STEV. (No.) 195.
___________________PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
____GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA ^DRUŽBR^Š/. DRU21NE V JOL1ETU — IN S. P. DR, SV. MOHORJA V CHICAGO.
CHICAGO, ILL., PETEK, 12. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER, 12, 1924.
LETNIK XXXII*.
Odmevi ameriških Slovencev za kat. dnevnik
-o---
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172, K S K J. POSTALO DELNIČAR NAŠE KAT. TISKOVNE DRUŽBE> — Č. GG. DUHOVNIKI IN KAT. LAJIKI SE PRIGLAŠAJO.
Misel, da se katoliški Slovenci v Ameriki ne zanimajo za svoj tisek je deloma napačna. Predvsem moramo vedeti, da vsaka stvar zahteva svojega časa in da kar čez noč se ne more do briljantnih vs-pehov. Drugič pa je treba poznati razmere, ^ katerih so naši ameriški Slovenci živeli od svojega prihoda v to deželo. Na čelo so se jim postavljali ljudje, ki so jim bili osebni interesi vse. Jn ko jih je narod spoznal jim je obrnil hrbet. Katoliški tisek ravno zato ni doslej vspeval, ker je bil z malimi izjemami povsod v rokah posameznikov. Logično temu izdajatelji niso sledili širšim narodnim idejam, pač pa so sledili preveč idejam lastnih koristi.
Zato je Slovenska katoliška tiskovna delničarska družba Edinost prišla do spoznanja, da če hočemo narod zainteresirati za kat. tisek. je potrebno da se monopol delnic razširi v vse naselbine med naše ljudstvo, društva itd. To idejo je prvi sprožil naš častni predsednik Rev. Father James Čeme. Da je zadel na pravo struno pokazujejo odmevi našega katoliškega naroda. Pri družbi je dosedaj že 11 slovenskih duhovnikov in te dni se je priglasilo dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172, K. S. K. J. iz West Parka, Ohio in postalo delničar naše tiskovne družbe in več uglednih za dobro stvar požrtvovalnih la-jikov.
Nad vse je nas razveselilo pismo od Very Rev. dekana M. i Šavsa, ki nam piše: "Priloženo je za delnice, da Vam in j javnosti pokažem, da to dobro stvar in Vaše delo odo-bru jem. V svojem času se o-glasim s spisom. Bog živi Vaše delo! — M. Šavs."
Dalje je predkratkim pristopil kot delničar v našo kat. tiskovno družbo ugleden slovenski duhovnik Rev. Francis Turk tam iz daljne San Francisco, Cal.
Več drugih čč. gg. pa je nam obljubilo, da pristopi ob prvi ugodnosti.
In kako vrlo se je te dni odzvala naša Jolietska katoliška naselbina. Odličen in za katoliško stvar prepožrtvovalen rojak (ki pa radi svoje skromnosti prosi, da ga naj za enkrat še ne imenujemo) je kupil in poslal tozadevno svoto za štiri delnice. Mr. J. Muhič naš marljivi zastopnik in do-broznani Mr. Simon Šetina slovenski kamnosek oba iz Jo-lieta sta kupila te dni od naše družbe delnice.
Mr. Josip Grdina znani neumorni delavec na polju slovenskih društev in kat. časnikarstva je poslal z naročilom za delnico sledeče pismo:
"Cenjeni g. urednik: — Pred par dnevi sem prejel od Tiskovne družbe Edinost circular, kjer je stavljeno vprašanje: Katoliški Slovenci, ali hočete dnevnik ? — Kajpada, sem si mislil, ter stvar s zanikanjem prečital. Tega nam je sila potrebno, le žal, da smo tako počasni, kadar se e za tako dobro stvar. Ko
RAZNE YESTI. I ANGLIJA PROTI AMERIKI.l Iz
domovine.
sem dalje čital sem videl, da taka stvar rabi podpore in nekoliko žrtev. Stvar sem prečital na seji društva Presv. Srca Jezusovega št. 172, K. S. K. J. nakar smo sklenili, da društvo postane delničar tiskovne družbe Edinosti, da bomo na ta način Čimpreje prišli do katoliškega dnevnik*.
Želimo pa, da bi se tudi druga društva naše K. S. K. J. odzvala temu klicu in priskočila na pomoč katoliškemu listu. Kajti s tem, da pomagamo katoliškemu listu pomagamo sami sebi. Odkod je odvisen napredek naših katoliških društev, in naše K. S. K. J.? Mar od Prosvete??? Glas Naroda??? ali morda Enako-! pravnosti ? ? ? Ti vsi so dnevniki ter bi je jo po nas! A mi?!| Niti enega dnevnika nimamo. Zatorej na noge! Koliko dajo tu ali tam katoliška društva za razne Narodne Domove in drugo, ter se jim potem često godi, kakor se je godilo lisici. ko je vzela ježa pod streho. Kako se tudi podpira brez-značajne protiverske liste. Zakaj ne bi bili enkrat sami sebi dobri ter same sebe podpirali! ? Priskočimo na pomoči vsi katoliškemu listu "Ameri-1 kanski Slovenec in Edinost,"j da postane dnevnik. Korist od| tega bo samo naša! Zeleč o-bilo vspeha ostajam udani — Josip Grdina tajnik dr. Presv. Srca Jezusovega št. 72, K. S. K. Jednote."
Tako toraj gre stvar naprej,' dasi smo komaj stopili pred narod s svojimi poročili po naši zadnji letni seji.
C. gg. duhovnike ponovno prosimo, naj pridejo s svojimi idejami na dan. Prav tako naše slovenske katoliške može in žene. Predali našega lista so vsem Vam na razpolago. Pogovorite se med seboj glede te najvažnejše stvari med katoliškimi Slovenci, ki se tiče slov. kat. časopisja v Ameriki.
Apeliramo na vsa kat. društva, da vzamejo to vprašanje v resen pretres m takoj pomagajo, ako mislijo. Zakaj vsak dan, ki ga pri tem zamudimo, pomeni da bo katoliški dnevnik en dan kasneje zagledal beli dan. Kdor hitro pomaga — ta dvakrat pomaga!
Gompers zopet izvoljen.
Mexico, City. — Gompers prezident ameriške delavske federacije je bil na četrtem panameriškem delavskem kongresu zopet izvoljen za prezidenta. Ameriška delega-j cija na kongresu je predlaga-j la za podpredsednika Louis Moronesa, mehiškega delav-j skega ministra, kateri je bil tudi izvoljen.
— Washington. — Bivši j Anglija se ne strinja, da bi a
sodnik višjega sodišča Mah-; merika dobila vojnood »kolon Pitney je v starosti 66 leti	dnino od Nemčije, na svojem domu preminul.! v —o— Svojo mesto v uradu višjega' Pariz. — Vlada Vel. Brita-sodišča je zapustil 31. dec.j nije je poslala ameriški vladi 1922. radi bolezni, kateri je noto, v kateri obvešča Brita-
DOGODKI NA SLAPU PRI VIPAVI IN MIVE VESTI.
DRUGE ZANI-
sedaj podlegel.
— Washington. — Senator King (demokrat, Utah)
Dogodki na Slapu pri Vipavi., naših roJakov v Italiji se
mm	nadaljuje Sramotno za Itali-
nija slednjo, da ne bo privolila v to, da bi Amerika dobi-la od Nemčije vojno odškodni-i
predlagal, naj se vprašanje' no' od.tfKa' ker ,bo d°b'la re" zboljšanja naše mornarice na-1 ?arae»ska komisija od Nemci-tanko preišče nakar naj bi se Je P° DawesOvem načrtu, določila svota, katera bi za- Nota je bila podpisana od
dostovala, da se povzdigne a-! ™nanJeSf . taJnlka meriško mornarico na prvo- Cnamberlama in naslovljena vrstno stališče.	na državnega tajnika Hughe-
j sa, kot rezultat konference — Washington. — Konzul ekspertov, ki se niso mogli ze-Kenneth S. Patton v Belgra- diniti v temu vprašanju, ko so du je dobil ukaz, naj preskr- Angleži se protivili dovolje-bi vse potrebno, da se bo tru- hju, da bi Amerika dobila plo umorjenega podkonzula svoj delež. Daytona prepeljalo v Auburn' Francija, Italija in Belgija
N. Y., na željo sorodnikov u- zavzemajo stališče enako An-morjenega.
— Dunaj. —
Minoli mesec je oblast o priliki nabora aretirala večje število fantov iz Slapa pri Vipavi, in to na lažnjivo ovadbo občinskega komisarja zdravnika dr. Delpina. Fantje so zaprosili poslanca dr. Besednjaka, ki se je radevolje zavzel za fante-nabornike, ki niso zagrešili nobenega dejanja, radi katerega bi bili morali po zakonu biti aretirani. Posredoval je v petek zjutraj pri državnemu pravdništvu, da jih izpusti na svobodo. Državni pravdnik je temu takoj ustregel, ker niso bili predka-znovani. Vrnili so se domov, ovenčani z belimi rožami, med
jane je posebno dejstvo, da se njihov zdravnik poniža do takega načina političnega boja-
-o-
Novice iz dežele.
