ŠTEVILKA LETO XI VI. 19 DECEMBER 2014 CENA 1.60 EUR V nazarski zdravstveni postaji predali namenu prenovljen laboratorij Stanovalci Centra starejših Gornji Grad posledic ropa ne bodo čutili Umrl sopotnik povzročitelja prometne nesreče v Šentjanžu STRAN 13 STRAN 30 STRAN 30 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ Poštnina plaiana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE é p 5 Ê g = ° » < V K i" - S S S Iz vsebine: Tema tedna: Tudi zgornjesavinjske ceste nevarne za udeležence prometa.......................................4 CSD Mozirje: Vloge za subvencijo vrtca ni treba oddati vsem upravičencem................................4 Svet Savinjske regije: Ciril Rosc predstavnik SAŠE v svetu regije.....5 Zgornja Savinjska dolina : Zemeljski kablovod bo zmanjšal tveganje dobave električne energije...............6 SŠGZ: Sporazum o sodelovanju prinaša koristi obema partnerjema................7 Intervju: Klemen Poznič, družinski zdravnik.................8 Občinski svet Mozirje: Občina in Komunala na dveh bregovih.......10 Cinkarna Celje: Znani rezultati okoljskega pregleda..............10 Občinski svet Ljubno: Splošna ambulanta pod okrilje javnega zdravstva..................................13 Tretja stran Dve tretjini slovenskih cest z oceno nezadostno Konec prejšnjega meseca je bila slovenska javnost seznanjena z rezultati evropskega projekta Sensor, v sklopu katerega je bilo v 26 mesecih pregledanih in ocenjenih 3.180 kilometrov naših cest. Sklepna ugotovitev je, nobeno presenečenje, da je stanje slovenskih cest zelo slabo, saj je skoraj 60 odstotkov državnih in regionalnih cest nevarnih. Pri vrednotenju posameznih cestnih odsekov so upoštevali tri ključne kriterije: ali je cesta takšna, da ne omogoča konfliktnih situacij (maksimalno število zvezdic), ali cesta omogoča možnost reagiranja, če pride do konfliktne situacije, in kakšen je nivo zaščite udeležencev v primeru nesreče. Statistika pravi, da so glavni tipi nesreč pri nas čelna trčenja, bočni trki, zdrsi vozil s ceste in nesreče kolesarjev ter pešcev. Cestni odseki, ki so dobili največ zvezdic, so tisti, ki preprečujejo tovrstne nesreče, najmanj zvezdic pa so dobili odseki, kjer je najmanj zaščitnih elementov. Skupni rezultati projekta so pokazali, da je nesprejemljivih kar 50 do 70 odstotkov cest. To so ceste, ki imajo le eno do dve zvezdici. To je seveda nesprejemljivo, zato strokovnjaki pozivajo vlado in pristojna ministrstva, da naj čim prej ukrepajo. V Avto-moto zvezi Slovenije se sprašujejo, koliko so vredna človeška življenja? Ugotovili so namreč, da bi lahko s preprostimi ukrepi, kot so varnostne ograje, robne ropotne črte, redno odstranjevanje in čiščenje cestišč, širjenje robnih pasov in razmejevanje smernih vozišč, z letnim vložkom 8,5 milijona evrov v ukrepe varnosti pred najhujšimi poškodbami obvarovali 240 udeležencev v prometu. Slovenija je sicer po številu umrlih na cestah najbolje uvrščena od vseh v projektu sodelujočih držav. Ta številka po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2013 znaša 6,2 smrtni žrtvi na sto tisoč prebivalcev. A vsaka smrtna žrtev je preveč, tudi tista iz sobotne prometne nesreče, ki se je zgodila v Šentjanžu in o kateri poročamo v tokratni črni kroniki. Na tem mestu sem pred časom že zapisal, da dejansko stanje naših cest spoznaš šele takrat, ko se po njih zapelješ s kolesom. Avto že nekako prenese vse grbine, razpoke in luknje, seveda ne brez posledic, toda vožnja s kolesom po takšnih cestah je na nekaterih odsekih postala že izzivanje usode. A denarja za popravilo uničenih cest ni (dovolj) in lahko se kar sprijaznimo s tem, da bo še nekaj časa tako. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 51, 19. december 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . ., . ,_, ,„ , , „„,, Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 3 Tema tedna, Aktualno Tudi zgornjesavinjske ceste nevarne za udeležence prometa SLOVENIJA PO ŠTEVILU UMRLIH NA CESTAH NAJBOLJE UVRŠČENA V projekt Senzor je bilo vključenih dvanajst držav Jugovzhodne Evrope, pregled stanja cest pa je potekal od 1. oktobra 2012 do 30. junija 2014. V Sloveniji je projekt stal 179.482 evrov, vrednost celotnega evropskega projekta je ocenjena na 1,425 milijona evrov. Rezultati projekta načeloma za Slovenijo niso slabi. Kot so v predstavitvi pro- Doslej so upravičenci za subvencijo stroškov vrtca vsako leto decembra oddajali vloge na center za socialno delo. Poslej tega ni treba narediti vsem prosilcem. Sprememba velja od letos dalje, ko se je spremenila zakonodaja. Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje, je ob tem povedala: »O pravici do subvencije vrtca smo po novem namreč odločali skozi vse leto ob vlogah za druge pravice, ob javljanju sprememb in podobno, to pa za obdobje enega leta. Če so starši na primer podali vlogo v mesecu avgustu, na primer ob vstopu otroka v vrtec, je bila pri nas izdana odločba o subvenciji vrtca za tega otroka, kot tudi za ostale otroke v družini, v kolikor je v družini več otrok v vrtcu, za obdobje od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2015.« jekta povedali pri AMZS, je Slovenija po številu umrlih na cestah najbolje uvrščena od vseh v projektu sodelujočih držav. Ta številka po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo in leto 2013 znaša 6,2 smrtni žrtvi na 100.000 prebivalcev. MED NAJSLABŠIMI SLOVENSKIMI ODSEKI TUDI CESTA VELENJE-MISLINJA Precej drugačno sliko pa kažejo rezultati, ki se tičejo stanja držav- V letošnjem decembru naj torej oddajo vloge za subvencijo samo starši, ki jim ta pravica tudi izteče v decembru, torej, da imajo odločbo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2014. Ostali starši oddajajo vlogo ob izteku odločbe, seveda pa morajo javljati spremembe, ki vplivajo na upravičenost do subvencije. Od staršev se pričakuje, da bodo pozorno pogledali odločbo. Tisti, ki jim pravica teče, naj ne oddajajo vlog v decembru, saj bodo s tem prihranili stroške in nepotrebno delo sebi kot zaposlenim na centru. »Na CSD smo namreč prejeto vlogo dolžni prav tako obravnavati, speljati cel postopek in ob koncu izdati sklep o zavrnitvi vloge, ker je o pravici že odločeno,« še pojasnjuje direktorica centra Veršnik Faletova. Marija Lebar nih in regionalnih cest. Skupni rezultati projekta so pokazali, da je nesprejemljivih kar 50 do 70 odstotkov cest. To so ceste, ki imajo le 1 do 2 zvezdici in jih je na zemljevidu, objavljenem na spletni strani AMZS, moč prepoznati po črni in rdeči barvi. Pri vrednotenju posameznih cestnih odsekov so upoštevali tri ključne kriterije. Ali je cesta takšna, da ne omogoča konflik-tnih situacij. Nadalje, ali cesta, na kateri že pride do konfliktne situacije, omogoča možnost reagiranja. Zadnji kriterij pa je nivo zaščite udeležencev v primeru nesreče. Stanje, ki ga imamo v Sloveniji na državnih ter regionalnih cestah, je slabo, skoraj 30 odstotkov glav- nih in regionalnih cest je ocenjenih z le po eno zvezdico. Med najslabšimi odseki so glavna cesta Loga-tec-Idrija-Tolmin, cesta Novo me- sto-Metlika (čez Gorjance), cesta Kozina-Starod ter, naši dolini najbližja, cesta Velenje-Mislinja. LE ENA DO TRI ZVEZDICE TUDI ZA REGIONALNO CESTO, KI PELJE SKOZI NAŠO DOLINO Kot je razvidno iz zemljevida ocenjenih cest, je zaskrbljujoče tudi stanje regionalne ceste I. reda R 225, ki teče skozi Sotesko, Mozirje in čez Črnivec do Kamnika. Na številnih odsekih je ocenjena le z eno zvezdico, torej najslabšo možno oceno, na preostalih pa z dve- Matjaž Sem, pomočnik komandirja PP Mozirje: »V vsakem primeru, ko zaznamo poškodbo na vozišču, pomanjkljivo ali odstranjeno prometno signalizacijo, pisno obvestimo pristojne službe, in sicer za državne ceste pristojne Direkcijo RS za ceste, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor ter podjetje VOC Celje, za občinske ceste pa pristojno občino. V kolikor je nujno potrebno, policisti zavarujejo kraj poškodbe na vozišču do prihoda pristojnih služb, ki poškodbo sanirajo.