300
Novičar iz raznih krajev.
Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar, eo privolili, na Dunaji v leta 1859 obertnijeko razstavo napraviti. Za pripravljanje k tej razstavi se je na Dunaji zbor osnoval, ki bo v kratkem v svojih sejah se najpopred posvetoval zastran prostora, so-etave, razdelbe, uredbe in kraja, kterega bo za poslopje izbrati. — Nj. c. k. Veličanstvo, Cesar, so poslali fml. baron Kollerstein-a v Varšavo, ruskega čara v Njih imenu pozdravit; iz enacega namena je sel general kojnistva, grof Slik v Krakov. — Visoko ministerstvo za uk je razpisalo, da ne more bukev za učiteljske biblioteke na ljudskih šolah posebej priporočati, da se mu pa primerno zdi, se pri tem pravila deržati, ktero velja za izberanje bukev za premije. — Vsih oči so sedaj na dve mesti obernjene. Pervo teh mest je Stutgart v virtemberškem kraljestvu, kjer se snideta 27. dan t. m. cesar Napoleon in car Aleksander. Drugi pot se zgodi v tem stoletji, da se ruski in francozki vladar na nemški zemlji pozdravita, in naključi se, da sta si v letu 1808 v Er-furtu roke podala, in sicer 27. septembra, kakor letos. Takrat je stal Napoleon I. na temenu svoje mogočnosti v bli-iobi slave. Vse je bilo poderto, na zemljo trešeno, poteptano; srednja in južna Evropa je zdihovala v sužnosti. Razun Francozke je samo še Rusija stala. Oblastnika teh dveh dežel, ki sta malo pred se zlobno bojevala, sta sklenila, se bolj soznaniti in sta se sošla zato v Erfurtu. Vse drugače je letos. S Francozi terpi mir že 42 let; sedanji Napoleon nosi meč v nožnici in vsakemu pametnemu Francozu segnjusi prešerno vneta vojska in celi svet je prepričan, da je namen omikanih narodov drug, kakor vzajemno mesarjenje. Kaj bodeta cesarja v Stutgartu sklenila, ne more nihče vediti; da bo ta shod tudi kaj važnosti imel, se posname iz tega, da spremlja vsacega cesarja njegov pervi minister. Bog daj, da bi bili pravi preroki, kteri pravijo, da je namen tega shoda: zatreti slednje sovraštvo med narodi, zmanjšati armade, prekucijske naklepe zadušiti in blagostanje narodov pomnožitil — Drugo mesto, kamor tudi vse gleda, je Rim. Vse bi rado vedlo, kaj bo papež po svoji vernitvi storil. Rimci so po izgledu prebivavcov nekterih legacij mestnemu odboru pismo podali, s kterim ga prosijo, papeža prositi, da bi v postavodajstvu kakor tudi v upravi marsikaj popravil, kar se s potrebami in razmerami današnjih dni več ne sklada. To pismo je rimski policii zlo neprijetno bilo in vse je storila, da bi ga papež ne dobil v roke. — Serbski Dnevnik piše, da je Jako Kusovac černogorskemu starašinstvu v Cetinje na vprašanje, zakaj je Cuca-ta v Carigradu umoril, odgovor dal, da je storil to iz svojega nagiba, ker je Cuca Cernogorce gerdo obreko-val. Izgnali so ga potem iz Cetinj. Dalje piše imenovani časnik, da je prišel angležk komisar v Cetinje, med Cerno-gorci, kakor mislijo, vojakov za Indijo naberat. — Znanega tolovaja Rosza Sandor-a so 10. t. m. v Budo pripeljali, kjer bo, hudodelstva veličanstvene razžalitve obdolžen, sojen, ker mu nobenega ropomora ne morejo dokazati. — V Bruselu so odperli 13. t. m. slovesni zbor oftalmologiški, to je, zastran bolezui oči. Več ko 200 najimenitniših zdravnikov za oči se je sošlo. — Starašina in pervak evropejskih učenih mož, Aleksander žl. Humboldt je obhajal 13. t. m. svoj 89. rojstni dan. — Volitve v Moldavi so se 10. t. m. začele; perva je duhovšina volila in se za zedinjenje izrekla. Čakati je še, kako ho posestniki in kmetje volili. — Pešica Angležev, kteri Delhi oblegajo, se korenjaško derži. Trikrat so obleženci na-nje vdarili,   pa vselaj so mogli s kervavimi
glavami jo nazaj v mesto potegniti. Tudi Angleži so 500 mož zgubili. Pa od dne do dne jim prihaja več pomoči. — Angleži si prizadevajo po vsi meči, toliko vojakov v lodijo poslati, da si upajo tako kmali ko bo moč, vstajo vgasiti. Zavoljo tega naberajo doma, kakor v druzih deželah, vojakov, znižujejo doma mero novineov in pošiljajo dan na dan pomoč v Indijo iz Velike Britanije, z joniških otokov, z otoka Malte itd. Ce jim pojde vse po sreči, bodo v kratkem 76.000 vojakov v Indii imeli, in po besedali skušenega generala Ch. Napier-a jim ne bo dosti čez 80.000 vojakov treba.