Brje. — Ogen je izbruhnil v gospodarskem poslopju vdove Ant. Pečenko v vasi Mi-helji. Poslopje je popolnoma zgorelo, zgorel je tudi zraven stoječi senik s hlevom in živino ; živino so s težavo rešili. Ker je pihala silna burja je bila cela vas v nevarnosti. Da je bila ista odstranjena, se je zahvaliti domačemu ljudstvu, ki je ogenj omejilo z res nad-
Dr. Michael
Hainish je bil enoglasno zo-
pet izvoljen kot prezident av-
„	luZiaiI11, raea človeškimi napori. Na lice me-
■	I m njimi je bil godec s harmoni- sta Je dosel oddelek požarne
gliji v temu vprašanju. Vse ko Ko so stopili v vas so sre_ brambe iz Gorice, žal prepo-
te imenovane države trdijo,j čaij zdravnika in obč komi- zno' Vendar ie poskrbel, da
saria dr. Delpina, ki so ga ne- so vaščani sPali brez skrbi> ker koliko preveč po fantovsko !je ogenj P°^asiL v poslopju pozdravili: 2ivio Delpin! Na!Je imel delav™eo kovač Fr. to so se razšli mirno po svojih K<>dric kateremu je zgorelo
-1	.... VSP nrnnio • frni nn-mrnriA
da Amerika nima do tega de-'
i leža postavne pravice, pač pa
striiske republikanske federa- nepristransko pravico Angl.-;
cije. Tudi soc. demokrati so la praV|' *er Je An\e"ka:.......—..........-h--™,	.. „ .
vsi volili za njega in niso i-i"apr?.Vla ,lastno D°?odbo * domovih in neli sem in tja slo-!?e ^odje; trpi ogromno sko-menovali, kakor je bilo prvot- Nemc'J°. ->e neopravičena do
no rečeno župana Kari Seitza.
denaria, kateri se je dobil po versailski pogodbi, in tega se
—	Pariz. — Med Franci- Anglija drži.
jo in Poljsko je bila podpisa-	-o-
na trgovska pogodba, po kate- ŽALOSTEN KONEC "MUN-ri so znižane med obema dr- ŠAJNSKIH VESELJAKOV." ž a vam a colninske pristojbine! Chicago, 111. — V tajni so-j od 30 do 50 odstot. Ta pogod-j bi «soft drink parlorja" na ba je posebno ugodna za fran- 5958 South Wood cesti se je coski uvoz avtomobilov, svile j odigrala žaloigra, ki je stala in tekstilije.	eno osebo življenje, druga žr-'
—	New York. — Od tu-jtev se pa bori s smrtjo.
kaj poročajo, da Updo posta- Po izpovedi lastnice "soft vili poslopje, katero bo ime-j drink parlorja" Mrs. Stegan, lo 88 nadstropij. Do sedaj je je neki John Kazmer, 4956 i največje poslopje v New Yor-; S. Wood street, popival nekje j ku Woolworth, katero ima 51 drugje, predno je prišel h nadstropij.	j njej. V zadnji sobi omenjene-
—	Mexico City. — Samuel | gja parlorja je pa sedelo več Gompers, predsednik ameri-; gostov, ftaterim se tudi Kaz-riške federacije, ki se nahaja j mer pridruži. Kmalo nato pa v Mehiki je obolel, in se ni mo- še pride v sobo grocerist Wis-i gel vdeležiti seje panameri- mewski in prisede. Kazmer pa1 škega delavskega kongresa, naglo vstane, reče družbi,
—	Chicago, 111. — John j "Good bye" potegne revolver Shunaman, star 35 let, 6808 in odda en strel proti Mrs.' N. Clark St. je izpovedal, da Stegan, kateri pa ni zadel njo ' je osleparil kot blagajničar^ ampak Stanley Jerka v glavo : | tvrdke O. D. Jennings & Co. i kateri bo po izpovedi zdravni-j svojo tvrdko za $15.000, ka-jka najbrže podlegel. Druga; tere je zaigral v zloglasnemu. krogla pa zadene Wismewski-j salonn "Ship" v Cicero. Sle- ga, kateri je par minut pozne-
»ii ucii »eni ni LJo. siu- 1 ,	-
venske pesmi: Al'me boš kaj Vzrok Pozara neznan. — rada imela? Pozdrav fantov j Hrusevlje občina Hrenovice. je Delpina tako razkacil, da| Poročevalec poroča sledeče: je takoj vložil izmišljeno in'?e\ .se.m sIučajno skozi Hru-
popolnoma lažnjivo ovadbo ^evlje ™ sem se !lno čudil ne" proti njim pri orožnikih. V ke1mu dogodku. Ženska, ki že
svoji ovadbi ie Delpin obtožil de,lj Jc*sa boIeha> Je nedavno fante, da so se vračali z rde-j oslabela m mislili so, da je čimi in s slovenskimi trakovi, mrtva* 2™™ka je donel že
( rum	tviufiTnnlr/v	AM
da so vzklikali "Abasso Ita-j lia" in "Evviva Comunismo"j ter da so prepevali iredentisti-l čne nesmi. Dasi ovadbi dr. Delpin sam ne veruje in se zaveda, da si je vse izmislil, je ovadba žal imela vspeh. V so-,	___. _
boto ob 2. popoldne so prišli f111/" KJ?ub vellkl mizeriji, v orožniki na Slap. "Zločince"! kateri živimo, smo bili tako
so iskali po hišah in na polju ter aretirali 13 oseb. Ob tej priliki so se vršili naravnost pretresljivi prizori. Med drugimi so bili aretirani tudi trije starčki: Žorž Jernej (61 let star), Uršič Jakob (62 let) in Nussdorfer Franc (63 let). Ko je neka ženska videla, da
zvon mrtvaško pesem, vašča-ni so molili. Popoldne se je pa izkazalo, da je živa in ljudje so se čudno spogledovali, ko so mislili na zjutranje zvo-nenje. Redkokedaj se zgodi, da zvonijo živemu. — Nabre-
vneti in požrtvovalni, da smo zbrali 12 tisoč lir, s katerimi smo našo farno cerkev na novo preslikali. Delo je izpadlo zelo dobro in je slikar Furla-ni nanj lahko ponosen. Tudi vsi farani smo prav zadovoljni in se veselimo, da je sedaj naše svetišče tako lepo okra-
so orožniki uklenili te tri mo- !?no' ~ Marijino Celje nad žp in nnspVmn vpHnn hnlah- tnalom. Nas kmet bije te-
pariji so prišli na dan, ko je Shunaman zbolel in novi bla-
je umrl. Po temu činu Kazmer stopi v vežo in si požene kro-
I L-
Vr	-j	»	.	,
____________________________ fak b°J 5a obstanek. Prej tasti! zadnje štiri dni postelje,! ko fveto1co duhovnijo je vojna ji je p riši o slabo, da so ji mo-! fur?ja skoro , yP*opastila. Le rali prinesti vode. V nedeljo malo vasi je, ki bi toliko trpo-
tvrdke pregledal glo v glavo, katera je tudi po:
gaimcar knjige.
— Fresno, Cal. — Mrs. Freda Toulsen, stara 42 let, je svojo pet letno hčerko Martho
izjavi zdravnikov nevarna.
-o-
Nesreča na morju.
Baltimore, Md. — Devet, zadavila z vrvjo, nato pa se- članov posadke motornega čol-:
bi pognala kroglo iz revolverja v usta. Trupla je našel njen soprog. Motiv umora in samomora ni znan,
— Chicago, 111. — Za izsleditev morilca Robert Franksajni ogrod čolna, na katerem soj
na A. Woodall, je najbrže po-; stalo žrtev plamena na morju. Truplo enega moža omenjenega čolna je voda vrgla na suho, našli so pa tudi ožga-
Trotzky »e gre zdraviti, j
Moskva, Rusija. — Trotzkyj vojni minister sovjetske Rusi-] je bo glasom poročila odšel, iz Moskve na "zdravejši" kraj, ker se čuti menda v Moskvi bolanega in sicer odšel bo v Kavkaz, kjer je gorkejša klima. Hudomušnež bi pa dejal,, da je za njega v Moskvi bila dosti "vroča" klima in, da joj za to zapušča.	!
vozili alkohol iz Baltimore v
Philadelphio. Posadka je štela devet mož, kateri so~najbr-| že prišli vsi ob življenje. Sodi se, da je nastala na čolnu-eksplozija. j -o-
ie bilo razpisano $6.000 na grade. Polovico te svote je bilo nakazano poročevalcem lista Daily News; James W. Mulroyu in Alvin H. Goldstei-nu, katera sta bila uradno priznana, kot da sta največ pripomogla, da se je prišlo na Morilec 27. mladeničev, ki je! sled Nathan Leopoldu in |	pil njih kri.