« REZULTATI EVROPSKEGA PROJEKTA SENZOR NIC KAJ SPODBUDNI Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so v preteklih dveh letih v okviru evropskega projekta Sensor, v katerem sodeluje tudi Slovenija, pregledali in ovrednotili kakovost kar 3.180 kilometrov slovenskih državnih cest. Ugotovili so, da je stanje cest porazno. Skoraj 60 odstotkov državnih ter regionalnih cest je nevarnih, skoraj 30 odstotkov jih je ocenjenih z najslabšo možno oceno. Na slabo stanje cest v Zgornji Savinjski dolini že leta opozarjajo predstavniki občinskih svetov za preventivo in varnost v cestnem prometu (SPV), vendar je odziv pristojnih slab. Ena izmed slabših cest v dolini pelje skozi Šmartno ob Dreti. (Foto: IS) CENTER ZA SOCIALNO DELO (CSD) MOZIRJE Vloge za subvencijo vrtca ni treba oddati vsem upravičencem 4 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Tema tedna, Aktualno Stane Flere, podpredsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Zgornje Savinjske doline in dolgoletni predsednik SPV Nazarje: »Vsi SPV-ji naše doline smo se v zadnjih letih redno srečevali na konstruktivnih sejah, izmenjevali podatke o stanju cestne infrastrukture in se pogovarjali o uspešnosti različnih akcij, ki jih pripravljamo za osve-ščanje vseh udeležencev v cestnem prometu. Vedno smo en drugega seznanili s tem, v kakšnem stanju so ceste ter kje je potrebno najprej ukrepati za njihovo popravilo. Ves čas se SPV-ji trudijo za redno obveščanje občin in nato v naslednji fazi skupaj z občinami agencijo za varnost v prometu, o stanju cest, ki je v naši dolini žal zelo kritično. Žal je odziv pristojnih medel, čakanje na odgovore o ukrepanju pa predolgo. Naši SPV-ji so veliko pripomogli tudi k ureditvi prometne signalizacije po dolini, ki veliko prispeva k večji varnosti v prometu, poleg tega redno obravnavajo in v nadaljnjo obravnavo pošiljajo pritožbe občanov glede različnih ovir ali pomanjkljivosti na in ob cestah. Tudi ZŠAM Zgornje Savinjske doline se že dolga desetletja trudi za večjo varnost v prometu. Tako med drugim pomagamo pri usmerjanju prometa ob dogodkih, kjer je pričakovano občutno povečanje prometa, skrbimo za varnost otrok na cesti ob začetku šolskega leta in izvajamo praktičen del pridobivanja kolesarskega izpita med osnovnošolci.« V. ma in v manjšini s tremi zvezdicami. Odseki z eno zvezdico so torej tisti, kjer je po oceni Senzorja najmanj zaščitnih elementov, torej so to najbolj nevarna cestišča. Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je v torek, 9. decembra, v Velenju pripravila prvo, konstitutivno sejo sveta regije v tem mandatu. Svetu, v katerem so župani vseh 31 občin regije, od avstrijske do hrvaške meje, bo tudi v tem mandatu predsedoval mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina. Za predstavnika zgor-njesavinjsko šaleškega območja v svetu je bil izvoljen Ciril Rosc, župan občine Luče. USPEŠNO V MINULI PERSPEKTIVI Uvodoma je zbrane nagovoril direktor RASR Janez Jazbec. Še posebej je pozdravil sedem novih županj in županov in jih predstavil. V nadaljevanju je sledila predstavitev odobrenih projektov v iztekajočem se finančnem obdobju 2007-2013, v katerem je bila po Jazbečevih besedah Savinjska regija izredno uspešna, saj je imela sprva na voljo 83 milijonov evrov, izkoristila pa jih bo 92 milijonov. Regija se je namreč uspešno prijavila v 8. poziv, ko se je delil ostali še razpoložljiv denar iz Na omenjeni cesti se je po podatkih Policijske postaje Mozirje v letošnjem letu do konca novembra pripetila skoraj polovica vseh prometnih nesreč. Teh je bilo 47, od te- evropskih skladov v iztekajočem obdobju. SODIMO V VZHODNO REGIJO Sledila je predstavitev Operativnega programa 2014-2020 z vsebinami in ukrepi po prednostnih oseh in s finančnimi podlagami. Slovenija bo imela na voljo 3,2 milijarde evrov sredstev iz evropskih skladov, ki se bodo delila na dve re- ga 20 na omenjeni regionalni cesti. Sedem prometnih nesreč se je zgodilo na relaciji Radmirje-Se-stre Logar, preostalih dvajset pa na ostalih odsekih po vsej dolini. giji ter na tehnično pomoč, ki jo bodo zagotavljale državne institucije. Vzhodni regiji, kamor sodi tudi savinjsko statistično območje, je namenjenih 1,26 milijarde evrov. NEKATERA PREDNOSTNA PODROČJA Skupaj s tehnično pomočjo je v programu razdelanih 12 prednostnih področij. Med njimi so tu- NA KRITIČNO STANJE OPOZARJAJO TUDI OBČINSKI SPV-JI Na slabo stanje državnih cest v naši dolini že dolga leta opozarjajo predstavniki občinskih svetov za preventivo in varnost v cestnem prometu (SPV), a stanje cest se le počasi popravlja. Sodelovanje med občinskimi SPV-ji Zgornje Savinjske doline je sicer odlično, saj se člani redno srečujejo in poleg tega, da izvajajo različne akcije, povezane z varnostjo v prometu, pristojne službe, predvsem Javno agencijo RS za varnost v prometu, redno obveščajo o problematiki cestne infrastrukture v naši dolini. A ker je država v zadnjem obdobju slednji drastično zmanjšala sredstva za zagotavljanje preventivne dejavnosti, ni denarja za pripravo materiala, ki se uporablja za osveščanje, kaj šele za vlaganje v obnovo cest. Ob tem pa država načrtuje zmanjšanje prometnih nesreč in žrtev v prometu. Tatiana Golob regije di ukrepi za prilagajanje podnebnim razmeram, kamor je uvrščena poplavna varnost Savinjske regije, ukrepi za boljše stanje okolja, kamor so vključena kanalizacijska omrežja, vodooskrba in zelena doživetja regije. Med ukrepi na področju infrastrukture je umeščena tudi 3. razvojna os - pridobivanje dokumentacije ter fazna izvedba. Nekatera področja so še spodbujanje zaposlovanja in transnacional-na mobilnost delovne sile, pa socialna vključenost ter področje znanja, spretnosti in vseživljenjskega učenja. VSE MANJ SREDSTEV ZA OBČINE Župani so se v razpravi dotaknili negotovega financiranja občin, ki jim ni na roko niti sedanja evropska finančna perspektiva. Zaradi vladnega zmanjševanja denarja za primerno porabo bo težko zagotavljati osnovne naloge občin, kaj šele sofinanciranje pri prijavah na državne in evropske projekte, so menili. Marija Lebar KONSTITUIRAN SVET SAVINJSKE REGIJE w Ciril Rosc predstavnik SAŠE v svetu Župani so menili, da bo zaradi vladnega zmanjševanja denarja za primerno porabo težko zagotavljati osnovne naloge občin. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 5 Gospodarstvo, Oglasi RAZVOJ ELEKTRIČNEGA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zemeljski kablovod bo zmanjšal tveganja dobave in izboljšal dobavo porabnikom Elektro Celje se bo na območju Zgornje Savinjske doline v prihodnjem letu lotil velikega projekta - umeščanje novih distribucijskih vodov v zemeljski izvedbi. Vremenske spremembe in potrebe odjemalcev po nemoteni dobavi električne energije silijo podjetje, da aktivno razmišlja in uveljavlja nove koncepte razvoja distribucijskega omrežja. Že pred leti so uspešno umestili daljnovodna omrežja s polizoliranimi vodniki in s tem izboljšali oskrbo odjemalcev. Februarski žled pa je pokazal, da tudi takšni izvedeni sistemi niso odporni in ne zagotavljajo želene zanesljivosti dobave električne energije. ZEMELJSKA IZVEDBA Podjetje Elektro Celje je prav na podlagi teh vremenskih dogodkov izdelalo nov koncept razvoja distribucijskega omrežja z namenom dolgoročnejšega zagotavljanja kvalitetne oskrbe odjemalcev z električno energijo. Koncept razvoja predvideva umeščanje novih distribucijskih vodov v zemeljski izvedbi in ne več v nadzemni izvedbi, kot so to delali do sedaj. Možna pa so odstopanja, predvsem zaradi konfiguracije terena. Na območju naše doline se v bližnji prihodnosti predvideva umestitev treh takšnih distribucijskih vodov. Distribucijski vodi so geografsko predvideni od Nazarij do Ljub-nega ob Savinji. V zemljo se bodo položili trije sistemi glavnega voda. Prva dva bosta v glavnem namenjena napajanju Ljubnega ter Februarski žled je pokazal, da zdajšnji sistemi niso odporni in ne zagotavljajo želene zanesljivosti dobave električne energije, zato bodo v podjetju Elektro Celje umestili nove distribucijske vode v zemeljski izvedbi na relaciji Nazarje-Ljubno ob Savinji. (Foto: IS) tvijo v SN omrežje. Ti stroški se ocenjujejo na dodatnih 200.000 do 300.000 evrov. IZVEDBA V LASTNI REŽIJI Podjetje Elektro Celje bo s svojim znanjem in s svojimi strokovnimi službami izdelalo celotno projektno dokumentacijo in prav tako izvedbo v lastni režiji. Novi kablovo-di bodo poleg izboljšanja kakovosti oskrbe omogočili tudi večjo prenosno zmogljivost, ki bo zagotovila večletne potrebe po električni energiji za celotno zgornjesavinjsko območje in s tem omogočila nadaljnji gospodarski razvoj doline. Modernizacija pomeni vsekakor zanesljivejšo in kvalitetnejšo oskrbo z električno energijo. Zmanjšana je tudi verjetnost izpada električ- severno od Ljubnega. Tretji sistem bo namenjen napajanju doline od Nazarij do Ljubnega. To pomeni, da bodo obstoječi stranski srednje napetostni vodi priključeni na tretji sistem, je povedala vodja kabineta uprave Maja Ivančič. TRI FAZE PROJEKTA Celoten projekt kabliranja daljnovoda Nazarje-Ljubno ob Savinji je razdeljen na več delov, trenutno se usklajujejo tudi z lastniki zemljišč. Terminski plan izvedbe je razdeljen na tri dele. Prvi del bo zaključen do konca avgusta 2015, drugi do konca novembra 2015 in tretji do konca februarja 2016. Realizacija izdelave projektne dokumentacije je odvisna od poteka pri- Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno: »V podjetju KLS smo veseli in zadovoljni z načrtovano izgradnjo električnega kablovoda, saj bosta s tem rešena dva naša problema. Žal sedanji daljnovod ne zadošča sedanji in načrtovani porabi in v zgornji konec doline ne pripelje dovolj električne energije, prav tako ni ustrezno grajen in dobave niso dovolj zanesljive. Pri nas pogosto prihaja do krajših in daljših prekinitev dobav elektrike, kar nam v proizvodnji povzroča velike težave. Glede na razvoj občine Ljubno ter na naš razvoj in bodoče potrebe bo kablovod prinesel izboljšanje napetostnih razmer, izboljšanje kakovosti oskrbe z manj prekinitvami in s tem tudi možnost nadaljnje širitve podjetja.« Mladinsko društvo Nazarje vabi na ogled kino predstav: petek, 26.12. ob 19:00 KLUB ZDRAVJA DALLAS sobota, 27.12. OB 19:00 NASLEDNJI iSLEt^X dobivanja služnostnih pogodb. Ivančičeva je dodala, da investicija v takšno izvedbo ni majhna, saj je predvidena trasa dolga nekaj manj kot 12 kilometrov. Investicija predvidenih kablovodov na omenjeni relaciji je ocenjena na 1,1 milijona evrov brez upoštevanja stroškov služnosti in stroškov izgradnje TP (RP) Ljubno Loke z vključi- ne energije zaradi vremenskih vplivov. Zavedajo se, je še povedala Ivančičeva, da bodo predvideni ka-blovodi potekali tudi po zemljiščih fizičnih oseb, vendar se temu ne morejo v celoti izogniti. Upajo, da bodo z lastniki uspeli čim prej doseči soglasje, da bodo lahko pričeli z izvajanjem razvojnih načrtov. Štefka Sem v Dom kulture Nazarje. VLJUDNO VABLJENI! 6 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Gospodarstvo, Oglasi SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Sporazum o sodelovanju prinaša koristi obema partnerjema V sredo, 3. decembra, je bila na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ) v Velenju krajša slovesnost, na kateri sta predstavnici sekcije računovodskih servisov pri zbornici in Društva računovodij, finančnikov in revizorjev (RFR) Zgornje Savinjske doline podpisali sporazum o sodelovanju. Sodelovanje je pomembno tako za izmenjavo izkušenj kot za udeležbo na različnih izobraževanjih, ki so za njihove člane nujno potrebna. ZA KAKOVOSTNO IN DOLGOROČNO SODELOVANJE Navzoče je pozdravil direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik, ki je podčrtal aktivno delo sekcije računovodskih servisov in izrazil zadovoljstvo nad doseženim dogovorom o sodelovanju med obema združenjema. Predsednica sekcije Petra Pleterski je predstavila sekcijo, v kateri je okoli 100 članov, zares aktivnih pa je okoli 20. Ti se srečujejo Sporazum o sodelovanju so potrdili (od Pleterski in Franci Kotnik. na rednih mesečnih sestankih. Dejala je, da si od sporazuma obetajo kakovostno in dolgoročno sodelovanje pri izmenjavi dobrih praks, mnenj in izobraževanj. SPREMEMBE PREDPISOV NALAGAJO NOVA IZOBRAŽEVANJA Predsednica društva RFR Zgor- leve): Zdenka Presečnik Firšt, Petra (Foto: Marija Lebar) nje Savinjske doline Zdenka Pre-sečnik Firšt je povedala, da je v njihovem društvu zares aktivnih okoli 30 članov. Pomembno področje njihovega delovanja je razvijanje poklicne etike in odgovornosti članov, da se ravnajo po računovodskem kodeksu. Presečnik Firštova je menila, da bo sodelovanje prineslo obo- jestransko korist; med drugim tudi pri možnosti dostopnejših cen za udeležbo na seminarjih in predavanjih. »Nenehno izobraževanje članov je ob stalnem spreminjanju zakonodaje in predpisov enostavno nujno. Tako na primer ni mogoče, da bi letos lahko naredili obračun plač ali zaključni račun ali kak podoben dokument na enak način kot prejšnje leto, saj so se vmes dogodile spremembe predpisov,« je povedala. Sicer pa v društvu poleg strokovnega dela skrbijo tudi za druženje in dobro počutje svojih članov. »Ko sem preletela dejavnosti, ki smo jih izvedli v letošnjem letu, sem bila sama presenečena, koliko dogodkov se je nabralo. Poleg rednih mesečnih strokovnih srečanj in udeležbe na urah rekreacije smo poskrbeli tudi za kulturne užitke - obiskali smo opero v Ljubljani in si ogledali slikarsko razstavo v Kamniku. Marija Lebar VELENJE Srečanje predstavnikov gospodarstva in bančništva Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je v Velenju v petek, 5. decembra, skupaj z Novo ljubljansko banko (NLB) pripravila poslovni zajtrk s predavanjem pod naslovom Kako z instrumenti izvozno-uvoznega poslovanja do zaščite pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Dogodek je bil namenjen zlasti predstavnikom srednjih in večjih podjetij in je med gospodarstveniki zbudil veliko zanimanje. O tem je pričala številčna udeležba predstavnikov podjetij, med njimi tudi zgornjesavinjskih. Kot gostitelj je zbrane v uvodu pozdravil direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. Sledil je uvodni nagovor člana uprave NLB Blaža Brodnjaka. V nadaljevanju je Helena Belingar pred- , S zlatarstvo JUBfVVV I j Rožic; i Na trgu 22, Moirje i tel.: 03/58-32-200 i II v > j Želimo vam vesele božične praznike in veliko sreče v novem letul Dobrodošli r Zlatarstvu Kožic! Delovni čas: od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, sobota: od K. do 12. ure Dobrodošla je bila možnost razgovorov s predstavniki banke, tudi s članom uprave NLB Blažem Brodnjakom. (Foto: Marija Lebar) stavila akreditive in garancije kot