pa naj bo slovenska, nemška, italijanska ali kakršnakoli. Posebno, če je zapeta od srca. Nobeden od tistih, ki so leta 1981 prvič skupaj zapeli v Fiumicellu, ni računal, da bo njihova pobuda tako zaživela'in se tako oplajala. V soboto so se zbori iz Fiumicella, iz avstrijskih Ledenic in iz Kranja srečali že četrtič. Letos so se pevcem pridružili še tamburaši iz Loč pri Baškem jezeru, zboru Tu-go Vidmar pa mešani pevski zbor Tine Kokalj z Visokega pri Kranju. Ob prelepo zapetih pesmih in milih zvonkih tamburic so imeli Krc.njčani lep in bogat kulturni večer, posebno še, ker so jim zapeli in zaigrali prijatelji.
sko besedo v naši okolici, kajti vimo na nemško govoreči mej:, pritegniti mlade in jim utrditi narodno zavest. V Ločah imajo tamburice že tradicijo. Med p: drugo svetovno vojno smo že imeli svoj orkester. Zdaj smo glasbi', restavrirali, nekaj pa kur vih. Poleti veliko igramo za tujce Na našihjiastopih jim povemo in prikažemo vse tisto, česar oi prospektih: slovensko pesem :r. slovensko besedo. Navdušen; s; dvorane so vedno zasedene i: zadnjega kotička. Redno e tedensko vadimo, novosti se pi največ naučimo na semina. jih imamo vsako leto v Jugcsi.v ji. Štirikrat smo bili na takem minarju v Crikvenici, letos verjetno šli na Korčulo. Kre publika je odlična. Prvič se je zgodilo, da smo bili deieir: vmesnega aplavza. Toplo se hvaljujemo za tako prisrčen sejem. Resnično se tu počutim: v-doma.«
Marija Kos, dirigentka Mešanega pevskega zbora Valentin Kokalj z Visokega: »V čast si štejemo, da smo lahko sodelovali na takšnem mednarodnem srečanju. Šele ko se srečaš s tujimi pevci, lahko primerjaš in oceniš svoje kvalitete. Zelo sem presenečena nad zborom iz Fiumicella. Daleč daleč so pred našimi pevci. Lep vzgled so nam lahko. Neverjetna izenačenost glasov, barv, tehnična dovršenost in predvsem, zapeto je bilo s srcem. Danes sem prvič dirigirala skupnemu, dvojnemu zboru, svojemu in zboru Tugo Vidmar. Zdi se mi, da je bila skupno zapeta pesem o Podjuni še globlja, še bolj doživeta. Morda bi bilo v bodoče dobro nadaljevati S takšno prakso, da združujemo zbore. Lahko bi dosegli višjo raven, večjo kvaliteto. In še nekaj: novih pevcev .bi radi pridobiti. Veliko Kranjčanov zna lepo peti in prav bi bilo, da bi se pridružili. Človek bi moral pametno izrabiti svoj prosti čas. Ga lahko kako lepše kot s pesmijo?«
Erika VVrolich, vodja tambura-ikega orkestra JFPA z Baškega jezera: »Sedmo leto že deluje nas zbor, ki je nastal iz tamburasev iz okolice Baškega jezera, lo so mladi ljudje iz zavednih slovenskih družin. Veliko nastopamo na prireditvah sosednjih društev, večkrat smo nastopih tudi ze v Sloveniji. Bili smo tudi v gosteh na Trefaltovih Srečanjih. Nosa glavna misel je ohraniti sloven-
*>1
Aurelio Lusin, predsednik«* skega pevskega zbora iz Fiur*-
cella: »Pred sedmimi leti se k • celo naše sodelovanje s pevski« zborom Tugo Vidmar Takrat s niti predstavljati nismo mogli * se bo takole čudovito razvilo T* večer je pokazal, da je pesem najlepši   način   spoznavanja Ija* med seboj. Veliko nastopa naj in tudi širok program pesa* smo osvojili. Pojemo tudi furlansko, slovensko, nemško, ruske poljsko.   Na   mednarodnih te* movanjih smo dosegli veliko prvih mest. Da dosegamo take uspehe, se imamo brez dvoma .v hvaliti le našemu dirigentu ftalu ' Montigliu, ki nas zna tako vneti za lepo pesem. Pri vas <:::: danes že četrtič nastopili in vsakič smo sprejeti kot dobri pr lji. Prav res je tisto, kar pravi;: S pesmijo se ljudje spoznajo iri postanejo prijatelji!«
D. Dolenc
V netek ie bilo v Vzgojnem o?««*«!«