Richard Loebu, kot morilce-- Hanover, Nemčija. — Po-ma Franksa. Druga polovica ročajo, da je Nemec Fritz bo pa razdeljena kakor sledi: j Haarman priznal, da je umo-; Tony Minke, ki je našel trup-; ril 27 mladeničev, in pil krit lo Franksa; Paul Korffu, ka- svojih žrtev. Drugo 'tozadev-j
teri je našel očala po katerih se je prišlo na sled morilcema in Bernard Huntu, ki je našel dleto, katero sta rabila morilca.
no poročilo pa pravi, da jej moril po naroČilu nekega Hans Gransa in sicer radi te-| ga, da je Grans prodajal ob-j leke žrtev.
zjutraj so prišli možje in fant-j je iz Slapa v Gorico in naprosili dr. Besednjaka, da znova! posreduje za aretirance. Poslanec Besednjak je takoj po-; sredoval pri orožniškem po-i veljstvu in pri podprefekturi vj Gorici, kjer so mu izjavili, da; je zadeva žal že izročena sod-niji in mu nasvetovali, da naj preišče ves dogodek na licu! mesta. Dr. Besednjak je nato odšel z možmi in fanti na Slap. Tam se je srečal s pod-komisarjem dr. Naroccom in orožniki. Ko je ljudstvo zagledalo orožnike, je vse prestrašeno bežalo iz hiš na polje. Čuden je bil ta prizor. Ljudstvo bi moralo vendar zreti z vso zaupljivostjo v može javne varnosti in reda. Ravno nasprotno se je tu dogodilo. Ali se je mogoče zbalo, da so orožniki prišli aretirat vso vas? Dr. Besednjak je pozival ljudi, da naj se vrnejo in jih je pomiril. Nato je poslanec o vseh dogodkih zaslišal nešteto ljudi, ki so vsi izpričali nedolžnost aretirancev. — Tako poroča o slapenskih dogodkih "Goriška Straža." Kalva-
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠIUATVE
v jugoslavijo, italijo*
av8trijo. itjg». Nate banka ima svoje lastne s poftto in zanesljivimi bankam starem _ kraju in naše pooiljatre dostavljene prejemniku na dom na sadnjo pošto točno in bre* v era odbitka.
Na2« cene n pošiljke v rf^.yjn, | lirah bo bfle včeraj sledeCe: Skupno a poštninoi
soo — Din ........ $ 8.20
1.000 — Din ........$ 16.05
2,500 — Din ........ $ 40.00
5,000 — Din ........ $ 79.50
10,000 — Din ........ $158.00
100	—	Lir	................$ 5.io
200	—	Lir	................$ 9,85
S00	—	Lir	................$	23.75
1,000	—	Lir	................$	46.25
JgWjatvah nad 10,000 IN*, i aa*7£0D0 Lir poseben popust.
se cena denarja če stoka dostikrat docela ntrpričako* **•» It »bsohttn« Dcno^dč^ dat cene vnaprej. Zato se poSljatve wrejo po cenah onepo dne, k« sprejmemo denar.
BjCMWgU* POŠILJAMO MI X"
V jxtgoslavijo m __
Iti kakor tuui b no.
Vse poUljmtve nalovite aa-TSKO BANKO
^ JSKK a CESai
AVKs HEW YORK,
AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
MSejjJ
^^gm?^ Pkvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovencc established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday.
— PUBLISHED BY: —	>
Edinost Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
CUmco, BL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rata« mm
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ............
Za Zedinjene države za pol leta ............
Za Chicago, Kanado in Evroi>o za cel« leto Za Chicago. Kanado in Evropo za »ol leta ..
-SUBSCRIPTION: For United States per year ..............
For United States per half year ..........
For Chicago, Canada and Europe per year __" _Oiirairo Canada and Rurooc hfW r
.. ixot
•	• wm " "J
.$4-7$ . $2 50
. .$2 00
•	- $4-75
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at' Chicago TMrnojg nnder	Art of March 3 187Q "
Kulturni boji na Francoskem in Turškem.
Francozi so druge vrste ljudje kakor Angleži. Angleži so ljudje širokega duševnega obzorja in velike strplji-vosti napram takim, ki pripadajo drugemu verskemu in političnemu mišljenju. Zato na Angleškem ni ugodnih tal za kak kulturni boi, ki bi bil naperjen proti katoliški cerkvi. Katoliško cerkev smatrajo kot največjo in notranje najbolj strnjeno in enotno versko organizacijo z veliko moralno in politično avtoriteto in vsled tega je celo MacDonald, dasi po svojem mišljenju socialist, odklonil zahtevo nekaterih protestantovskih nestrpnežev, da bi se opustilo angleško p6-slaništvo pri Vatikanu.
Drugačna pa je francoska miselnost: čuvstvena, temperamentna in impulzivna, nagibajoča k intoleranci (nestrpnosti). Ta slaba stran francoskega značaja je sedaj pod ministrovanjem Herriotovim buknila na dan. Naša karakteristika ne zadeva francoskega ljudstva kot takega, marveč tiste kroge, ki so se na Francoskem polastili javnega življenja in ki prejemajo svoje direktive (navodila) iz frama-sonske lože.
Že leta 1917 — torej v onih težkih vojnih časih, ko je Francija v katoliški veri in cerkvi iskala duševno moč in tolažbo — je profesor na Sorboni Aulard, eden izmed voditeljev pariškega framasonskega Velikega orienta, zapisal v svojem "Verskem programu" te le besede: "Mi hočemo, da je religija zasebna zadeva, kakor je to pri nemških socialnih demokratih. Vsak klerikalni vpliv na javno življenje, na šolo, kratko na vse žive organizme družbe se mora prepovedati, celo onemogočiti. Ne sme več biti katoliške Francije!"
In ker ne sme biti katoliške Francije, zato je Herriot meseca julija dal po svojem ministru za mornarico odpraviti vse duhovnike iz mornarice. Zato je pod Herriotovim vodstvom finančni odbor francoskega parlamenta iz državnega proračuna odstranil postavko za vzdrževanje francoskega poslaništva pri Vatikanu. Za to se morajo odpraviti vsekrščanske šole v Alzaciji in Loreni ter se v vseh novih francoskih pokrajinah upeljati brezverski francoski šolski zakoni.
Kakšni so ti zakoni, je Herriotu jasno in javno povedal kardinal Andrieux, bordeauški nadškof, med drugim s temi besedami: "Šolski zakon z dne 28. marca 1882. je framasonskega izvora; ta zakon izpodkopava svete pravice fa-milije, lajizira oficielne šolske programe ter prepoveduje učiteljem podučiti otroke o njihovih dolžnostih do Boga. Zakon z dne 1. julija 1901. je framasonskega izvora; ta zakon daje drž. vlasti pravico, ki nasprotuje naravnemu pravu, ker tiste Francoze, ki so poklicani k izvrševanju evangel jskih svetov, pri tem ovira ter onemogočuje z dr ležite v k skupnemu življenju v službi lastnega izpopolnjenja in v službi bližnjega. Zakon z dne 7. julija 1904. še poostruje zakon z leta 1901. s tem, da kongregacijam zabranjuje vsako vrsto poduka. Zakon z dne 9. novembra 1905. o ločitvi cerkve in države je framasonskega izvora; ta zakon ima za pretvezo, da hoče državo in cerkev ločiti, v resnici pa je cerkev oropal njenih posestev in dobrin ter je bogoslužje, v nasprotju z določili cerkvenega prava in katoliške hierorhi-je (duhovništva), na demokratski način organiziral; za izvrševanje katoliškega bogoslužja postavlja nesprejemljive pogoje, ker ne priznava cerkve kot cerkve in neodvisne družbe. Lajiški zakoni so bili izdelani v ložah in sprejeti od parlamenta, ki je bil pod njihovim poveljem."