instrumente izvozno-uvoznega financiranja. Goran Pušic je predstavil možnosti zaščite pred valutnimi in obrestnimi tveganji, ob koncu formalnega dela pa je Srečko Praznik zaželel vsem udeležencem uspešno poslovanje in napovedal, da bo NLB na osnovi pozitivnih izkušenj nadaljevala s tovrstnimi poslovnimi dogodki. Z dogodkom so bili zadovoljni tudi udeleženci - predstavniki gospodarskih družb. Dobrodošla je bila možnost osebnih razgovorov s predstavniki banke, tudi s članom uprave Brodnjakom. Drugi del srečanja je bil namenjen neformalnim pogovorom in druženju ter izmenjavi mnenj in izkušenj. Marija Lebar Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 7 Intervju KLEMEN POZNIC, DR. MED., SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE »Še zmeraj trdim, da je delo družinskega zdravnika najlepše delo v medicini« M j _É_J Klemen Poznič (Foto: Tatiana Golob) Pred slabim letom dni je v zdravstveni postaji Nazarje pričel z delom Klemen Poznič, specialist družinske medicine. Pri delu je zamenjal dolgoletno zdravnico v splošni ambulanti Ido Pustoslemšek Kramer, ki jo je marsikateri pacient le stežka »izpustil« v zasluženi pokoj. S prevzemom njene ambulante je sprejel velik izziv, saj je odnos med pacientom in zdravnikom navadno precej oseben in težko zamenljiv. Odzivi ljudi po letu dni so pozitivni, novega zdravnika so lepo sprejeli. Temu je v veliki meri zaslužen njegov prijazen odnos do pacientov. - V splošni ambulanti v Nazarjah delate že skorajda leto dni in pacienti so vas v tem času spoznali v vlogi njihovega osebnega zdravnika. Smo pa bili ob vašem prevzemu ambulante koristniki uslug Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje malce presenečeni, seveda prijetno, da je vodstvu uspelo privabiti še enega zdravnika iz Celja na naše podeželje. Kako, da ste se odločili zapustiti delovno mesto predstojnika enote splošne medicine v celjskem zdravstvenem domu in pričeti z delom pri nas? Kot ste dejali, sem bil v Celju na predstojni-škem mestu, v naši enoti je delalo okoli štirideset ljudi. Na takšnem položaju imaš nehvaležno nalogo, veliko obveznosti in malo moči za spreminjanje. Po določenem času sem enostavno ugotovil, da se v takšnem načinu dela ne vidim več in moram spremeniti svoje delovno okolje. In vsak dan mi je bolj jasno, da sem se prav odločil, čeprav je izvajanje družinske medicine tukaj veliko težje. Je pa medicina na podeželju bolj, če se lahko tako izrazim, čista, prava medicina. Odnosi med ljudmi so še bolj pristni, poleg tega se lahko veliko bolje razvijam tako po strokovni kot tudi človeški plati. - Privabilo vas je torej podeželje? Ko sem dal odpoved v Celju, sem dobil veliko ponudb za službo. Ponudba iz Nazarij mi je najbolj ustrezala, zasluge gredo zagotovo kolegici Podbregar Marševi, s katero sva sodelovala že v Celju, in direktorici zavoda Darji Es. Prepričal me je njun pozitiven odnos. Sicer pa sem tudi sam doma s podeželja, z Vranskega. Družinska medicina, takšna, kot sem jo jaz poznal kot otrok in kasneje študent, je še delovala na način, ko te osebni zdravnik spremlja od otroštva do starosti. In to je zame družinska medicina v pravem pomenu besede. Takšna, kot jo želim delati tudi sam. - Pa vendar delo zdravnika na podeželju med mladimi zdravniki ni najbolj priljubljeno. Marsikje, tudi pri nas je bilo tako, imajo zaradi pomanjkanja kadra velike težave pri zagotavljanju primerne zdravstvene mreže. S tem dobivamo ljudje vtis, da delo podeželskega zdravnika ni najbolj cenjeno. Zdravniki, ki so se preizkusili v delu na periferiji, podeželskih zdravnikov zagotovo ne omalovažujejo, ravno obratno, spoštujejo jih. Poznam tudi nekaj kolegov, ki so pričeli z dežuranjem na deželi, pa so si zaradi težavnosti dela hitro premislili. Na podeželju v dežurni službi nimaš laboratorija pri roki, ne moreš se posvetovati s kolegi, ljudje pa tudi ne želijo ob vsaki bolečini oditi v bolnišnico na nadaljnji pregled. Zato je pomemben pogovor s pacientom, podeželski zdravnik mora znati poslušati, postavljati prava vprašanja, mora se zanesti na svoje znanje in ekipo, ki mu pomaga. Seveda tisti, ki ni nikoli delal v splošni ambulanti na deželi, ne pozna tega dela in ima mogoče do njega podcenjujoč odnos. - Kakšen je odnos stroke do podeželskih zdravnikov? Če pogledamo z vidika plačne reforme, ste družinski zdravniki uvrščeni dva plačna razreda nižje od ostalih specialistov. To ni ravno vzpodbudno ... Včasih, ko so se morali v splošni ambulan- ti preizkusiti vsi mladi zdravniki, česar danes ni več, je bila ta veja medicine bolj cenjena. Dejstvo je, da nas je plačna reforma uvrstila dva plač-na razreda nižje od ostalih specialistov, da veliko mladih pride in reče: »Saj nisem nor, da bi delal tukaj. Odgovornost je velika, dela preko glave, pa še plačani ste manj od ostalih.« ( - ^ »Žal res nimamo mehanizma, kako privabiti mlade ljudi na podeželje. Finančno jih ni mogoče stimulirati, in nad tem bi se morala država močno zamisliti.« v_J Moja osebna izkušnja pa kaže, da, če pridobiš mladega zdravnika, ki še ni trdno odločen glede specializacije, ga lahko hitro navdušiš za družinsko medicino. Kar nekaj mladih, ki so delali z mano, se je odločilo za to vejo medicine. Jaz še zmeraj trdim, da je delo družinskega zdravnika najlepše delo v medicini. Biti usmerjen specialist, pet dni na teden delati isto stvar je zame dolgočasno. Birokratski del službe pa tako moramo opraviti vsi. Žal res nimamo mehanizma, kako privabiti mlade ljudi na podeželje. Finančno jih ni mogoče stimulirati, in nad tem bi se morala država močno zamisliti. - Ali družinski zdravniki dovolj glasno opozarjate na ta problem? Zdravniki, ki se ukvarjamo z družinsko medicino, smo nekaj posebnega v medicinski stroki. Nismo komolčarji, smo individualisti. Delamo skupaj s svojo medicinsko sestro in svojimi pacienti. Mi ne delamo na oddelku, kjer bi se zjutraj najprej skregali in si razložili, česa nekdo ni naredil. Mi smo primorani svoje delo narediti sami, šele nato se lahko odpravimo domov. Torej smo vajeni tega, da smo malce zapostavljeni. In mogoče smo se zato šele zadnji dve leti organizirali v sindikat Praktikum, v katerem poteka boj, a ne za denar, ampak za normalne delovne razmere. Da naše zdravnice ne bodo umirale dvajset let pred ostalo populacijo, kot kaže statistika, in da bodo naši pacienti imeli enak dostop do družinskega zdravnika po vsej državi. - Visoke glavarine oziroma število opredeljenih oseb na posameznega zdravnika povzročajo glavobol marsikje. Tudi v naši dolini? Število opredeljenih pacientov na zdravnika je v Sloveniji različno od ene do druge območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mi spadamo pod regijo Ravne na Koro- 8 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Intervju, Organizacije škem, ki je ena izmed regij z najnižjim številom družinskih zdravnikov in hkrati z najvišjimi gla-varinami. Jaz imam skoraj 2.800 opredeljenih pacientov, kar znese 3.400 glavarinskih količnikov. Strokovni normativ, sprejet na ministrstvu za zdravje pa je 1.500 glavarinskih količnikov. Je sploh treba še kaj reči? Številke povedo vse. - Časa za pogovor s pacienti torej skorajda nimate? Princip družinske medicine je, da oskrbimo toliko ljudi, kolikor jih tega dne obišče ambulanto. Torej si težko vzamem za pacienta toliko časa, kot bi bilo zanj dobro in kot si jaz sam želim. Upam pa si trditi, da se vsem pacientom, ki me res potrebujejo, posvetim v celoti in jim namenim dovolj časa. Žal na račun naslednjih, ki mu sledijo v ambulanti, in nimajo tako velikih težav. Trudimo se razporediti čas tako, da ga namenimo več tistim, ki imajo večje oziroma resnejše zdravstvene težave. - Težave so tudi s sredstvi s strani zdravstvene zavarovalnice? Ljudje ne vedo, da je s strani zdravstvene zavarovalnice za laboratorijske storitve enega pacienta letno namenjenih sedem evrov. Samo toliko oziroma petdeset evrov na dan na zdravnika. S tem zneskom ne pokrijem niti ene krvne in urinske preiskave. Mi vsi seveda razpoložljiva sredstva prekoračimo ne le enkrat, ampak večkrat. Škoda pa gre na račun zdravstvenega doma. Težava je v tem, da so pravila, po katerih delamo, stara vsaj dve desetletji. Če povem primer, še vedno nam za reševalna vozila pripada kilometrina izpred dvajsetih let. Pa imamo v tem času le prevozov dializnih bolnikov toliko, kot je bilo pred de- »Jaz imam skoraj 2.800 opredeljenih pacientov, kar znese 3.400 glavarinskih količnikov. Strokovni normativ, sprejet na ministrstvu za zdravje pa je 1.500 glavarinskih količnikov. Je sploh treba še kaj reči? Številke povedo vse.« v_J setletji vseh prevozov. Razmere, v katerih delamo, se ne prilagajajo oziroma se ne razvijajo skladno s potrebami, ki naraščajo. S temi sredstvi moramo razpolagati, problem pa ni samo v denarju, takšen sistem dela enostavno ni pošten do ljudi. - Še ena dejavnost Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, dežurna služba, je precej problematična, kar je verjetno prav tako nepošteno tako do pacientov kot do zaposlenih v tem zavodu? Res je. Nujno medicinsko pomoč čez dan zdravniki zagotavljamo ob rednem delu v ambulantah. Ločiti urgenco od redne ambulante je, poleg znižanja glavarine, zato poglavitna skrb naše stroke. To ne pomeni, da družinski zdravniki ne bi več delali v urgenci, saj že leta opravljajo to delo in ga znajo dobro opravljati. Poleg tega ne moremo čakati na nove urgentne zdravnike, do tega je še predolgo. V Nazarjah si sicer pomagamo s spe-cializantom dr. Plankom, ki je dobro usposobljen in nas zelo razbremeni, a organizacija dela ni sistemsko rešena na državni ravni. Vsaj dvakrat na mesec v popoldanskem času je vsak zdravnik poleg tega, da dela v svoji ambulanti, tudi ur-genten zdravnik. Če odide na urgentno vožnjo, ga morajo ljudje potrpežljivo čakati. Poleg tega je naša dolina velika in včasih moraš na nujno intervencijo, četudi nisi tistega dne urgentni zdravnik, si pa lahko najhitreje na mestu nesreče. - V zavodu se že dolgo trudite za izgradnjo prizidka, ki bi služil urgentni službi. Močno upamo, da se bo prizidek dogradil čim prej. Sedanji prostori so potrebni obnove, tudi širitve, da bomo lahko ohranili laboratorij. Nimamo dovolj velike otroške ambulante, dvigala, ločenih čakalnic za nalezljive bolezni, sanitarij za invalide. To so pravzaprav marsikje samoumevne dobrine in tudi Zgornjesavinjčani si jih zaslužijo. Z gradnjo urgentnih centrov v večjih mestih ne smemo pozabiti na ustrezne prostore in opremo za nujno medicinsko pomoč na bolj »Sicer pa je pohvalno, da ljudje še uporabljajo zdravo kmečko pamet. Pri manj resnih zadevah znajo za svoje zdravje sami poskrbeti in ne obiščejo takoj zdravnika. Tudi zlorab dežurne službe je manj.« v._j oddaljenih krajih. Mi smo vsekakor predaleč od urgentnih centrov, da bi morali naši ljudje tam iskati pomoč. Poleg tega bi se tudi država morala zavedati dejstva, da na račun manjših obremenitev sekundarnega nivoja trikratno prihrani. - Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje se v zadnjih letih zelo trudi za posodobitev prostorov, opreme in pogojev delovanja tako za zdravnike kot za paciente. Kaj pa mi, Zgornjesavinjčani, se po vaših opažanjih trudimo za svoje zdravje? Mislim da nič bolj ali manj kot drugje. Problem je, da je tukaj veliko ljudi, ki so ob vsem delu pozabili skrbeti zase. To so kmetje, delavci, ki so poleg službe trdo delali še doma in njihova telesa so dobesedno izrabljena. Zato imamo veliko primerov obrab velikih sklepov in hrbtenice. Opažam, da je precej tudi razpoloženjskih motenj, torej depresij, tesnobe, tudi pri mladih. Ampak to je trend, ki se dogaja povsod, ne le v tej dolini. Stres nas napada z vseh strani in ljudem poskušamo dopovedati, da si morajo vzeti čas tudi zase. Nekaj psihosomatike je tudi pri otrocih, vendar veliko manj kot pri mestnih otrocih. »Tukaj se umirajoči še lahko poslovi doma, ljudje tukaj še dovolijo, da svojec premine v krogu družine, kar je do njega zelo humano. Nam pa dovolijo, da mu v zadnjih trenutkih pomagamo na domu, v poznanem okolju. V mestih tega skorajda ni več.« Sicer pa je pohvalno, da ljudje še uporabljajo zdravo kmečko pamet. Pri manj resnih zadevah znajo za svoje zdravje sami poskrbeti in ne obiščejo takoj zdravnika. Tudi zlorab dežurne službe je manj. To sem v mestu pogrešal, tam ni bilo tolikšnega prevzemanja odgovornosti za svoje zdravje, večina ljudi obišče zdravnika za vsako malenkost. - Torej smo Zgornjesavinjčani v večini dovolj odgovorni zase? Ne le zase, tudi do svojcev. Najbolj od vsega me veseli, da je odnos do umirajočih tukaj zelo drugačen. Področje paliativne oskrbe, torej oskrbe umirajočega, mi je dobro poznano že od prej. Tukaj se umirajoči še lahko poslovi doma, ljudje tukaj še dovolijo, da svojec premine v krogu družine, kar je do njega zelo humano. Nam pa dovolijo, da mu v zadnjih trenutkih pomagamo na domu, v poznanem okolju. V mestih tega skorajda ni več. Svojci umirajočega takoj namestijo v bolnišnici, kar je sicer veliko lažje za njegovega zdravnika in za svojce, je pa muka za pacienta. To je stvar, ki me je tukaj fascinirala, smrt tukaj še ni tabu. In to je prava veličina v ljudeh, svojemu bližnjemu stati ob strani v zanj najtežjih trenutkih. Tatiana Golob ični bazar v Mozirju Praznični dnevi so pred vrati. Društvo prijateljev mladine Mozirje pripravlja 3. božični bazar, tokrat se jim pri organiziranju dvodnevne prireditve pridružuje tudi Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Organizatorji obljubljajo, da bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra, od 15. do 19. ure, na njihovi tržnici na osrednjem trgu praznično veselo. Na bazarju bodo svoje izdelke predstavljali in ponujali lokalni ustvarjalci iz Zgornje Savinjske doline. Izpod njihovih spretnih rok so nastali pisani filcani izdelki, raznovrsten nakit, le- sene igrače ter še in še dekorativnih izdelkov iz naravnih materialov. Dišalo bo po domačih dobrotah, ki jih bo moč kupiti, pekle se bodo palačinke, gasilci pa bodo poskrbeli za vroč čaj ter kuhano vino. Tudi letos bo bazar popestren s simpatičnim spremljevalnim programom namenjenemu otrokom. Organizatorji jim pripravljajo ustvarjalne delavnice, ples, igre, pravljični kotiček, v nedeljo pa naj bi se mimo pripeljal Božiček s svojim spremstvom. TG Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 9 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET MOZIRJE Občina in Komunala na dveh bregovih Čeprav so na zadnji seji občinskega sveta z dnevnega reda umaknili točko glede menjave nepremičnega premoženja med JP Komunala Mozirje in Občino Mozirje, je župan Ivan Suho-veršnik svetnike seznanil s problematiko in različnimi pravnimi mnenji glede te zadeve. JP Komunala želi na parceli, kjer je sedež podjetja, zgraditi novo poslovno stavbo s funkcionalnim zemljiščem in parkiriščem. Lastnik zemljišča je občina. Prav tako je občina lastnik parkirišč in ceste okrog avtobusne postaje, kar je Komunala urejala v sklopu gradnje avtobusne postaje. Sedaj na Komunali želijo občini prodati omenjeno infrastrukturo, s tem denarjem pa bi gradili novo stavbo. Komunala je namreč v letu 1993 zgradila avtobusno postajo, leta 