Herriotova namera, ki jo ima napram Alzaciji in Loreni in njunim krščanskim šolam, je vzbudila pravcato burjo jiezado volj nosti med tamošnjim ljudstvom od katerega zahteva najmanj 80 odstot., da morajo ostati krščanske šole. Odločno borbo katoličanov podpirajo tudi protestant-je. Protestantovski zgodovinar Friderik Kiener, profesor na strasburški univerzi je zapisal v listu "Echo de Paris:" "Čemu naj vse to služi in vodi? O izidu spora ni mogoč nobeden dvom. Alzacija-Lorena bo zmagala. Katoličani ne bodo popustili in francoska vlada bo morala kakor Bismarck po kulturnem boju iti v Kanosso. Alzaško-lorenški katolicizem je skala, katere ne bodo mogli razdejati. Pripominjamo, da smo tudi protestanti bili globoko žaljeni vsled načina, kako Herriot razpravlja cerkvena vprašanja."
V ozadju te proticerkvene borbe na Francoskem stoji židovstvo, ki razpihuje sovraštvo proti katoliški veri in cerkvi ter je v to svrho spretno razpredlo svoje mreže preko framasonske lože med liberalnim meščanstvom in preko socialne demokracije med delavskimi sloji. Večni žid je smrtni sovražnik katolicizma.
Židovstvo je povzročitelj in pospešitelj protikrščanske gonje, ki jo je v zadnjem času uprizorila druga država, namreč Turčija. Revolucija zoper Sultana Abdul, Hamida je bila delo framasonstva in židovstva ter imela svoje izhodišče v Solunu, kjer je sedež turškega židovstva. Sedanji voditelji Turčije so framasoni, kakor so bili mladoturki. Odpravili so kalifat ter Turčijo proglasili za republiko. Njihovo geslo je: "Nacionalizacija, turkizacija!" Lajizacija šol je že počela. V državnih šolah smejo neturki podučeva-ti samo takrat, ako plačajo za to predpisano takso. Turški jezik, turško zgodovino in geografijo smejo učiti samo Turki, tudi v zasebnih šolah, ki morajo takšne turške učitelje drago plačevati. V krščanskih šolah se ne sme poduČe-vati religija in v učilnicah ne sme biti ne križa ne druge verske podobe.
Te vladine odredbe pomenijo smrt za vse krščanske šole, zato so verske kongregacije, ki vodijo največji del teh šol, sklenile zapreti svoje šole. To se je zgodilo v pondeljek po tihi nedelji, ko so se zaprle vse krščanske šole in od takrat je 14.000 otrok brez šole in poduka. Šolsko vprašanje za te otroke je tem težje rešiti, ker so njih stariši večinoma brez premoženja ter vsled rwove turške politike, da se nobenemu tujcu ne sme dati nič zaslužiti, tudi brez službe. To sicer ni v skladu z lausansko mirovno pogodbo, ki določa, da še krščanskim uradnikom in nameščencem ne smejo delati ovire in težave, toda Turki se malo brigajo za te določbe. Ko so nekatere evropske vlade, zlasti Francija, vložile pri angorski vladi protest, so Turki odgovorili: "Načelo verske šole je nezdružljivo z lajizirano republiko; verskim šolam ne preostaje nič drugega, nego ali sprejme lajizirano vrhovno vodstvo ali pa zaprejo svoje prostore."
To je hud poper pod nos lajizirani Franciji. Sedanji francoski vlastodržci pa se niti ne morejo pritožiti, ker so mladoturki in sedanji turški voditelji hodili v šolo pri francoskem framasonstvu in svobodomiselstvu. Kdor sam dela zlo, se ne sme čuditi, da ga drugi posnemajo, ter ne sme zahtevati, da naj so pogani boljši nego kristjani.
našega severnega poluotoka države Michigan. Dne 29. novembra ob 5:30 zvečer je šel domov iz dela rojak John Rož-man, ko je šel skozi Rever
je, kolikor je v naši moči d pridemo čimpreje do katol* škega dnevnika.
Z velikim zanimanjem sem
čital članek Slov. kat. naro-
cesto v bližini pralnice, ga je du izpod peresa Rev. Kazimi zadel neki avtomobil, da je bil Zakrajšeka. S tem člankom na mestu mrtev v par minu- lahko rečem, da je marsikate tah. Lastnik ali voznik avto- remu odprl oči, katerim je do-mobila pravi, da je vozil sa- slej metal pesek v oči slab tirno 10 milj na uro, kar pa jej sek. Koliko je že ta mož stj skoro neverjetno. Če bi vozil j ril za slovenski narod v Ame-10 milj na uro, kar pa je ne-; riki. Koliko je žrtvoval za do" vrjetno, bi se bil rojak umak-i bro stvar in kako mu vedno nil, ali bi bil pa voznik avto nasprotniki mečejo polena ustavil. Voznik je imel še tri; pod noge. Vendar hvala Bo-može seboj, ki pravijo vsi, da gU ljudje sedaj dobro vidijo je vozil 10 milj na uro. Po-j kdo je za narod delal, in kdo kojnik nima tukaj nikakih je samo intrigiral in narod za-
sorodnikov, da bi se kaj za to zavzeli. Tako bo voznik naj-brže brez vsake kazni. Pokojnik je star okoli 60 let in samec. Doma je bil iz vasi Čreš-njevec, župnija Dragatuš na Belokranjskem. V društvu je bil štev. 5, SHZ. Ker bi društvo rado zvedelo za neko ro-
peljeval.
Srčen pozdrav vsem Slovencem po Ameriki!
Marko Plut. -o--
Canonsburgh, Pa.
Slovencem v naši naselbini in okolici naznanjam, da sem prejel od uprave tega lista
jakinjo in dediče ni bil poko- krasne stenske koledarje, pan do 9. decembra. Pogreb Kdor se na novo naroči na se je vršil iz cerkve sv. Fran- "Amer. Slov. in Edinost" ali čiška N. V P. t	"Ave Maria", ali kdor ponori
Dne 29. nov. sta se tukaj naročnino, ga dobi brezplač-poročila Miss Annie Schwab no. Požurite se, dokler zaloga s ženinom Harry Keley. Bilo ne poide! srečno v novem stanu !	John Pelhan, zastopnik.
Tukajšne in najbrže vse i	_0_
banke v gornjem delu Michi-	Chicago, III
gana so bile obveščene od dr- — Slovenska dekleta, spa-žavnih detektivov iz Detroita, dajoča v Marijino Družbo Mich., da je sem na potu tol- cerkve sv. Štefana so imele na bančnih roparjev. Tukaj- tridnevne duhovne vaje. ka-šne banke so dva dni ob urad- tere je vodil naš pomožni č nih urah držale stražo, ko na ^ župnik Rev. Leo O. F. M napovedanih roparjev ni bilo, Vse pobožnosti so bile v veli-je bila straža odslovljena. kem številu obiskovane. V Z delom gre bolj slabo, kot pondeljek večer ob sklepu du-menda povsod. Samo obljub- hovnih vaj na Marijin praz-lja ,se nam, v resnici pa zmi- njk je pristopilo 21 novih čla-raj gre na slabše.	nic v Mariiino Družbo. Vseka-
Ker smo tu gori na severu kor lepo število in naselbina imamo že nekaj snega. Hude se Iahko ponaša s teiTh
zime pa še m. Končno poz-j Sprejem ie bil jako slove-dravim vse Slovence in čita-	£e ob četrt na osem gQ
telje "A. S. in Edinost" in že- zače]i prjtrkavatt v zvoniku, hm vsem vesele božične praz- ki ie da]eč na oVoli naznanja.
nike in srečno Novo leto 1925. | lo faranom Sv. Štefana, da bo A. Kra&9vec. | ta večer lepa slovesnost v cer-" ° ~~~	kvi, kar je tudi resnično bi-
_ -	J one t . 111. la Sprejemne obrede je vodil
Dolžnost me veze, da spo- Rev Father Leo.
ročim Par vrstic v naš pri- Po prožnosti pa so dekle-
1.1 ubl.ieni list A. S. m Ed. I ta Marijine Družbe imele svoj
kateri je zelo razširjen v na- banket v cerkveni dvorani.
si naselbini. _	Banketa se ie udeležilo nad
Tukaj izrečem javno zah-1100 deklet Na t . rfjet .
v n 1 o faranom cerkve sv. Jo-
bavi so se dekleta navduševa-
zefa, ker so tako pridno po- i_ __	^ , ,, ...	v
. i j	.	le za napredek Marijine Druz-
segli po koledarnh Ave Ma-	.