1994 pa odprodala poslovne prostore v avtobusi postaji. Kot trdijo na Komunali, pa v prodajno ceno niso bili zaje- ti stroški zunanje ureditve in tako ta del, vreden dobrih 212 tisoč evrov, še vedno ostaja v poslovnih knjigah Komunale. Kar pomeni, da bi Komunala gradila novo poslopje z denarjem, s katerim bi občina poravnala stroške infrastrukture. Župan Suhoveršnik je povedal, da so se sestali z direktorjem Komunale Andrejem Ermen-cem in odvetnikom Komunale Stanislavom Ro-zensteinom. Glede na to, da občina ni bila naročnik del, se tudi ne čuti dolžna poravnavati izvedenih del. Prav tako je po mnenju občinskega odvetnika Božidarja Blagoviča zadeva po petih letih zastarala. Na občini menijo, da je Komunala skupaj s prostori prodala tudi infrastrukturo. Gradnja avtobusne postaje je potekala v letih, ko je v dolini obstajala še skupna občina. Strošek infrastrukture je Komunala sedaj prevalila na Občino Mozirje, ki se sama sooča z velikim pomanjkanjem denarja. V dokumentaciji, ki jo je JP Komunala Mozirje želi na parceli, kjer je sedež podjetja, zgraditi novo poslovno stavbo, a se zapleta pri denarju. (Foto: Štefka Sem) Podžupan občine Mozirje je tudi v tem mandatu Roman Čretnik. (Foto: Štefka Sem) predložila, pa ni nikjer opaziti, da ima Komunala kakšne zahteve do preostalih šestih občin v Zgornji Savinjski dolini. Predsednik odbora za gospodarske javne službe in infrastrukturo Marko Presečnik je povedal, da je odbor podrobno proučil zadevo in da jo je potrebno rešiti, ampak ne na tak način in s takšnimi dokazili, kot jih je predložila Komunala. Gre namreč za velik znesek, vse skupaj pa izhaja še iz nekdanje skupne občine. Štefka Sem Na seji so svetniki potrdili še odlok sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje in prodajo občinskega premoženja. Župan Suhoveršnik je svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Romana Čretnika. CINKARNA CELJE Znani rezultati okoljskega skrbnega pregleda Jeseni je v Cinkarni Celje potekala druga faza okoljskega skrbnega pregleda. Tega je Cinkarna, ki je v postopku prodaje, naročila pri Environ Poland Sp. z.o.o., in sicer za vse svoje lokacije v Sloveniji, to je Celje, Mozirje, Za Travnik in Bukovžlak. Pregled je bil opravljen v skladu z najnovejšo evropsko direktivo. Izvajalec je za analizo vzorcev predlagal 20 težkih kovin, na zahtevo Cinkarne pa dodal še dve, to sta titan in talij. Med tem, ko je na posameznih lokacijah evidentirana prisotnost težkih kovin, v dislocirani poslovni enoti Mozirju tega analize niso zaznale. Z izsledki pregleda bodo pristojni v Cinkarni seznanili ministrstvo za okolje in prostor, ki bo potrdilo nadaljnje ukrepe. Na lokaciji Mozirje ukrepi niso potrebni. Marija Lebar Na lokaciji Cinkarne v Mozirju pregled ni pokazal vplivov na okolje. (Foto: Marija Lebar) 10 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci praznujejo veseli december VEČER POEZIJE V KULTURNEM DOMU MOZIRJE Branja ob rojstnem dnevu dr. Franceta Prešerna V nedeljo, 7. decembra, se je v mozirskem kulturnem domu zbralo nekaj ljubiteljev poezije. Prisluhnili so verzom dr. Franceta Prešerna in drugih slovenskih pesnikov. Branje na odru so interpretirali člani tamkajšnjega kulturnega društva. Ob portretu našega največjega pesnika so besede zvenele živo in svečano. Z vezno besedo je na oder pristopil Matej Koren, ki je med drugim osvežil Prešernovo življenje in delo. Branja so izvedli Roman Čretnik st., Janja Kolar Irman in Klemen Čretnik. Poleg Prešernovih so zveneli verzi Ivana Minattija, Simona Gregorčiča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in nekaj besedil neznanega avtorja. Z njegovimi verzi je bil počaščen tudi spomin na nedavno preminulega pesnika Kajetana Koviča. Pri pripravi dogodka je sodeloval režiser mo-zirskega amaterskega gledališča Aleš Podkri-žnik. Brala naj bi še Albina Rajter, ki pa je bila opravičeno odstotna. Slavica Tesovnik Roman Čretnik st., Janja Kolar Irman in Klemen Čretnik (od leve) so brali poezijo izbranih pesnikov. (Foto: Slavica Tesovnik) V gornjegrajskem centru starejših skrbijo, da njihovim stanovalcem ni dolgčas. V prazničnem decembru se je že in se še bo pelo, igralo in zabavalo. Prvi decembrski gostje, ki so razveselili stanovalce, so bili člani okteta Žetev, ki ga vodi domačin Mitja Venišnik, in predstavniki krajevnega odbora Rdečega križa Ljubno ob Savinji. Pevci so stanovalcem pričarali praznično vzdušje. Le nekaj dni kasneje so se v centru ustavili Mi- Kulturno društvo Lojze Savinšek iz Nove Štifte je v soboto, 29. novembra, organiziralo delavnico izdelave adventnih venčkov, ki jo je vodila upokojena cvetličarka Minka Suhoveršnik. Udeleženke so izdelovale različne oblike venčkov, predvsem iz naravnih materialov. Za osnovo so uporabile obroče iz slame, lesene deščice odžagane iz drevesnih debel klavž z angelčki in parkeljci ter mozirski skavti. Najprej je v domski kapeli potekala maša, ki jo je vodil Ivan Hrastnik iz celjske župnije sv. Daniela, pri maši pa so sodelovali skavti. Sledilo je druženje stanovalcev s skavti v avli centra. Miklavž, angelčki in parkeljci so med vse stanovalce razdelili darila, parkeljci pa so tudi malce ponaga-jali stanovalcem. Štefka Sem ali različne veje, Te so okrasile z naravnimi materiali, kot so: mah, bršljan, vejice jelke, ciprese, pušpana, božjega lesa, macesnovi in borovi storži, orehi, cimetove palčke, jane-ževe zvezdice in seveda tudi svečke. Vsaka udeleženka je naredila po tri, štiri ali tudi več aranžmajev. Štefka Sem Adventne venčke je skupaj s cvetličarko izdelovalo osem udeleženk. (Foto: Marija Pustoslemšek) Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 11 Člani okteta Žetev so bili prvi decembrski gostje, ki so razveselili stanovalce. (Fotodokumentacija centra) NOVA ŠTIFTA Najlepši venčki so iz naravnih materialov Pridružite se narri tudi na Facebooku Zgodovina in narodopisje - tayaukoua kronika (5) Piše: Aleksander Videčnik DOBILI SMO ŽELEZNI DENAR Železna volja zmagati je torej na seji 20. septembra 1916 dovolila papirnatega posojila 20.000 K. Nekje v »lažnivi« skrinji pa se nahajajo še vojnoprestacijske iz leta 1866. Kako so dobro shranjene? No, papir je drag! Včasih so ga iz cunj izdelovali, danes pa beleži kilogram cunj 5,8 K. Obleko delajo iz papirja. Vsak import je povezan. Mi smo pač našim turškim kombatentom svoj eksport in kredit odprli. Alah, Alah ... Ko sem se že spomnil zavezniških Turkov, naj še omenim sosede jim, Albance. Tam proti Draču stoji mnogo naših fantov. Menda čakajo kot na paši, naše posojilne cekine in tolarje stražijo ... Na braniku domovine stoječ tržan ni v tej fazi nobeden padel, pač pa so si stekli častna odlikovanja: Župan dr. Jože Goričar, kot vojaški zdravnik = zlati zaslužni križec; torpedni mojster Franc Celinšek (sedaj v italijanskem ujetništvu) = srebrno kolajno; pešec Franc Pirkovič = srebrno medaljo 2. razreda (postal je vojni invalid). SLAVA JIM! Da se ohrani tudi vidni znak zastopnikov trga v tej hudi dobi, sklene odbor v občinski sobi razobesiti veliko sliko sedanjih reprezentantov občine. Kot moto njej bodejo naj zabeležene besede zunanjega ministra grofa Czernina: »Današnja generacija bo v zgodovini živela dalje. Še rodovi poznih stoletij bodo s spoštovanjem govorili o tistih, ki so v najstrašnejši vojski vseh časov uspešno branili obstoj in čast domovine.« V Mozirji na dan 1. majnika, mirovnega praznika 1917. Sledi podpis Žiga Laykaufa z dodatkom »kronist«. DRUGO NADALJEVANJE TRŠKO-OBČINSKE KRONIKE - ZORA PUCA ... Prišla je zopet nova pomlad. V dobi, ko beležim to uspomeno. Zgodili so se svetovno pomembni dogodki. V prvi vrsti beležim naše zmage na Ru-sko-Poljskem in proti Romuniji. O sklepu prejšnje epizode izbil se nam je vzdih, da bi nam velikonočni zvonovi kmalu mir oznanili. Zvonovi so od-klenkali - v topovih bo bron smrtno pesem pel. Vse zvonove, razen manjšega, smo morali oddati. Celo bakreno streho so zamenjali za navadno pločevino. Vse pač vojska pogoltne. (Laykauf je imel svojstveno izrazje. Menim, da je bolje, če prepisujem njegove zapise v nje- čas 1914-1918 govem slogu. Cenjeni bralci bodo to razumeli. Op. A.V.) KARTE PA TAKE ... Odzval se je trg v svojem neomahljivem pa-triotičnem čutu tudi pozivu za 7. vojno posojilo. Posebna zanimivost tega obdobja so karte, a ne igralne, te so preprodajali, druge za živila. S kartami vseh barv se nas je osrečilo, bile so to krušne, močne, kavine, petrolejske, naposled še za obleko in meso. Na primer bele karte - Izkaz o dobavi petroleja v času od 15. 4. do 12. 5. 1917, štirje odrez-ki, vsak je bil veljaven za pol litra petroleja, ali Izkaznica o porabi kave, veljavna za 37. do 44. teden za eno osminko kilograma prežgane kave. Karte smo dobavili, a kave ni bilo. Ali Izkaz o dobavi 6. osmink sladkorja. Volja je bila verjetno dobra, do njih si le redko kdaj prišel ali bolje nič nisi dobil. Interesan-tno, zbirko teh »nuzmeričnih« kart založimo le v spomin, obenem pa tudi v arhiv. DRŽAVA SKUŠA POMAGATI Država je torej skušala lajšati »vzdržanje« ali nemško rečeno »Durchhalten« (zdržati, op. A.V.). Izdanih je bilo cel kup opominov: kako moramo doma sadje porabiti, kako ravnati pri kuhi, kako shranjevati zelje, krompir, o sušenju sadja, kako pripraviti nasad buč, konoplje in lana. To je bilo natisnjeno v malih brošuricah, ki naj bi tudi služile potomcem v poduk - vse to bodo poznejši zgodovinopisci lahko uporabili ... RASTOČA DRAGINJA Sedanje okoliščine so povezane z vse večjo draginjo in pomanjkanjem v državi. Vojna pač ne prizanaša ljudem in državi. SPOREDNE ZABELEŽKE - NEKOČ JE BILO 20. aprila 1900 je umrl dolgoletni občinski tajnik Jože Pirš. - 26. junija 1900 je bila v naših krajih velika povodenj, kakršne se ljudje niso spominjali. Trnava je segala do Pirša št. 13. Napravila je mnogo škode, predvsem je rušila brvi. Savinja pa je porušila Ločki most. - 20. novembra 1900 se je blagoslovila cerkev Sv. Radegunde, ki jo je potres tako močno poškodoval, da so morali novo postaviti. - 20. novembra 1900 je bila prva borba za državnozborske volitve med liberalci in klerikalci (Hribar in Žičkar). - 31. decembra 1900 je bilo ljudsko štetje, našteli so 526 Slovencev in 6 Nemcev, 3 Čehe in 2 Hrvata. JUGOSLOVANSKA BUDNICA Zora poka, vstaja dan, dvigni iz snu se slovenski Balkan, plava polmesec za brda tam, svobode svit zablisnil je nam! Zvezda - danica se jasno blišči, tabor sovragov v jutru še spi: Meč si jekleni opaši, iskrega belca zajaši! Šumi Marica, Srbin jo čuj, sokol raz Črne gore pripluj! Jek se razlegaj pozdrava bratskega izpod Triglava! Naš je slovanski iztok, z nami »Pravde« je Bog, v boju trobojni je prapor razvit, lovor ozarja svobode svit! (Pod to pesmico se je Laykauf podpisal takole: ŽL Mozirski, zraven pa je pripis Slovenski narod, oktober 1912. Domnevamo lahko, da je Laykauf to pesem objavil v časopisu Slovenski narod, v letu 1912. V tem časopisu je sicer redno dopisoval. Slovenski narod je izhajal v Ljubljani in je bil glasilo liberalcev, tako kot Jutro. Opomba A.V.) Nadaljevanje prihodnjič. Franc Žehelj (verjetno iz Šmartnega ob Dreti) je napisal to vojno razglednico, ki ponazarja bitko pri Zamošču avgusta 1914. 12 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Zdravstvo, Iz občin V ZDRAVSTVENI POSTAJI NAZARJE PREUREJEN LABORATORIJ Še ena zmaga za zgornjesavinjsko zdravstvo Tako se je ob otvoritvi preurejenega laboratorija v nazarski zdravstveni postaji izrazila direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es. Pozitivnih novic s področja zdravstva ni veliko, zato so v zavodu še toli- ljale na nivo, da komisija ni našla nobenih napak. Zahvalila se je do-natorjem, izvajalcem in vsem zaposlenim, ki so omogočili, da prostori zagotavljajo minimalne pogoje za uspešno in strokovno delo. Veliko truda je v ureditev labora- letu poleg nakupa zdravstvenega vozila uspelo preurediti in povečati prostore laboratorija, za katerega so tudi dobili dovoljenje. Esova je pohvalila izjemen trud zaposlenih v laboratoriju, ki so v tako kratkem času laboratorij pripe- OBČINSKI SVET LJUBNO Splošna ambulanta pod okrilje javnega zdravstva Zupan Franjo Naraločnik je na drugi redni seji ljubenskega občinskega sveta, ki je bila v novembru, prisotne seznanil z odpovedjo koncesijske pogodbe z družbo Medik d.o.o., Igor Kočevar. Zagotavljanje zdravstvene dejavnosti bo tako na Ljubnem ob Savinji po dolgih letih spet prešlo pod okrilje javnega zdravstva. Kot je povedal župan, že potekajo dogovori z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Nazarje za novega zdravnika oziroma zdravnico. Dotlej bo zdravstveno oskrbo še naprej zagotavljal dosedanji konce-sionar, ki bo poskrbel za nemoteno delovanje ambulante. Svetnika Paula Orešnika je zanimalo, ali so prostori ambulante primerni za delo. Zupan je zagoto- Darja Grubelnik (druga z leve) je povedala, da je laboratorij vsaj že deset let živel v hudi podhranjenosti. (Foto: Štefka Sem) V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu jim je uspelo preurediti in povečati prostore laboratorija. (Foto: Štefka Sem) ko bolj zadovoljni, da jim je v tem torija vložila tudi specialistka nad- zornica Darja Grubelnik, ki je povedala, da je laboratorij vsaj že deset let živel v hudi podhranjenosti. Prostori niso več zagotavljali osnovnih pogojev za delo osebja, niso zagotavljali osnovnih pogojev za kvalitetno delo in zaradi prostorske sti- ske obravnava pacientov ni bila na nivoju, ki bi bil potreben. Dodala je, da se je osebje laboratorija zelo potrudilo, kljub velikim dodatnim obremenitvam, da so vsa dela speljali pravočasno. »Investicij s tem še ni konec, je pa dokončana investicija dobra osnova za nadaljnje delo,« je dejala Grubelnikova. Njenemu mnenju se je pridružil nazarski župan Matej Pečovnik in dodal, da je škoda, ker se ni v zdravstvo več vlagalo v preteklosti, tako bi bilo sedaj manj težav. Izrazil je še veselje, da je v zadnjem času več pozitivnih dogodkov, za katere gre zahvala tudi donatorjem, ki pomagajo zavodu. Navzoči so si lahko ogledali preurejene prostore laboratorija, kamor so jih popeljale zaposlene v njem. Štefka Sem vil, da je po zagotovilih predstavnikov Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in po zadnjem ogledu, ambulanta z manjšo rekonstrukcijo povsem primerna za izvajanje javne zdravstvene službe. V stavbi je na voljo še stanovanje, ki ga nameravajo v najem ponuditi novi zdravnici ali zdravniku. Če tu ne bo interesa, se predvideva, da bi te prostore namenili za izvajanje različnih dejavnosti na področju projektov civilne družbe. Svetniki so v razpravi spomnili, da je bilo nekaj časa rečeno, da bi bili na Ljubnem dve ambulanti splošne medicine. Hkrati so ugotovili, da glede na sedanji obisk to najbrž niti ni potrebno. Marija Lebar Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 13 Organizacije, Oglasi DRUŽABNO SREČANJE NAZARSKIH UPOKOJENCEV Sprostitev in klepet za zaključek leta Društvo upokojencev Nazarje je delovno leto zaključilo s družabnim srečanjem, ki je bilo prvo soboto v decembru. Zgodnje silvestrovanje so pripravili na Venišah na god svetega Miklavža, zato ni naključje, da jih je obiskal. Pozdravne besede sta