' ,	.	t oe, pod katere zastavo uh ie
n ,!	v i Z2>	9qa^° v" ■ dosedaj že lepo število. Dekle-
"S1 o venski Dom" je vsaki lah-j pili. Prodal sem Jih 230 m se ta so orpanizirale tudi tambu_
Ker se staro leto nagiba h ko ponosen, ko pregleduje mnogi so se priporočili za me- raški odde]ek kamor vabij0
ncu in že skoro stojimo svojo vlagalrto knjižico in svoj| ga. a koledarjev ni več. Vsa vge dekleta ki imai0 veSeije
'	J zaloga je prodana in to ni sa-	*	4
Chicago, 111.
koncu
pred durmi novega leta, zato| prihranek.	......
se vsak gospodar, obrtnik, tr-j Ker je pa moja iskrena že-J mo jaz, ampak tudi drugi za- ^j^ govec, itd. zanima in pregle- lja, da bi bil vsaki Slovenec stopniki so se potrudili, kar " Tnt" da svoje gospodarstvo in ra-l in rojak v bodočem letu zago-j je v njih moči. Zatorai naš
eune tekočega leta. Marsika- tovljen svojega vspeha, vam slovenski Rim je še vodno in. 2adnjj pondell-ek večer teri se bo izrazil povoljno in torej iz srca svetujem, da pri-	™	™
jo veselje
in zanimanje do tamburaške dbe.
Tako so imele chicaška slovenska dekleta svoi velik dan
rekel, dobro sem napredoval in tudi prihranil. Drugi bo v tem pa zopet nezadovoljen. Recimo, da je v svojo lastno škodo neprevidno ravnal in mu je danes mogoče žal, da se ni tudi on bolje uredil v začetku leta. Vsi oni pa, -ki so modro gospodarili, so danesi ste veseli svojega napredka in prihranka.
Prepričan sem, da tudi vsi oni, ki so zadnje leto začeli in vzeli delnice, ter vlagali denar v stavbinsko društvo
stva med nami. Zato Vam vsem skupaj želim vesele božične praznike in srečno vese-
stopite k našemu društvu
Nova serija bo odprta dne 6. januarja 1925. Pot do zadovoljstva in napredka Vam; lo sveto Novo leto je na široko odprta in prepričan sem, da v bodočem letu, ko boste zopet delali račun svojega gospodarstva, se bo-
Marko Bluth, zastopnik.
— Srebrni namizni "set," ki se ga je žrebalo na številke knjižic za zadnji cerkveni bazar, ie dobil po veliki naklonjenosti "Miss Sreče" naš dobri rojak Peter Cemažar z 23. ulice, katerega je gotovo vesel. Mi drugi se pa tolažimo z naklonjenostjo "Miss Sre-
West Allis, Wis.
.	Ne da mi miru, da moram
z veseljem ozrli nazaj v; izraziti svoje mnenfe glede'če" za drugo leto' svoje delovanje. Za Stavbni-] slovenskega katoliškega dnev-1 — Rojak Mr. John Fraus z sko drust\ o	- nika. Posebno se mi dopade- Wood streeta se nahaja zelo
Joseph Zupančič, tajnik. -o-
Manistigue, Mich.
Natisnite par vrstic tudi iz
jo nasveti Rev. Fathra Černe-ta, kakor tudi Rev. Trunka.
Katoliški Slovenci dajmo in podprimo to katoliško podjet-
bolan že par tednov. Dobremu faranu in rojaku Bog vrni zdravje!
fDalie na 3. strani.)
Vrnimo se nazaj h vermilj-skemu jezeru. Vermiljsko jezero meji na sloveči McKin-!ey Park, ki jako slovi med Amerikanci in kamor pride vsako leto na tisoče turistov iz raznih krajev Amerike. O-krog in krog jezera se nahajajo mali hribčki poraščeni s smrekami in drugim drevjem. Ti hribčki in griči pravijo, da so polni železne rude, katero pa niso še načeli, ampak Jo hranijo za poznejše čase, ko jo bo morda čez desetletja zmanjkalo po krajih, kjer jo kopljejo še sedaj. Zato tu-<di so vse te pokrajine okrog ra že v rokah gospodar-i pretkancev od Oliver
Steel Corporation.
Naš čolnič je plaval po jezeru naprej in pripeljal nas mimo zanimivega kraja, na katerem se nahaja "Indian School" državna šola za In-1 dijance. V tej šoli je poučeval; nevedne Indijance naš pokojni Mgr. Frančišek Buh več let. Ponavadi se je vozil s čolnom v ta kraj, ker ta pot je mnogo krajša, kakor po suhem, ki je treba prevoziti skoro nad 30 milj, dočim preko jezera je le dobrih 7-8 milj.j
Naš voditelj je vodil čoln: naprej in naprej. Prišli smo do precej velikega otoka, ki ga imenujejo "Idlewhile Is-? land," na katerem se nahaja modern hotel in restavracija za turiste. Tu smo večerjali in nato odpeljali se nazaj.; Nazaj vozeč smp se vozi-
li mimo otoka, preko katerega je drl in podiral velikanski ciklon leta 1922. maja meseca. Sled preko tega otoka je široka 300 do 400 čevljev in se pozna, kakor bi šel kdo s kakim strojem in poruval vse, kakor stroj za rezanje las, če bi bil šel preko sredine glave. Na obeh straneh o-toka pa je ostalo vse nepoškodovano. Ciklon je podrl in odnesel vse, karkoli je dosegel s svojo silo.
Nekako ob pol 8. uri zvečer smo se vrnili nazaj z vermilj-skega jezera. Tu so nam vrli Towerčanje poskrbeli (še en avtomobil, enega je imel pa z nami Mr. Skubic iz Aurore. Od tukaj smo odšli na Ely. Gredoč smo se ustavili še v
ima tu nekaj znancev in bi jih' branili, kakor se kosila ne do-jris™. If P°'etna ^ "
gredoč obiskal. Na to smo pa nadaljevali pot na Ely, Minn., kamor smo dospeli že v trdnem mraku.
Naš poveljnik je ustavil pred dobropoznano trgovino rojaka Mr. J. Mantelna. Naj-prvo je nas pogostil z domačo kapljico, katere je imel pa tako velik sod, da smo se mu vsi čudili. Zgledal je, kakor mestni rezervar. Kakor je Mr. Mantel povedal, on ta rezervar rad obiskuje, predvsem seveda onega, ki se v rezervar-ju nahaja. Pa tudi nam se ni gabil. Med tem Časom, pa je Mrs. Mantel v stanovanjski hiši na drugo stran ceste, katero je še le pred kratkim Mr. Mantel izdelal pripravila oku-
.	eno lepo tako hišo
bri m Tatic k Pri tej mizi smo lastuie ob White Iron Bpach
Soudanu, ki se nahaja poleg sno večerjo, ki je bila že ta Towerja. Mr. Germ iz Puebla1 druga ta večer, katere po prase je bil namreč domislil, da vici povedano se tudi nismo
jih pa več kroftnih uganili. Bili smo ljudje, ki smo repre-zentirali vsa slovenska narečja, še Kočevarja ni manjkalo, coklarjev je bilo tudi nekaj, Dolenjcev, ki vse druge odvagajo pa največ.
Mi smo jih ugibali, čas je pa hitel naprej. Kazalec na uri se je premikal od ure do ure in bilo je že enajst, ko smo se poslovili od vrlih Towerča-nov, ki so se odpeljali nazaj domov, nas pa so čez zročili vrlim elyčanom.
Mr. Mantel se je za ušesi
Mr. Mantel, ki se je za tisti večer poslovil od svoje žene, se vsedli v Skubčev avto in odpeljali h White Iron Beach. Vozili smo skozi grmovja in Kočevar je zagledal celo volka, kako je skočil izza nekega grma. Vsi smo se prestrašili, ker nihče ne bi še rad dal slovo svetu. Končno smo se u-stavili in prišli do poletne koče Mr. Mantelna. Hiša se je razsvetlila in bataljon se je izkrcal iz avtomobila in polagoma ukrceval v hišo. Ker so se pa Kočevar in Coklarji ter
cehljal, češ, kam naj denemjpar Dolenjcev preveč muzali ta bataljon spat. Ampak ve-ina Ely okrog Mantelnovega ste, elycani v takem oziru ni- rezervai-ja, so tu na hitro or-so nikdar v zadregi. Imajo j ganizirai pevski klub, ki je * kolikor kdo hoče. Jezer j začel takoj delovati in iz ko-pravijo, da je nad 10 tisoč vče so se glasile krasne pesmi in 1 Minnesoti in za vsakimVgr-1 zdravičke
'M-,TV.-	•

'AMERIKANSKI SLOVENEC
pružba
sv. Družine

(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
jsnisr SEDEŽ= JOLIET, ILL. as; £ £
Kaše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR.
Istdnik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet, 111.
^predsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, IU. podpreds. ..JOS. PAVLAKOVICH, 39 Wincheil St., Sharpburg, Pa. '
tajnik ............ JOS. SLTAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. IU.
iinikar .......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
ijnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
wvni vodja ____REV. J. C. MERTEL, 223—S7th St. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. \ JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa. 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENČIČ, 1212 N. N- Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St., Universal, Pa.
Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in člani-am ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin m posmrtnin v
jntfku $32,778.16.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da t ivojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16 Jfta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, K zviša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le w $250-00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.	,
ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE!
Vsi v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v Joseph Medic-ovi dvorani.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se jsta popravi.
Chicago, 111.
Iz urada društva sv. Dru-iine štev. 9, D. S. D. se naznanja vsemu članstvu, da se Trsi prihodnja redna in obenem glavna letna seja dne decembra ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani, t. j. Četrto nedeljo v mesecu.
Vsi člani so uljudno proše-ni, da se udeležijo te seje v polnem številu, ker na tej seji se bo volilo društvene odbornike za prihodnje .leto 1925. Na tej seji naj skuša vsak tudi poravnati svoje prispevke za asesment, da bo taj-biku potem mogoče natančen račun podati ob koncu leta.
Predragi mi Slovenci bivajoči v Chicago in okolici. Mislim, da je še precej Slovencev, ki še niso pri nobenemu dru-pvu, ali pa tudi so pri enemu ali drugemu. Toda vsi taki i-majo krasno priliko, da pri-itopijo v naše društvo, ki jako lepo napreduje in ravno sedaj nudi izvanredna prilika rojakom, ker imamo prosto
pristopnino za nedoločen čas. Res je, da človek težko plačuje, to vsi znamo, toda na drugi strani pa tudi vsi znamo, da nesreča nikdar ne počiva in gorje človeku, ako je v nesreči sam. Če si pa pri društvu, ti priskočijo na pomoč društveni sobratje in ti pomagajo. Zato rojaki, kateri še niste pri nobenemu društvu pristopite v našega. Ako ste član že katerega drugega društva pristopite vseeno še v našega, ker prav Vam bo prišlo v slučaju potrebe. V naše društvo lahko pristopi vsakdo od 16. do 55: leta; od 16. do 45. leta se lahko zavarujete za $250.00 ali $500.00 od 45. do 55. leta pa za $250.-00 smrtnine. Za bolezen pa plačuje naše društvo $1. za vsaki delavni dan bolezni. To-raj prilika, kakor pri vsakem drugem društvu za nizki asesment. Za vsa pojasnila se obrnite na ta.inika : John Pezdirtz 2252 West 22nd Street.
Michael Žugel, predsed.
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,
H.: — Predsednik George Stonich, N. Chicago St., tajnik Paul J. Uarich. 512 N. Broadawy St.; blagajnik Joseph Geršich. 401 Hutchin-»on St. Vsi v Joliet, III. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v drorani stare šole sv. Jožefa, ob 1. tri popoldne.
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, IU.: — Predsednik Slavo Gol-Ijtlaiie, tajnik Mijo Gojak, P. O. Box blagajnik Ivan Lesič. Vsi v Mount Olive, III. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
St. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Predsednik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik in blagajnik Anton Kastigar 1146 — 7th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani Roka. ob 1. uri popoldne. St 4. Društvo sv. Družine, Bradley, JJL: — Predsednik George Krall, P. 0 Box 462. tajnik John J. Stua. P. 0. Box 86. blagajnik Daniel Raich, P O. Box 284. V«i v Bradley, 111.
se vrši vsako drugo nedeljo v ®|secu.
St. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111: — Predsednik Michael Skof-jnc, 1206 Chestnut St., tajnik Math jayuk. 528 Lafayette St., blagajnik J^kob Lekan, 800 Jackson St. Vsi v yttawa. III. Seja se vrši vsako tret-Jo nedeljo v mesecu, v dvorani Math *»vuka, ob 2. uri popoldne. St. 6. Društvo sv. Družine, Wau-~;an, 111.: — Predsednik Frank om, 901 Commonwealth Ave, aukegan. III.: tajnik John Jamnik. £ McAllister Ave. Waukegan, 111.. Tajnik Joseph Drašler 66 Tenth North Chicago, 111. Seja se vrši :o prvo nedeljo v mesecu, v šol-dvorani na Tenth St. ob 1. uri Idne.
8 .Društvo sv. Družine, Rock-1H.: — Tajnik in blagajnik 'ael Smajd, — 724 Meadow Vsi v Rockdale, P. O- Joliet, *>eja se vrši vsako drugo nede-y mesecu. 9. Društvo sv. Družine, Chica-1 t — Predsednik Michael 2u-
gel, 5636 S. Maplewood Ave., tajnik John P. Pasdertz, 2051 W. 22nd St., blagajnik Nicholas 2unich, 202C W. 23rd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place-
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik Joseph Petrak. 1023 Chrage Ave., tajnik Anthony Motz, 9637 Ave. "M blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St-Vsi v South Chicago, 111. Seja se vr*i vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.:. — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Wincheil St. Sharps-burg, Pa., tajnik Joseph Dekleva, 5609 Wicliffe St- Pittsburgh. Pa., blagajnik John Golobich, 5730 Butler St. Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po osmi sv. maši, v K. S. Domu 57 cesta. „
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111-: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scott St., tajnica Julia Rogina, 103J/5 Indiana St.. blagajnica Mary Mutz, 1411 Nicholson St. Vse v Joliet, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št 13. Društvo sv- Ivana Krstite-la, Chicago, 111., Predsednik Joseph Ray, 1827 W. 21st St.,* tajnik Stephen Fovs 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Denša, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago. 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S- Lincoln St. in 22nd Place.
Št. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.-: — Predsednik Peter Malek. P. O. Box 1198. tajnik John Pavlakovich, P. O. Box 353, blagajnik Math Meglaj, 115 Main St., zastopnik Thomas Assanchaich, P. O. Box 882. Vsi v East Pittsburgh. Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, ID.: — Predsednik Joseph Medic Sr. 823 Walnut St., tajnik To-seph F. Medic Jr. 823 Walnut St.. blagajnik John Dorr, 630 Forth St.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
—	Rojak A. Klemenčič z 21st Place je opasno bolan in se nahaja v okrajni bolnišnici (County Hospital).
—	Mrs. M. Cellar mati Mrs. Jakob Korenčan z 22 ulice je tudi bolana. Dobri ženi, kakor tudi vsem drugim bolnikom želimo ljubega zdravja!
—	Pokopan iz slovenske cerkve sv. Štefana je bil te dni mali sinček Anton ugledne Mr. Šenicatove družine z Coulter St. Umrl je v šestem letu svoje mlade starosti in se preselil med krilatce nad zvezde. Prizadetim starišem izražamo naše sožalje!
-o-
Ako Tvoj sosed ali prijatelj ni naročen na A. S. in Ed. skrbi, da se nanj naroči!
JOSEPH JIRAN
"Player Pianos" — role za player piane:
Viktrole—slovenske in hrvatske plošče;
Koncertine in druge harmonike;
Violine in vse druge muzikaličnt inštrumente — RADIO.
Zunanja naročila izvršujemo točno Priporočam se Slovencem in Hrvatom;
1333 W. 18th Street,
CHICAGO. ILL.
VODOMERNI SISTEM ZA MESTO.
A. A. Sprague, komisar za mestna javna dela, je s pomočjo mestnega inženirja Ericksona začel delovati na to, da se zboljša mestni vodovodni sistem in tozadevno je sklenil, da občinstvo podrobneje informira o tem problemu, ki je vitalnega pomena za mesto ln vse prebivalstvo.
"Vodni položaj in potrata vode je danes največji problem, ki ga ima mesto Chicago," tako je izjavil Mr. Sprague. "V Chicago se potrati več vode, kot jo pumpajo nekatera mesta- In posledica tega je, da ni več daleč čas, ko ne bo vodovodni sistem vstanu zalagati prebivalstva z zadostno količino vode, če se kaj kmalu ne spremeni sedanji način o-peracije vodovodnega sistema.
''Kot je sedaj, plača 90 odstotkov hišnih posestnikov nekak povprečen leten vodni davek, ne oziraje se na to. koliko vode rabijo. Posledica je, da. mn.°«i nečuveno tratijo vodo in miljoni galoni vode gredo vsak mesec po kanalu. V Chicagu se dnevno pumpa za vsako osebo 275 galon vode. Polovica vode se potrati in mesto ima nepotrebne stroške s pum-panjem te vode.
"Potratena voda nikomur ne has-ni. In če bi se potrata odstranila, bi €talo mesto komaj polovico tefca kot sedaj za pumpanje — premog, olje, delo itd., poleg tega pa bi ime-I H £0 vsem mestu večji vodni pritisk. 1 Vsak bi imel zadostno zalogo vode j vsaki čas in v vsakem nadstropju, j Ljudem bi ne bilo treba nositi vo-j de po več nadstropij visoko. Voda
I bi bila čista, ker bila bi filtrirana, medtem ko sedaj mečejo v vodo razne kemikalije, da je varna za piti, poleg tega pa bi bila cena vodi veliko nižja.
"Najboljši inženirji v deželi priporočajo merjenje vode kot najboljši in najgotovejši način preprečitve potrate vode. Stotera mesta, ki so sprejela ta sistem, so našla, da je povsem zadovoljiv in da je prinesel mestom več vode, boljšo vodo in cenejo vodo."
Pod tem sistemom plača vsaki ra-bitelj vode ravno toliko kolikor vode je rabil. Namesto, da bi plačal letno nekako povprečno ceno. ki je odvisna od tega koliko sveta ima in koliko pip vsebuje njegov vodovodni sistem, plača le za toliko vode, kot jo je v resnici porabil.
Vodoineter (.water meter) je nastavljen v vsaki hiši. Taka priprava premeri količino vode, ki steče po cevi gotove obsežnosti. Če steče po tej cevi 300 galon na dan. kaže ta vodomer, da je steklo 300 galonov, nič več. nič manj. Skušnja po drugih mestih je pokazala, da družina petih oseb porabi povprečno 400 galon vode na dan, kar je nekako 80 galon vode za osebo. In to je popolnoma zadosti za vse hišne, kuhinjske in škropljenje vrta itd.
Nikdo se ne rabi bati, da bi ga vodomer prikratil za vodo. Vsak lahko rabi vodo kolikor jo hoče, ker en sod in pol vode na osebo na dan je že precejšna količina.
Če pa mesto nič ne ukrene, da se prekine s potrato vode, tedaj bo kmalu prisiljeno zvišati vodni davek, da se bo podvojil in potrojil. Vodomeri bodo prekinili s to potrato, vs-led česar bo mesto lahko manj računalo za vodo. Poleg tega bo imel vsak do.volj vode, da čiste, filtrirane vode, ki bo varna in zdrava za piti. In vodni pritisk bo tak. da bodo tudi ognjegasci imeli boljše orožje v Svojem boju z ognjem, ki stant mestno prebivalstvo milijone dolarjev vsako leto.
V vsaki hiši bi moral biti nastavljen vodomer. Mestna uprava vam ga da zastonj.	(Ad.)
-O-
— Detroit, Mich. — Pet o-boroženih banditov je napadlo podružnico Grand River Avenue banko v Detroitu in odnesli $15.000 v gotovini.
I3P ŠIRITE A. S. in EDINOST
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
719 No. Chicago St.
jbLIET, ILL.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
* F WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.
vogal Le a vi 11 cest«,
CHICAGO, ILL. (p 9—5.)
Našim trgovcem
je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL.
W m. Redmond, preds.	Chas- G. Pearce, kasir.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
Proti Reumatizmu in trganju
Kometa je najbolje sredstvo zoper REVMATIZEM in trganje po u-dih, katero prekaša vse, ki so do sedaj v rabi v Ameriki. — Vspen zajamčen — Nabavite se istega takoj — Priporočajte ga trpečemu prijatelju.
Oj, te bolečine!	Cena steklenici 50c.
JOHN NOVAK COMPANY 1900 So. Ashland Ave..........Chicago, 111.
Nad 40 let v tej kupčiji.
13. Nasvet za Božično darilo
SLOVENSKI MOLITVENIK,
fina vezava, vatirane platnice, na izbiro eno izmed knjige sledečih:
Marija varhinja ali? Rajski glasovi ali? Sveta ura — veliki tisk in zlati rožni venec (barva na izbiro) En molitvenik in rožni venec skupaj $2.25.
.j«

m
l naroČilo pošljite na
TVRDKA EDINOST, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL.
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU
IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1395.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.
KOLEDARJI!
Leto gre h koncu. Novi koledarji oznanjujejo nove-gaga. Kakor vsako leto tako tudi letos imamo veliko stenskih koledarjev, katere delimo v Clevelandu odjemalcem zastonj in drugim jih pa pošiljamo po naročilu kamorkoli želijo, za malo odškodnino 30c. s poštnino vred, veliko jih vsako leto pošljemo tudi v stari kraj po naročilu prijateljev.
Koledarji so kakor vsako leto veliki, imajo vsaki mesec svojo listino in nosijo 3 barve, vsake 3 mesece drugo. Tudi star mož in žena sta se vrnila in vas opominjata na stara leta, ko govorita ptičkom: "Ptički vprašam vas itd." — Poleg te slike je pa še slika "Smrt Lincolna" in slika od hiše "stanovanja," kjer je obenem tudi urejen pogrebni zavod. Te tri slike se menjavajo vsaki mesec z barvo vred. Odjemalci naj vedo, da so koledarji naši zastopniki in dajemo jih zato, da ima vsaka hiša s koledarjem tudi našo telefon številko, na katero nas lahko pokličejo vsaki čas, dan in noč; poleg tega imamo pa še drugo telefon številko, katera pa ni na koledarju, ker takrat, ko smo naročili koledarje še nismo imeli 2 telefonov, med tem pa smo prejeli še drugi telefon, kateri služi, kakor prvi vsaki čas. V slučaju, da je eden uposlen, kličite na drugega, katerega štev. se glasi na Randolph 4550 navadni (prejšnji) pa je Randolph 1881.
Toraj koledarji so za razdelitev in pošiljanje; sedaj oridjte ponje vsi brez razlike. Ako še niste naši odjemalci, boste postali pozneje, ker imamo stvari, katere vi potrebujete. Pri nas kupiti, je bolje za vas. Pri nas kupite zanesljivo in pošteno: —
Koledarje ne bomo dajali otrokom razun, ako stariši ne morejo, naj napišejo par vrstic in naj povedo vzrok, da naj damo otroku koledar. Drugače jih znesejo vse v enemu tednu, in nekateri se potem na cesti z koledarji pretepajo. Koledarji stanejo veliko denarja in naj ima vsaka družina samo po enega. Koledarje bomo dajali v trgovini za pohištvo na 6017 St. Clair Ave., in tudi naročila bomo tam sprejemali za pošiljanje istih na druge mesta ali v stari kraj : —
Toraj, komur je za velik koledar, naj se sedaj odzove zanj, nič jih ne bo preostajalo, ker imamo veliko pri-jatefrev in odjemalcev. In ker jih naroČimo po 10 tisoč, jih zato nekaj ^odprodamo, da s tem pokrijemo nekaj stroškov pošiljatve, ki za vsaki koledar stane 5c. Za naročila iz drugih mest na pišite na:
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Avenue,
ali pa na hišni naslov: 1053 E. 62
wm* ^pqi p^ppiMSi^i
-AMERIKANSKJ SLOVENEC' IN "EDINOSi."

hagarin sin
ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.

sa
353
Schulze se žalostno nasmehne.
"Kaj denar! Denar se že dobi! Za začetek bi vam jaz kaj priskrbel. Seveda samo pod tem pogojem, če hočete postati pošten, delaven dečko."
Schulze premišljuje, potem pa pravi počasi:
"Pošten dečko sem, toda tovarišev ne morem pustiti."
"Ne, tega ne more," se vtakne Steiner, "tako bi lahko vsak."
"Ali se ne vtika zopet vmes ta pretkani, zviti, ponesrečeni kočijaž ? Počakajte, človeče, da pridete na vrsto! Saj vendar vidite, da imam zdaj jaz vajeti v rokah. Pek! Schulze! Vidite, da mislim dobro! Jaz nočem biti tak brez-vestnež in gobezdač, kot so vsi. To je moje načelo: Če vidim kje voz v blatu, ne stopim k vozu in mu lepo govorim, ne, pomagam ga potegniti iz blata. Rad bi Vam pomagal. Kako se Vam bo pa godilo vsem štirim, ko pride zima? In ta bo prav huda. Včeraj sem kopal v mišji luknji, globoko, prav globoko, in to pomenja hudo zimo. Vidite, miši so zvite, so previdne. In Vi? Z raztrganimi čevlji boste tacali po snegu in vodi, v borni tenki obleki živeli ves dan med dežjem in viharjem na cesti, vedno hodili od vasi do vasi, naleteli na skopuhe, redkokdaj kaj gorkega jedli in ponoči spali v mrzlem hlevu. Na vse to sem zdaj tukaj notri mislil. In če Vas iztrgam iz tega življenja, je to vendar pametno! Ali mislite, da ne, Vi prevrnjeni kočijaški kapel-nik?"
Steinerja so te besede takoj prevzele. Zardel je in povesil oči.
"Da, lačni — lačni bomo in zeblo nas bo — to je res — in trga me tudi že zopet."
"Trga ga! Ali je to čudno pri takem življenju? Pridite jutri k meni, Vas bom preiskal. Moj glavni poklic ni namreč poglavar ampak zdravnik."
"O mio dio! lo sono anche molto malato!"
Dr. Friedlieb pogleda debelo kodravca.