udeležencem namenila župan občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednica krajevne skupnosti Kokarje Andreja Zupan. Oba sta upokojencem zaželela še veliko zdravja in ustvarjalnih dni v prihajajočem letu. Predsednica društva upokojencev Vera Peč-nik je na kratko opisala dogajanje v iztekajočem se letu. Pri tem je poudarila, da jih letos čaka še obisk starejših krajanov, za prihodnje leto pa napovedala veliko aktivnosti na področju izobraževanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Marija Šukalo Druženje nazarskih upokojencev je potekalo v sproščenem vzdušju. (Foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Najstarejši praznovali z najmlajšimi plesalkami Ravno na dan, ko je po deželi delil darila prvi od treh dobrih decembrskih možakov, so se v prostorih ljubenske osnovne šole zbrali najstarejši krajani tamkajšnje občine na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Za organizacijo so poskrbeli člani Društva upokojencev Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno, ki vsako leto poskrbi za finančno plat dogodka. Letošnjega srečanja se je udeležilo preko osemdeset starostnikov, ki jim je bilo dano doživeti sedem in več križev. Tradicionalno sproščeno in veselo vzdušje so popestrile deklice iz Folklorne skupine Mlinček, ki so s pravim »pojštr-tancom« ogrele srca in ob glasnem aplavzu tudi dlani prisotnih. Starostnike sta nagovorila predsednik upokojenskega društva Jože Vodušek in domači župan Franjo Naraločnik, ki jim je tudi tokrat zagotovil, da so na občini vrata vedno odprta, če kdo od starostnikov potrebuje kakršnokoli pomoč. Prisotni so ob okusnem kosilu iz šolske kuhinje in v družbi ljudskih godcev preživeli še eno prijetno srečanje, ki je bilo prav zaradi uvodnega nastopa najmlajših še toliko bolj doživeto in prisrčno. Franjo Atelšek Sproščeno in veselo vzdušje so popestrile deklice iz Folklorne skupine Mlinček. (Foto: Franjo Atelšek) I 14 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 Organizacije, Čestitke, Voščila, Oglasi SPREJEM SKUPINE IZ PROJEKTA STAREJŠI ZA STAREJŠE NA OBČINI NAZARJE Prostovoljci z dušo in srcem pri svoji nalogi Na miklavževo sta župan občine Nazarje Matej Pečovnik in občinska uprava pripravila sprejem za skupino prostovoljcev iz projekta Starejši za starejše. Ta že nekaj let zelo uspešno deluje v okviru nazarskega društva upokojencev. Prostovoljci so predstavili svoje delovanje, župan pa se jim je zahvalil za njihovo nesebično delo. Župan Pečovnik je dejal, da prostovoljci v projekt, v katerem delujejo na področju starajoče populacije občanov, vlagajo svojo dušo, veliko energije in svojega prostega časa. »Skrb za starejše mora biti zadeva nas vseh, da bomo dosegli sinergijske učinke na tem področju,« je povedal. Miran Bele je dejal, da je na podeželju skrb za starejše sorodnike v večini družin dobra. Kljub temu si nekateri želijo družbe in tem prostovoljska skupina namenja redne obiske. Kot je poudarila predsednica Prostovoljci v projektu Starejši za starejše in župan Matej Pečovnik (v sredini) (Foto: Marija Lebar) društva upokojencev Vera Pečnik, so člani skupine zelo delovni in uspešni tudi v primerjavi s podobnimi skupinami v regiji in državi. Zora Štrucl, vodja projekta v občini Nazarje, je predstavila dejavnosti prostovoljske skupine, med katere sodijo redna mesečna srečanja, na katerih se dogovarjajo o nalogah in si izmenjujejo informacije. Izrazila je željo, da bi svo- je delovanje podrobneje predstavili na eni od sej občinskega sveta. Župan je predlog podprl in se zbranim še enkrat zahvalil za nesebično delo. Marija Lebar KQRQSiC DARILNI BONI SO LAHKO ČUDOVITO DARILO Urš&A SjebCfinili s o. IjutKja š 3330 Mozirje te!, Sr.i 03 >03 ti AS ti it: 031 6-9 634 tetOSfiC n(>twfi-n iH^io! r?' WsV^.tur ¿emVtXOSeCCOfïi Božiček in dedek Mra; kupujeta pri nas! t zau, ži°fiffli> bio0&sioVi Ihfžiaii praznike ter f if- il&btO C frfftvm kt u! APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLARIJ, & MASAŽE, KOZMETIČNI SALON & * " Akiija razvaja nja se t * * nadaljuje tudi v Poskrbite xa v prihajajočem feiu! svoj« teto, da boste lepe in samozavestne stomlef v novo leto. I Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 15 Voščila, Oglasi Na voljo smo vam v naših prenovljenih prostorih in ambulanti za male živali, ki obratuje od 7.-12. in od 15,-18-ura. 16 Savinjskenovicešt.51,19. december2014 Voščila, Oglasi k[S Vse, kar je slabo, z novim letom naj ¡tbledi. Vse, kar Je dobro, naj za vekomaj ostane. Vse, kar je lepo, naj raste in cveti. Naj v miru sreča nežno vas objame! Vesel božič in srečno novo leto vam želi KL5 Ljubno d.o.o. 5JVIMJSKA CESTA i. MOZJRJE tel: 03/33917 60 blacovmica mozirje ■ i. vadstscpje Ženska in moška zimska konfekcija Bunde, jakne, plašči AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ LJUBNO OB SAVINJI {03)838-12-00, 838-12-01, 041/793-513 mor ko. a lojz@g mail.com * Želimo vam pstle božične prniinile in srečko movo lito S01 S! 3 V 'i Gostilna PETRIN LJUBNO Daš a Murko; tel, 83940-10 vas v a bij/sak dan, fazen ob torkih. Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 17 Voščila, Oglasi B/S/H/ >„-wf VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele in mirne praznike ter srečno novo leto 2015. RSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si 18 Savinjskenovicešt.51,19. december2014 Voščila, Oglasi PECN1KIM PLANT ATI www.lmpiantatLnet Piečnik implantati. David Pečnik, dr de nt. med. Loke 33 C, 3330 Mozirje 041/791-754, 041/798-535 www. im pLantati, nel petnih, impLa ntati 3siol.net Čim manj točk pri MNZ in čim več pri zgornjesavinjskem želocu Vam v prihajajočem letu želimo David, Simona in Katja 041/791-754, 041/798-585 Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 19 Voščila, Oglasi Okrepčevalnic^^ unicKiivp T^rr^ a N,.ir..,i7. - os SEEcaip : Lir i>Jn? TifMiTiSi, Cite ff®J ,'šf ' liDiB ^ teas šiim, - . 'UiWtiW-MllUSfeliFJIir.» k. ^ e&SS&iMlgjjBSi^ . ista seno ^eal^l te OcJprro torek-cetrtekod3.00do22.00 peiok - sobota od 9.00 do 2.00 Telefo n nedelja odi G. 00 do 22 00 031 351 859 TRGOTUR Kadrovski outsourcing Ljubljanska cesta I3b, Velenje Te».: 03 698 62 55 www.trgotur.si Za sodelovanje v preteklem tetu in za neizbrisen pečat se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in iskalcem zaposlitve. Skupaj zmoremo več. Držimo skupaj! V letu 2015 vam želimo veliko uspehov, dobrih odločitev in notranje moči. 20 Savinjskenovicešt.51,19. december2014 Voščila, Oglasi KAKOVOSTNE AVTOSERVI5NE STORITVE ^Dvinjtliii t. 4.3330 M oaitje GSM. B41/403 1 BI, dnm¡aH.^milmnil.Cntii Srete, ldraufa In veselja naj prinese zimski «as, ki potegne se čex leto, tja do komo, naj mod nos! Savinjske novice št. 51, 19. december 2014 21 Voščila, Oglasi KUL7UEM0 tmŠJVO ROVJAK ŠhuU ftcJi m Vab [jen i vsi, ki imate radi iepo pesem, družerjje in jfudi oLoli sebe, na BOŽIČNI KONCEPT V cerkvi Sv. Mihaela vSmihekt nad Mozirjem, v nede[)o, 21. decembra 2014 ob 17.00 uri. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo obilo uspeha, sreče io veliko varno prevoženih kilometrov v novem letu 2015! »m w. a m- mi klaNgc xom 22 Savinjskenovicešt.51,19. december2014 Voščila, Oglasi Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bo novi Časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji i smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, toploto. Takih časov - zlatih časov -v novem letu Vam želimo! Grafika G race r d. o. o. Lava 7b, 3000 Cefje, 03 5452 666, 031 822 533 www,graftlf¿ijfrfim/i fotograf') u-'j point doba up 1Fti Com Bo«*« Silimo* > (i