"Kaj ? — Kako ? — Kaj pravite ? — Ali niste morda od tukaj ?"
"Chehadetto?"
I SE
I
VAŽNO NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 94. cesti. Kakor do sedaj, tako bom tucli v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj-Pojasnila dajem zastonj.
Anton Zbašnik

JAVNI NOTAR,
4905 Butlei St.,
PITTSBURGH, PA.
33
Steiner se zopet zravna in reče ponosno: ^ To je namreč Italijan, gospod doktor! Italijanski govori. Piše\se Signor Maestro Fernando Potello da Milano."
Dr. Friedlieb se začudi, pa se kmalu zave.
"Italijan? — Pristen Italijan? — Ne, mislim, da je to prevara. V mestu imamo trgovca, ki hoče biti Anglež. 'How do you do' zna in "What is the matter?" Dečko je bil namreč nekaj let v Londonu in Hamburgu v trgovini, kjer se je naučil nekaj stavkov, in zdaj se dela, kot ne bi razumel več nobene nemške besede! Doma je pa teliček v Ratiboru, v šlezijskem Ratiboju, odkoder dobivamo tobak za njuhanje. Ne, ne, pristni inorodci so redki. Če sežemo daleč, je kodravec doma v Breslavi."
"Ne, iz Zittave na Laškem je,", se je zarekel Schulze, pek, nakar ga kaznujoče pogleda Steiner, njegov predstojnik ; zato takoj dostavi: "Toda dolgo je delal v Italiji, po-dobar je namreč." _
Dr. Friedlieb je komaj zadrževal smeh od veselja.
"Iz Žittave je! Glejte no! Saški Italijan! Sem si takoj kaj takega mislil. Tukaj je junak izpred Kraljevega grad-ca! Razgaljen! Vam pa, goljufivi Italiano, bom tudi pre-skrbel kako mesto. V mestu, pol ure od tukaj, je podobar, ki dela prav lepe, hvalevredne spomenike. V svoji zdravniški službi imam večkrat priliko ga priporočiti. Zdaj mi lahko tudi on stori uslugo, da Vas sprejme."
"Čisto pravi podobar pa vendar nisem," reče Italijan v zadregi.
"Kaj? Najprej ni pravi Italijan, zdaj pa ni niti pravi podobar? To je predrznost! Kaj pa je pravzaprav?"
"Trgovec, gospod poglavar, trgovec! Vedno sem namreč trgoval takole s podobicami iz malca. In Italijan sem bil resnično "
Dr. Friedlieb ploskne z rokami.
"Trgovec je lopov! Trgovec s podobicami iz malca! In kako Vam je ime? Signor Potello, to mora biti šele sleparija !"
"Po nemške se imenujem pravzaprav Bohi, Bohi s trdim B! Tako mi je pa res ime."
"Toraj Pohl! In je trgovec! To se pravi, pravzaprav samo nosač, raznašalec malca! No, pa to nič ne de, pre-skrbel Vam bom. Angleški trgovec .Vas mora vzeti. Ta bo edini tako neumen, da bo to storil. Kajti on ljubi novosti in taka novost ste Vi, Pohl!"	i jJ
mtK >3R< ymc. m •:♦> i<♦> >a»c >se< >ae< mm »a S $ PLAČAJTE VSAKI PLAČILNI DAN NEKAJ PRI
i L. PITZEL & SON M
H	'	>- $
£ 1901 Blue island Ave.,	Chicago, 111.
Trgovina odprta zvečer v torek, četrtek, soboto in
(Nadaljevanje s 1. strani.)
le kot vas Lig. Hiše sicer res niso bile porušene, a je brit-ka resnica, da so drevje in gozdovi popolnoma vničeni. Hiša se da sezidati v nekaj mesecih, a kdaj zraste drevo? Kdo nadomesti to izgubo? Vojna odškodnina? Je ni. Kmetje lezejo v dolgove. Saj morejo. Kje naj dobe denarja za visoke davke ? — Za ceste pa, ki so postali potoki se nihče ne briga. Izseljevanje v Francijo je že nekaj vsakdanjega. Da si nekoliko vblaži-mo tn bedno stanje, smo se združili in si vstanovili "Mle-
GRDINA
PRVI
IN
SLOV. PO< ZAVOD
1053 E. 62nd St CLEVELAND, o'
Randolph 1881
kosmach
karsko Zadrugo." bomo maslo in sir.
Izdelovali
j. mm
1804 W. 22nd St Chicago,
Rojakom se priporočam hjlj
nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELF> NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cer Prevzamem barvanje hiš naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490.

hank^n jewelry co., he
Proti takojšnemu plačilu ali na obroke.
NE POZABITE — BOŽIČ SE BLIŽA
Mi smo pripravljeni za vas in smo v stanu vam postreči z veliko zalogo draguljev, ur in zlatnine sploh.
Mi sami inportiramo vse diamante, kar nam omogoči, da smo pri vsakemu predmetu, ki ga pri nas kupite za 25 odstot. cenejši.
KUPITE KAKOR JE VAŠA VOLJA IN PLAČAJ. TE KAKOR JE VAŠA VOLJA.
PRSTAN S PRISTNIM DIAMANTOM 18-KARATNO BELO IN ZELENO ZLATO
OD $13.50 DO $500.00
URE ZAPESTNICE OD
$9.50 DO $150.
I
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL . Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali his. 1500 drugih različnih5 predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje!
Blago- dovaiamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.	(S. & P.)
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
«
v
I $
i $
s $
i
4
5 k
i I
I
i.;
nedeljo dopoldne.
Vsak je zadovoljen z našim načrtom, po katerim vsak lahko nosi najboljša oblačila, ne glede nato, kako majhni so njegovi dohodki.
Pri nas lahko izberete obleko po Vaši volji in jo že po prvem obroku vzamete seboj, ostalo plačate na lahke obroke.
PREPRIČAJTE SE!
Cene zmerne.
M
ELGIN URE OD
$15.00 DO $75.00
Denar se z veseljem vrne ako ne boste z našim blagom zadovoljni. Prepričajte se pri nas predno kje drugje kupite.
NAD 10 LET SMO ŽE V TEJ KUPČIJI.
Mi vas opremimo z očalami, da boste dobro viJsli.
2209 * J ---- J
t
&aec	:. •:♦>;; jsmc >i«t «c:
P. )
slovenske gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in groceriiske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET, ILx..
West 22nd Street,
CHICAGO
BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOV-CEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali po.čitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma, ni misliti na zobozdravnika.
Mi popravim d vaše zobe v kratkem času, da bo-
i
VSE DELO JAMČENO
ste zadovoljni. •
Preiščemo , in ocenimo zastonj. — Bostrežnice. Phone 4854.
ZOBOZDRAVNIK
D'Arcy Bldg. 2 nadstropje.
Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne.
Vogel Chicago in Van Buren ceste.	Joliet, 111.
BURROWS
Phone
frMtBMimnniimntgnimnmiinmnMBnm^
BOŽIČNA DARILA
— LETEČI ANGELJNI — — JASLICE S ZVONČKI —
Slika predstavlja novost, kakršne še niste videli v svojem življenju- Podstavek z angeljni, ki se vrtijo in udarjajo na zvončke ter izvabljajo krasne glasove. Veternica katero vidite na vrhu se (venomer vrti in z njo tudi angeljčki. V vznožju so krasne jaslice z Jezuščkom, Marijo in sv. Jožeforn, okrog pa stoje sv. Trije kralji in pastirčki, kar je vse v lepih barvah.
Stojalo je visoko 13 palcev, napravljeno je iz kovine in umetno izdelano, kar je pripravno za na vrh božičnega dreveščka in vročina od luči na dreve-ščku povzroča, da se suče, kar je nekaj |	.	lepega za pogledati. Lahko se pa tudi
| postavi na mizo in se prižge pri jaslicah dve svečki, katere bo-| do dajale dovolj gorkote, da se bo sukalo. Postavi se tudi lahko = na radiator, kjer bo imelo isti efekt. Kamor pač postavite, vsak-| do bo občudoval ta krasni predmet, ki spominja na sv. Božič | in ima trajno vrednost. Navodilo se pridene vsaki pošiljatvi. g Cena samo $2.50.
Ne pošiljajte denarja naprej, pošljite samo ta oglas in 25 I centov za poštnino, ostalo plačate po prejemu- Naročite takoj-
g	GRAND NOVELTY CO.
|	Dept. 469—1723 N. Kedzie Ave.,
|	CHICAGO, ILL.
gjmimumimimitjimiiHiiiQHmimioimimiiOMiiMiiio^
JOSEPH PAVLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za P°" grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones; CANAL 5903 in 5666.
Chicago.
• •- .....